Nekaj o svobodnih ženitvah. (G-las kmotskega človeka.) Znano je, da so liberalni poalanci aklenoli ogromno število takih postav, ki ao na veliko škodo in nesreeo ne samo posameznim krajem. marveč celi državi. Ena izmed teb je gotovo svobodna ženitev. Prvič je vzrok, da se ljudje presilno, preštevilno množijo, da ao tako rekoč eden drugemu žo na poti, eden drugemu vsak zaslužek kar iz ust iztrgajo ; veliko jib more silno pomanjkanje trpeti ali pa se izseljevati. Skoro na vsakem griči in koliČkaj prigtopuem mestu vže kakšna raztrgana koca stoji, v kteri je večjidel revščina doma, a dobrih, imovitih posestnikov je pa čedalje manj. Ker je uže preveč Ijudstva, pa premalo krulia, so začeli najlepae gozde posekavati in kopati, da si novo zemljišča napravijo; a na to se pa ne misli, s čim bomo črez nekoliko desetletij kurili? Premoga ni. Kje se bo vzel lea za druge potrebne stvari? Pa poglejmo še nektere druge žalostne naaledke svobodnih ženitev. Skoro vsak se hoče oženiti, če tudi nima drugega, kakor pipo v žepu ali pa — ,,čik" v zobeli Toda kaj se zgodi ? Mož težko prialužene denarje v krčmi pri kupici ,,anopsa" zapravlja; nesrečua žeua doma v rebrasti koči od srda in žaloati britko solze pretaka ter kolne svojo nesrečno osodo, razcapani in gladni otroci pa vekajo in prosijo za kruh, a ker ga ni, ae pa navadijo beračije pa ae ,,uzmanja" ter izrastejo brez nravne odgoje, kakor divjaki. Vidimo še drugo žalostno prikazen. Marsikteri razuzdani fantalin in nečimurna gizdava deklina že komaj čakata, da bi bila ,,zvezana", a jedva goatija mine, ao pa začneta sovražiti, prepirati, korobačiti, napoaled gresta narazen. Veliko je pa tudi takih ljudi, kteri nikakor niso aposobni ne za ženitev, ne za gospodaratvo, ker jim je božja previdnoat le malo talentov odločila, vendar ae pa hočejo na vsak način, po vaej sili ,,oteležiti". A kako revni in bedasti ao potem otroci, koliko revščine in nerodnosti je pri taki biši, to bi bilo odveč popisovati. Zatoraj je pač srčno želeti, da bi ae po postaviii poti zamogla svobodna ženitev zabraniti in aicer prvič vsem nemaničem, kteri itak komaj samo za sebe skrbijo, kako li potem še za ženo in polno kočo otrok. Izvzeti bi naj bili, pridni, pošteni rokodelci. Potem onim, kteri nikakor niso spoaobni za to. In slednjič istim, ki ae pobujšljivo obnašajo. ki nikakor ne bojo pridni očetje ali matere. Mladina, ktera ima malopridne, hudobne atariše, ktera v domači hisi ne vidi lepih zgledov in ališi namesto molitve le preklinjevanje, kreg in prepir. ktera ae ne vzgoja na kršč; naki podlagi, poatane hudobnejša, aurovejša in bolj neotesana, kakor divjaki. Ako bi torej ženitev zopet bila oraejena in odvisna od srenjake ali ktere druge pravičue oblaati. koliko manje bi bilo revščine, pa tudi hudobij. Občine bi ne imele toliko revežev za oskrbovati; gospodarji bi boljše izhajali, ker bi ložej dobili pridnih hlapcev in dekel, kteri jih toliko ne stanejo, Jkakor pa dninarji. Vaak pametno misleč človek toraj labko sprevidi, da nam je potrebno, kakor ribi vode, dobrih, modro-urejenih postav, ktere bi v resnici skrbelo za gmotni in duševni blagor ljudstva, po kterih bi se sedajno neredno, žaloatno družbinako življenje zopet prav uredilo. Živa potreba je da bi ae postavno zamoglo pot zastopiti avobodnim ženitvam; potem pa tudi grdemu vlačugar3tvu, pijančevanju, zlasti pa nesrečnemu žganjepitju, ki je aedajni čas strahovita kuga za oloveški rod. D—č.