18 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Učiteljeva samopodoba Milan Kotnik NLP trener v Zavodu ENTRA in predavatelj na ICES. P ojem samopodoba v naših šolah pogosto srečujemo v po v eza vi z učenci in njiho- v o učno uspešnostjo t er osebnim razv o- jem. Prav zanimiv pa je pogled na vpliv učit elje v e samopodobe na njego v o delo v luči doseganja rezult ato v . K ot trener NLP (ne vro-lingvistično prog ramiranje) in osebnostni coac h pogosto pomagam učencem pri njiho vih izzivih v zv ezi s šolo in učit eljem pri njiho v em napredku za prof esionalno učink o vitost in zado v oljstv o pri delu. Uvod Samopodoba učit elja ima pomemben vpliv na to, kak o učit elj opra vlja sv oje delo, ka- kšne medosebne odnose vzpostavlja in k olik o stresa pri delu doživlja. K obal (2003) definira samoza v est k ot množico odnoso v , ki jih posameznik za v estno ali neza v edno vzpostavlja do samega sebe. V te odnose vstopa s pomočjo občuti j, predst a v , vredno- t enj in ocen samega sebe, ki jih razvi ja v tipičnih socialnih situaci jah. Učit elja, ki je imel t eža v o v odnosu s sodela vcem, sem vprašal, kako vidi sebe v odnosu do sode- la vca. Ali vidi sebe v ečjega, manjšega ali enako velikega v primerjavi s sodelavcem? Presenečen je ugoto vil, da si sebe predst a- vlja kot manjšega, kar je na pomemben način zaznamo valo njun odnos. K o je to svojo predstavo popravil, si je s tem omo- gočil no v e k oristne možnosti za medosebni odnos. Spomnim se tudi učit eljice, ki je rekla, da ji je nek učenec »zrasel čez g la- v o«. S t em ni mislila, da je učenec kar čez noč post al v ečji k ot ona. Je pa v t ej njeni trditvi v elik o resnice o njenem doživljanju njunega medosebnega odnosa in njene sposobnosti v zvezi s tem. Priložnost in rešitev je v osebnem napredku N ara va pedagošk ega poklica zahte va od učit elja nenehno strok o vno izpopol- njevanje, osebno rast in profesionalen napredek. Razvi janje socialnih v eščin je dobra priložnost za vsak ega učit elja in po medosebni klimi v šoli je kmalu zna- na cela šola. P ogosto od učit elje v slišim zgodbe o »t eža vnih učencih« in o »t eža vnih razredih«, pa tudi sam sem se k ot mlad učit elj sreče val s t akimi izzivi. Kak o se jih lotiti? Ena ideja je, da za nasvet povpra- šat e k olega učit elja. Če neka j deluje, je smiselno to prenesti v uporabo. N a učni dela vnici za učit elje osno vne šole je v ečina učit elje v negodo vala nad učencem, ki jim v razredu po vzroča t eža v e. Izkazalo se je, da ena učit eljica s t em učencem nima no- benih t eža v in z njim z lahk oto sodeluje. S preuče vanjem primera dobre prak se smo ugoto vili, da učenec potrebuje odločnost, sprejemanje in zaupanje v odnosu do uči- telja. S primerno pripravo in s treningom ustrezne socialne dinamik e se lahk o vsak učit elj pripra vi za obvlado vanje izziva v razredu. To ne pomeni, da bo rešitev za vse učence enaka. Bo pa prineslo rešit e v za konkreten primer. Obenem vsaka nova izkušnja opremi učit elja za t ek oče izziv e, ki ga v bodoče še čaka jo. Dober učitelj bo znal vzpostaviti učne odnose, ki podpirajo učenje Kar učenec doživlja med učno uro, se spon- tano povezuje z obravnavano vsebino in občutki bodo lahk o za v edno zaznamo vali odnos učenca do t e vsebine. T o se doga ja, če si t ega želimo ali ne. Zanimiv e učink e dosegamo s čim manj besedami, ki jih raje poudarimo v nebesedni komunika- ci ji. Besede na j bodo rezervirane za učno vsebino. T o da je po vsem spont ane učink e in izraža tudi to, v kar v erjamemo. Zato je pomembno, ali učit elj v erjame v učenče v uspeh, k er tudi to učenec zazna va. K o se učit elj sreča s primerom nemira v razredu, je zelo pomembno, kakšen bo njegov nebe- sedni odziv na nast ale ok oliščine. Učit elja, ki potoži o t em, običa jno vprašam: »Ka j potrebuješ, da boš lahk o suv ereno obvla- doval dogajanje?« Odgovori so vedno na ra vni doživljanja, kar se da za k onkretne primere tudi praktično preig rati. Če želi- mo umiriti nemiren razred, bomo morali znati tudi sebe umiriti in delovati umirje- no. N ekat eri učit elji si pomaga jo s posebej izbranim mestom v razredu, s katerega vedno delujejo izrazito umirjeno. Tako lahk o razredu brez besed sporoča jo, da je čas za pozor nost in umirjeno dinamik o. Dr uga možnost je, da dinamične učence do v olj zaposlimo. P ogosto so učenci ne- mirni, ker so polni energije in se zanje v učnem smislu premalo doga ja. T udi dina- mičen nemir v razredu je lahk o k orist en, če učenci pri učenju aktivno sodelujejo med seboj. Ustvarjalen učit elj se lahk o ig ra s svojo lastno dinamiko in pri tem opazuje, kaj se dogaja v razredu. Tako pridobljene izkušnje so neprecenljive ne le pri delu v razredu, am pak v življenju nasploh. 19 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Znati pogledati z drugega zornega kota Pogledati na dogajanje v razredu z nekega dr ug ega zor nega k ot a, sk ozi oči dr ug ega, ali z razdalje in videti sebe v dogajanju, je neprecenljiv o. Preig ra vanje različnih zor nih k oto v je lahk o za učit elja izredno poučno, pa na j bo to v odnosu do učen- ce v , st arše v ali do sodela vce v . Vsak člo- v ek ima sv oj priljubljen način g ledanja na odnose, v kat erih se zna jde. N ekdo se prepusti doživljanju, pa če je to pri jetno ali pa ne. Spet drugi bo raje analiziral in si ne bo do v olil sproščenega odzivanja. K o pog ledamo na nek o doga janje z v eč zor nih k oto v , se v razmerah lažje zna jde- mo, saj bolj razumemo, kaj se dogaja. V t ak em primer u se čustv eni odzivi umiri- jo in pogosto nastanejo dobri pogoji za nove ideje ter koristne rešitve. Postopek je posebej k orist en pri pripra vi na učno dogajanje ali pri pripravi na pogovor s starši ali sodelavci. Neka ravnateljica se je zlahka int enzivno vživljala v doživljanje otrok. P og led z različnih zor nih k oto v ji je pomagal, da se je lahk o zbrala in bolje razumela ok oliščine pri delu s k onkretnim otrok om. Pri jem ni k orist en le za učit elja. Lahk o ga uporabi tudi pri sv ojem delu, k o pomaga učencu pri pripra vi na nek nastop ali pri čim bolj plastičnem pouče vanju. Praviloma so rezultati nastopa po tovrstni pripra vi nadpo vprečni. Kaj pa, če se učitelj zmoti? Ali je možno, da bi bil učit elj nezmotljiv? Osno vno sklepanje, ki ga lahk o uporabi- mo, je sledeče: nič v nara vi ni idealnega. Učit elj je po vsem nara vno bitje. T orej v e- lja, da se tudi on lahk o zmoti. Želimo si se v eda, da do t ega ne priha ja, a če do zmot e že pride, ka j storiti? P omembno je, da zaradi zmot e nihče ni na šk odi. V zdravem medosebnem odnosu znamo ločiti med osebo in dejanjem t er osebe ne obsojamo. Zato dober učit elj zaradi storjene lastne napake ne bo obremenje- val sebe niti dr ugih okrog sebe. N a jbolje je, če iz napak e ne dela v elik ega slona. Ra je jo mir no popra vi, se po možnosti opra viči in morda pošali na sv oj račun, če je to primer no. P oznam učit elja, ki je naredil napako pri pisanju na tablo in jo z nasmehom na ustnicah popra vil: » T o sem naredil namer no. Samo pre v erjam, če sledit e?« P omemben je k ončni učinek in ne napaka. T udi učenci si želi jo dobrega učnega dela. Prej k o se osredotočimo na učenje in pustimo napak o za sabo, bolje je, saj ne izgubljamo energije na napaki. Obleka in njen vpliv Pra vi jo, da obleka naredi člo v eka. P o dr ugi strani pa še t ak o ug la jeno oblačenje ne more nadomestiti pristnega medosebnega odnosa. Preden sem začel učiti k ot srednje- šolski učit elj, sem bil na va jen na delo z ljudmi v poslo vnem ok olju. Čisto samo po sebi ume vno mi je bilo, da se oblačim v obleko in kravato. Ko pa sem prišel v šolo v obleki, so me sodelavci spraševali, ali grem na pogreb. Pogledal sem po zbornici in ugoto vil, da so dr ugi učit elji v elik o bolj sproščeno oblečeni in celo ra vnat elj je bil le v običa jnem pulo v erju. T o je bilo prvič in zadnjič, da so me t am videli v obleki. Spet dr ugače je bilo, kadar sem k ot višje- šolski predavatelj predaval študentom, saj sem opazil, da so bili drugi predavatelji po pravilu strokovnjaki iz industrije, ki so se oblačili v poslo vne oblek e. Osno vno pra vilo oblačenja za učit elje je: »Oblači se okolju primerno.« Kultura okolja narekuje, kaj je ustrezno in kaj ne. To je posebej pomembno, k o v nek o ok olje priha jaš na no v o. V edno presojamo g lede na učink e, ki jih obleka da je na tist e okrog nas, in kako se ta sklada s kulturno vlogo, ki nam je bila v okolju zaupana. NLP zakladnica za učitelje N e vro-lingvistično prog ramiranje je prak- tična v eda, ki je nast ala sk ozi študi j pri- mero v dobre prak se. Učit eljem ponuja obilo v eščin, ki so neposredno uporabne v vsakdanji praksi tako pri pedagoškem delu k ot tudi pri delu s st arši in sodela vci. Uči nas, kak o smo ljudje med seboj različni. Zato bo učit elj z uporabo NLP k vsak emu posamezniku našel njemu lastno pot za učenje in sodelo vanje. N a j našt ejem neka j namigo v:  Učenje pot eka sk ozi zazna v e naših pe- tih čuto v . Bolj k o t e čut e zaposliš, bolj polno je sprejemanje novega znanja.  N aše predst a v e o nek em učencu ali o nekem pedagoškem izzivu niso enake pravi realnosti. So le posnetek in pri- bližek t e realnosti. T ak o k ot zemlje vid ni ozemlje in jedilni list niti približno ni kosilo.  Blokada v komunikaciji pomeni po- manjkanje dobrega stika. Dober stik je po vsem nara v en poja v , lahk o pa ga tudi zlahka zgradimo, k o je to potrebno.  Vsak o učenje pot eka na za v edni in na spont ani neza v edni ra vni – sk ozi razmišljanje in doživljanje. T ak o do- segamo tra jne in g loblje učink e.  Vsak učenec in učit elj ima doseg ljiv e vse vire, ki so mu potrebni za lasten osebni napredek.  Kar učenec in učit elj v erjamet a, to bosta tudi dosegala.  Bolj k o učitelj pozna učne posebnosti po- sameznega učenca, lažje mu bo omogo- čil doseganje dobrih učnih rezult ato v .  Jasni in realno zastavljeni cilji pomemb- no podpira jo dobre učne dosežk e.  Ni neuspeho v , so le po vratne inf or ma- ci je. V var nem učnem ok olju se učenje podkrepi, saj se napake odpravljajo in popravljajo. Predpogoj za to je, da so napak e pri učenju do v oljene. Učitelj, ki dobro pozna NLP , bo bolje razumel, kat eri procesi se pri učencu med učnim procesom doga ja jo in ga bo znal lažje podpreti na njego vi učni poti. Zgornji namigi so le okvir, ki ob uporabi k onkretnih NLP v eščin k omuniciranja in vplivanja dobi jo še bolj praktičen pomen. Ameriški psiholog William James (1 925) je že da vno izpost a vil, kak o pomembna je ak- tivnost g lede na ideje, ki jih sprejemamo sk ozi naše čut e. Zato bodo zapisane ideje in namigi za bralca dobili pravo vrednost šele, ko bodo uporabljeni v praksi. Literatura K obal Gr um, Darja (2003). Bivanja samopodobe. Ljubljana: Lit era pict a William James (1 925). The T alk s to T eac hers on Psy c hology . N e w Y ork: Henr y Holt