IZDAJTA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO Vlil. . Stev. 42 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (2038) Poštnina platana v gotovini Spedizionp in abbon. post. 1. sr. TRST, nedelja 17. februarja 1952 Cena 25 lir Se je oglasil *i! ,e t0rei 2°P<* ooto-treh cni šk°f fantin. Po- M^fagaslovairuke Sovi-^ iredentistične gonje toimf Panovno ukazala, naj itn „ in seveda: o 1 0°voril, če ne o pretile 'U cerkve in duhovnikov M**ll£elu Mofije. ki "a Viv2™j * Jugeslovanska cc-Jfnt)ja a Xria'ske9a o- ttfcvTn^.w* potrebro pobija-. in *82* fašističnega ^cmt- ^a'an‘ angloameri-t( L .e osebne izknzm- ItJ 3>™ todnstujejo, da si tjjj. . vsaki uri ogledajo. 3P Preganjava rt-h,* *. eerkev in njeni g* * ' V i'fner’ovanskl co-1,° strašno je preg-niavn, H),, prirmri- ^in ustanovni svok> stran-•■fm 'e .* vojavVi v lan- hn ®1>r,lu_na tlpravuih voHt-J* o^rajne ljudske odbore set'J^T!k' >n hniakl nbroj. O Or.J^1 pr^ae^raniu torej ni kt.fhj 0 besed. C» na triu omenjamo vnino- liry, STrnif;-.^,,0 ^»b zar-d.' tono ffn l'»l -,’0,v>nno -nomnUJ kdo je M.f^r'ni’ri, fci »o -gmxg ned dta'>biXr7a,M’CTriem aeakve iv *ei»' j® *>l b;>o morda ramet-°‘Mal l** Skof peto *» Že tako temelji. , nn we ffsfo, kor ie * (W„- ^ n"in«rnej<{ fašist S^rih čarih brez "" bi ni'~ol: predaj tr- T*J t„ P da bi neel-derj fo- Pi’. * vo-ndni kaj se n I-nl'C Vr°d”'~m Mrmo ne- i} JVr-i, " ed y,šenre'e 'P ^ I5n'l ’3'rrtn pri set er ja v-J*’ n. fi”„ itt^bn Nas s» T>~r*v*vijp T*TtV>T(T» ^ ^DtJ* *$’»,» z#,**«'# S n, no—haf S71 o{-V p evdmerv “N - sfderHan- -St Vi *o ga vo SZ ’■ »»L. *K» — r*t»v> i^*9- r/r-ryQ?e; 5JO- ^ l «vrnirr 2T^- sl fn~v*~+c. Toda to ra tip p—^viynre- t*'’ to y„ fn z:st* vse, !^n,\ »» rPfiw- V Santivovem ju^Jr0 Nuova* ja drv r'*) ^vedano, da se bo r^oinj* , * wemi svetimi v 1 ^ii Za italijanski 2 Ce ne bi bilo teko. ?”•*# "J»* ’’>! tndi danes de-j ?V tekien fašist, L^Pn. l^}1 tokrat, ko je go- H^išt-en~ r,k* narodnosti * 81 Ubi^ lemcn;°ča prepove- bla ^aten£J,,j0lovere' Uv,7a razM duhounike. j^. PMtalijančeva-Jt7'h j' kra’<*> sedi tei st ttj ici v Tr^neS nC ik°t°vski žig*- at reski ik°f »to v rnarisJe dov°ljevai pri- "te* m‘- Al z itoli- C **nre0 ®e, Se •Pr miuja fi-j>*a k:l inskega3 dl br4 horn klUn, 3e lakrat pisal: “ Umrl ** slal se v hrvaških v narodnem vj . .. . m siat bo«0^ pri«. ®“ sodnika. "ll® ^dV/u. "a in če 2 **»imev«■ obw?° do *ediPPjala, ko je posredoval predsednik senata. Zdi. se. da je nato Mosadek pooblastil predsednika senata, r.aj sam prevzame odgovornost pogajanj. Pozneje &e je zvedelo, da je njegovo p. sredovanje deloma uspelo, ker te Garn-»r sklenil, da odloži svoj že na-meravanl odhod v Washington, in Mosadek je pristal na nov sestanek z njim. pa č«crav ob konference pisati le v latinščini, italijanščini ali v nemščini; 1- novembra 1936 je izdal ponovno še bolj oster ukaz proti uporabi glagolice; v Opatijo pa je poslal namesto hrvatskegn duhovnika nekega Italijana, ki ie 16. 12. 1934 takole prid gal: sltaVjanski narod je tisti, ki ga ima Bog najrajši. Rimsko cesarstvo je bilo ustanovljeno 2ato, da bi b.lo zibelka krščanstva, pa tudi mesto Rim je bito usta novljeno v ta namen, da bo prestolnica Jezusovega namestnika na zemlji, Svetega Očeta Papeia. In ker je Kristusov namestnik v R'mu Italijan, je ,asno, da je tudi Jezus Kristus Italijan.» Tv je torej izvor in podlaga najnovejšega prispevka tržaškega fašističnega škofa k obreko volni gonji proti ljudski oblasti v coni B. navzočnosti enega ali več predstavnikov senata. Zvedelo se je tudi, da ie Iranski verski voditelj Ka-ha-ni v.prosil za potni list ja tujino. Opozicijski tisk trdi, op bo Kashani potoval v Hamburg na zdravljenje, poudarja pa se. da je potovanje morda tudi v zvezi z nesoglasji med njim m Mosadekom glede posredovanja Mednarodne bankP v petrolejskem vprašanju, čemu. Kashani nasprotuje. Vladni tisk pa pripominja, da zadnje Ka-shanijeve izjave o petrolejskem vprašanju same na sebi zanikujejo te govorice- Ce ne bo do torka prišlo do sporazuma, bo delegacija Mednarodne banke odpotovala v ZDA. Kakor javljajo v Teheranu, bi ra podlagi ponudbe Mednarodne banke debila Perzija 50 odst. dobička iz prodaje petroleja, t. j. enako kakor Saudova Arabija, Irak in nekatere države Srednjega vzhoda. Neki vladni predstavnik je Izjavil, da Perzija ne more pristati na ta odstotek, ker bi vsa dosedanja borba Perzije- postala s tem brezpredmetna. Isto je bila predlagala tudi Velika Britanija in predlog je bil zavrnjen. Iz prestižnih razlogov ne more Teheran sprejeti istih pogojev ki so ji hpredlagali Angleži’ Mosadek bi lahko sprejel tudi 55 odst., toda vedno nekaj več, kakor je bila britanska ponudba. Popoldne so se nadaljevali razgovori med delegacijo Mednarodne banke in Mosadekom ob navzočnosti senatorjev in poslancev, članov parlamentarne komisije za petrolej. Po razgovorih je predstavnik vlade izjavil. da se bodo razgovori nadaljevali tudi jutri. Dodal je, da se ne more še nič reči. kako bodo potekala pogajanja. Tudi člani delegacije Mednarodne banke so odklonili vsako izjavo. Zvedelo se je, da so se na sestanku sporazumeli, da se bo jutri zjutraj sestal pododbor treh Irancev ter dveh alj treh Američanov. Ta bo popoldne predložil poročilo obema dele-gacijema in na podlagi tega se bosta obe stranki odto;'' ali naj pogajanja nadaljujejo. Tudi v Beneški Sloveniji se je zaradi obilnega snesa in odiu«e utrgalo mnogo plazov Pri Dreki se ie utrgal e’az s Kolovrata ter zasul in ubil dve osebi. Pozreie se je ufr°a1 nov nloz jn pridrvel v vas Trinko. kjer je uničil zaJruž”o ml“kar-n0 in električno kabino. Tretji plaz je pozneje uničil šolsko ; poslooje. K sreči je bila šola j takrat nrazna. Zaradi uničeni® I elektr!čne k'bine le vse pedroč-’e že 24 ur brez luči. V<-e P°d- | ročje ie že dva dni odrezano . od ostalih središč zaradi obilnega snega, ki je v nekaterih kra- 1 jih dosegel višino dveh metrov in pol. Tudi v Prapotnici je olaz po- | kril šolsko poslopje; ni bilo mo- | goče še ugotoviti, ali je bilo lahko nadaljeval pogajanja s socialisti, ki se dotlej še vedno niso odločili. Ob 15-30 je v predsedstvu vlade sprejel sa-sialistično delegacijo; razgovor se je tol.ko zavlekel, tako da se je seja skupščin« lahko začela šel« ob 18., vendar je bila na željo vlade po kratkem prerekanju z golistično in kominfor-mistično opoz.cijo spet preložena na 22. uro. Ob 19. url je socialistična poslanska skupina s pičlo večino 36 glasov proti 33 sklenila, da bo glasovala za vladno resolucijo. če bo ta izpopolnjena z nekaterimi točkami po social'-stičnih željah. Spet so se začela pogajanja z vlado, ki se je medtem večkrat sestala na krajše seje v ožjem okviru. Ob ponovnem začetku seje je predsednik skupščine Herriot naznanil. da je vlada umaknila svojo prvotno resolucijo. Kmalu nato je stopil, na govorniški oder Faure in naznanil, da je vlada predložila novo resolucijo, ki je bila popravljena v skladu s socialističnimi želje ml. Ni; -o .resolucijo vlada r>« bo' ve .Tla vprašanja zaupnice, je ttejai Faure, ker si ne more privj-Kitj ponovne-1 ga odloga za 14. -jr, kajti Schv- 2F*v“v*n*l. man mora čimprej odpotovati, na razpolago pp ima samo še nekaj ur. če hoč« priti pravočasno v London. Nova resolucija obsega sledeče štiri točke, ki odgovarjajo socialističnim željam: 1. Rekrutiranje nemških kontingentov se bo lahko začelo šele po ratifikaciji pogodbe o evropski vojski. 2. Nobene države ni mogoče povabiti na sodelovanje v NATO brez poprejšnje odobritve parlamentov. S-vejem je ne-mo"oč za države, ki imajo teritorialne zahteve (mišljena je Nemčija). 3. Postopna organizacija enot mora biti predvidena v prilogah pogodbe. 4. Vlada naj se ponovno zavzame, da bi dosegla angleško sod-tovarne v evropski vojski. Faure sicer ni oostavil vprašanja zaupnice, da bi se izogni] Proceduralnim čerem, vendar je iziavil, da ie obstoj vlade odvisrn od izida glasovanja. Do zgodn;e jutranje ure skup-ščm-a še vedno ni začela glasovati. (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — V Ljubljani je umrl član Glavnega odbora OF Slovenije, ing. Dušan Sernec, ki je bil v predvojni Jugoslaviji ban. Dravske banovine in rmnister. Med vojno se je pridružil narodnoosvobodilnemu g.banju in je bil po osvoboditvi eden izmed članov camest niške ga sveta. Maršal Tito je njegovi ženi Gabrijeli izrazil sožalje. Danes je bil v Beogradu svečan pogreb srbskega književnika. revc.luc.onarja in patriota Jovana Popoviča. Za pogrebom so šli člani Politbiroja CK KPJ Aleksander Kanko-vič, Milovan Djilas iri Meša Pijade, ministri zvezne vlada Rodoljub Colakovič, Krsta Po-pivoda in Sava Kospnovič, predsednik zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič s clar.i viade, generali in oficirji •TLA z generalom Otmarjem Kreačičem na čelu. veliko število kulturnih in javnih delavcev in tisoči Beograjčanov. Od pokojnega Popoviča so se poslovili v imenu vlade LR Srbije Sane Petrovič, sekretar Zveze borcev Jugoslavije Veljo Stojnič in v irmnu Zveze književnikov Skender Kulenovič. Cestna četa je izstrelila častno salva Dotck civilnih in vojaških beguncev iz kominformisfičnih dežel v Jugoslav.jo se nadaljuje. V neči med 12. in 13. fe- bruarjem so pribežale iz Albanije v Jugoslavijo tri kmečke in ena delavska družina. Albanski kmetje so pripeljali e seboj tudi 310 glav živine. V bl žini Jaše Tomiča v Banatu sta pribežala v Jugoslavijo romunska vojaka Franc Celin in Viktor Franco, ki sta pripadala 3. bataljonu 4. romunskega graničarskega polka. Izjavila sta. da nista mogla prenašati slabega ravnanja v romunski vojaki. Nedavno »o Madžari sesedli Otok na Muci. Predvčerajšnjim pa je s tegja otoka na čolnu pobegnil v Jugoslavijo madžarski vojak Ferenc Novak s strojnico, puško in drugim orožjem ruskega izvora. Istega dne sta na nekem drugem obmejnem sektorju pribežala v Jugoslavijo še dva madžarska vojaka — Janos Mutilya in Peter Boze, pripadnika 7. madžarskega artilerijskega divizione. Izjavila sta. da sta pobegnila zaradi neznosnega življenja v vojski in ker so madžarske oblasti odpeljale njuni družini v taborišče. Pred dnevi je pribežal iz Romunije Miroslav Jankovič, ki je dva meseca delal kot ki zn je. nec na prekopu Donava — Cr. no morje. Pripovedoval je, da je prj kopanju kanala zaposlenih približno 8000 kaznjerxev. ki so jih pripeljali iz raznih taborišč v Romuniji in ki morajo delMi po 12 ur na dani Delo je teko težko, da so nmur> ske oblasti objavile, da se bosta vcaka dva delovna dneva računala za tri dni pce:tpne kezni. Zaredi slabe hrane in napornega dela se širijo bolez- ni, vendar zdravniki n« morejo oprostiti obolelih kaznjencev od dela brez posebnega dovoljenja poveljnika taborišča. Poziv podpredsednika zvezne vlade A. Rankoviča jugoslovanskim emigrantom, naj se vrnejo v domovino, je povzročil veliko zanimanje zlasti med emigranti v Franciji. Med drugimi se je za vrnitev demov od'oČiI tudi dr. Mane Vukcbra. tič, nekdanji član izvršnega odbora Zemljoradničke stranke, ki je živel v emigraciji od leta 1945. najprej v Italiji, nato pp v Franciji. Pred odhodom iz Pariza je naslovil svojim prijateljem v emigraciji odi>rto pismo, v katerem pojasnjuje svojo odločitev. «Vračam se -pravi dr. Vukobratič — ker sem prepričpn, da pravi sin svojp domovine ne more najti sreče daleč od rodne grudo. Tako mora ravnati vsakdo, ki gleda stvarnosti v oči»- V umetnostnem paviljonu na Kalemegdanu v Beogradu so danes odprli razstavo sodobne francoske umetnosti, ki jo je organizirala francoska književ-nica Agnes Humbert. Na otvoritvi razstave sta govorila na-mestni predsednika Sveta za znanost in kulturo V. Ribnikar in francoski veleposlanik v Beogradu Philirp« Bedet. Razstavljenih je 95 slik 80 francoskih umetnikov iz muzeja moderne umetnosti v Parizu. Razstava bo odprta do 15. marca, nato Pa b<> prenesena v Zagreb in Ljubljano. Danršnji beograjski tisk poroča. da so v institutu za nuklearna raziskovanja v Vincih nri Beogradu, ki je b'l ustanovljen leta 1950, začeli izvajati poskus« z bombardiranjem atomskih jeder. Amr paša bo ostal v Londonu KAIRO. 18. — Angleške oblasti so »nova uvedle nadzorstvo rad železniškim prometom med Port Seidom in Ismailijo zaradi včerajšnjega atentata na neki britanski vojaški vlak. Prav tako so prekinile izpustitev drugih agentov egiptovske pomožne policije, VI so v angleških taboriščih. Danes zjutraj so ukinili ves promet egiptovskih tovornih vlakov in vojaških vlakov na vsem pedroč ju prekopa. Toda jutri bodo ti vlaki zopet normalno vozili. Is Londona javlja agencija ((United Press* da bo egiptovski poslanik Amr paša ostal v Londonu. Funkcionarji egiptovskega poslaništva izjavljajo. da se bo Amr paša zopet raz-govarjal v ponedeljek ali torek z Edenom, preden bo ta odpotoval v Lizbono. V angleškem zunanjem ministrstvu pa ne dajejo nobenih izjav v zvezi z morebitno obnovitvijo pogajanj. Tednik »Akhbar El Yom» piše danes, da Maher paša razmišlja o možnosti razpuct tve parlamenta, v katerem imajo wafdistj večino. Te dni je London kot svetovna prestolnica. Zbor številnih osebnosti iz vseh delov sveta, ki so prišle na pogreb kralja Jurija VI., se spreminja pečati v predigro k lizbonski atlantski konferenci. Trije zahodni zunanji ministri, ki se bodo sestati v angleški prestolnici, bodo imeli na mizi kup novih aktov, ki jih nihče ni predvideval, ko so se dogovarjali za ta sestanek. Težavam. ki so nastale v zuezj z zavčzniško - zahodnčmemškimi pogajanji o splošni konvenciji, ki na- določi bodoči status Zahodne Nemčije, se pridružujejo nemško-franzoska trenja in težave, ki fih ima Faurova vlada v lastnem parlamentu z načrtom evropske vojske, ki je končno vendar francosko delo. V senci treh velikih se mudi v Londonu Konrad Adenauer, zahodnenemški kancler, ki je u-radno prišel na pogreb angleškega kralja, sneuradnon pa gc. tovt tudi zato, da pogleda, ah pri konferenčni mizi zunanjih ministrov morda le ne bi bil prostorček tudi zanj. Razvilo se je nekaj podobnega kot tekma med njim in Schumancm: kdo bo koga ukanil v času. Schu-man je takoj po pogrebu odpotoval v Pariz, kjer se je v so-bot o sestala skupščina na glasovanje o emopski vojski. in s tem povzročil pr e’ožit ev kon. ference za 24 ur. Prav toliko, je verjetno računal Schvman, da bo Adenauer moral odpotovati iz Londona, če noče pokazati vsiljivosti. Adenauer pa je za soboto našel pot. da je dobil povrb>Io v Cambridge in s tem podaljšal bivanje v Angliji. Njegova vztrajnost je, kot vse kaže, imela uspeh: v soboto zvečer so poročali, da ga bodo trije ve'iki v ponedeljek pripustili k si-oj; mizi in se z njim rezgovarjoli o nemfko-zavezni. ških pogajanjih za konvznrijc, ki naj uredi njihove bodoče odnose. Teko so Se končali do\ gi tedni reootoposti, v katerih -> b:io že nič ka';ko vesti, da je Adenauer povabljen v London, in prcv toliko demantijev, da to ni res. Sicer pa v Londonu $ težavami. ki jih ima Faure. niso nič kaj zadcm-tUni. Vkl-rčiten Zahodna Nemčije v evropsko c-brdmbro skupnost, ima zn An-edeže poleg vojaških premis’e-kov še čirto praktičen pcmen; Ang'ija, kolere zunanjo trgovino je v zadniem času že zelo priškrnila Japonska, se beji romske konkurence. Zahodna Nemriia, s svojo ve'’ko industrij «ko kapaciteto, visoko kvalificirano delovno silo jn nizkimi proizvodnimi stroški bi utegnila postati nevaren konkurent ne le Angliji, temveč tvdl crtalim zahodnoevropskim de-ie'am, katerih gospodarstvo je obteženo z oboroževanjem, če bi ostala izven raznih obramb. 1.iirnHin/U *» ie p r—J vrsti, če bi francoski oanor c-nemogočil aTi vsaj Za daljši Čas zavlekel oborožitev Nemčije in njeno vključitev — no tei ali on: poti — v atlantski sistem Tu čutijo tudi sami Nemci in 7ato med nfimi ni ravno prevelikega navdušenja za oborožitev. V tem romanjkanju navdušenja so si edini tako so-ncldčmokratsu; delavci kot in-duetrijel in finančniki, ki ve-hajo vgodno konjunkturo. O tem je zelo realistično pisal te dni londonski ((Financial Ti-mc'». Pri Frarrbrih fvi je stmh pred nemško tajsko očitne liki dokaj okrepili, bila ta možnost še manjša. Da bi bil položaj v Nemčiji še bolj zapleten, st je vmešala še vzhodnonemška vlada iv v noti štirim okupacijsk.m veli-si’am zahtevala čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbt. Ta nota sicer bolj služi potrebam sovjetske zunanje politike, katere glavno prizadevanje v zadnjih dveh letih velja preprečit, vi nemške oborožitve, ki bi znatno spremenila odnos vojaških sil v Evropi v sovjetsko škodo, računa pa tudi na odziv v nemškem javnem mnenju, kj bi ralo videlo, da se sedanji za-čauni in negotovi položaj Nemčije uredi. Adenauerjev odgovor sloni spet prav na tem dejstvu in je dokaj spretno izbrannajprej naj se izvedejo psenemške volitve, iz katerih bo izšla enotna nemška vlada, ki bo edina lahko zastopala Nemčijo na mirovnih pogajanjih. Adenauer se tu croira na zahtevo, na: bo Nemčija enakopraven partner na mirovni konferenci. Geslo nemške enolnc&i je menda naiučinkovitejše sredstvo za vplivanje na nemško javno mnenje. Vendar cbstaja. jo številni dvomi, da si Aaew nauer res želi uresničenja te e-netnosti s pomočjo splošnih vsenemških volitev. Pomisleki izvirajo predvsem iz značaja stranke, ki jo Adenauer zastopa. Monopolistične tendence, ki jih kažejo demokristjanske stranke v raznih deželah, vzbujajo upravičen dvom, da bi bil Adenauer za ceno nemške enotnosti pripravljen spustiti krmilo iz rek. Možnosti za demokristjansko zmago na s.Aošnih volitvah v vsej Nemčiji so minimalne, saj so dvomljive celo, če bi bile razpisane nove volitve samo v Zahodni Nemčiji, ki je večinoma katoiška. Sama priključitev pretežno protestantskih vzhodnonemških predelov . bi razmerje sil precej spremenila. Prav iz tega raz'oga m se za vsenemške volitve zavzemajo socialni demokrati, ki imajo največ možnosti za volilno zmago. O Iskrenih žel lab vzhodnonemške vlade ni treba mnogo govoriti, saj velja zna-'o u potencirani meri isti strah kot za Adenauerja. T°da če bi socialdemokratska zmaga dajaia dovolj jamstev, da bodoč enotna Nemčija črtane nevtralna in po možnosti neoborcčenai, ni tz-klhčeno, da bi Moskva h’ad-nokrvno žrtvovala svoje $lam. nate može v Berlinu, samo eUt bi preprečila oborožitev Zahodne Nemčije. * * * Ce že govorimo o monopolističnih tendencah klerikalnih Stranj v zahodni Evropi, prav gotovo ne moremo mimo Italije, kjer je vatikanska roka. zaradi bližine najbolj občutna. Demokrittjanski monopolizem V' *r )%r.L; spreminja v salazarskt tendence. Poleg demokristjanske stranke posega v politično življenje vedno bolj Katoliška akcija, fcf ima zdaj tudi uradno za predsednika in voditelja nestrpnega: prof, Geddo. Smer pa daje vatikanski politični akciji znana papeška enciklika *Quadragesi-mo annon, ki prikatcuje klerikalni ideal korporativne države. Rastoča klerikalna vsiljivost povzroča seveda reakcije. Zadnja po vrstnem redu je liberalna: resolucija voditeljev in par. lamentarcev PL/ ostro obse ja politično delavnost Katoliške močnejši kof Strah prPd nem- akcije in ordzarja «državne or-#fco konkurenco. Vsaj diskusija I gane in demokratične stranke*, v franc^i-i vnrod*M skvrifčin’' da ta delavnost krši italijansko POGAJANJA ZA PREMIRJE NA KOREJI ZAMEN PREDLOG SEVERNIH za vključita!/ SZ i/ skupina upazot/aEcei/ ie ’-zvenela tako. Francoz; se rrredvsem bo-iše da ne bi Nemci pustili evropske voiske na cedilu ko bi že oborožili svoje divizije. V vsej zadevi je za-bredle Fa-rova vlada v velike težave 'osebno še. ker na drugi strani zaveda, da bodo ZDA pritiskale, naj se Zahodna Nemčija eboroii ra ta al{ oni nač'n, pidi če bi se Francik postavila proti njeni oborožitvi c okviru evropske vojske. Položaj pa se je zapletel tudi v Nemčiji. Adenauer je sicer dobil skromno večino v bonn-skem zveznem parlamentu, toda moral je pristati, da se obenem izglasuje še pet resolucij, od katerih so nekatere pevzro. čile vznemirjenje na zahodu. Ne le v Franciji: celo *New Ytrk Times» je zapisal, da so nekutere nemške zahteve nesprejemljive. če jih Bonn razume kot pogoje za nadaljevanje Na plenarnem sestanku so severni postavil« nov predlog, na podlagi pogajanj, in izrazil upanje, da Cž?tovU^winW"obitkTo| katerega naj hi na konferenci sami. ki bi se sklicala tri mKsece ^ po podpisu dugovora o premirju, določili dnevni red odredile Izpraznitev krajev, ki so bolj Izpostavljeni nevarnosti. V alpskih predelih Švice je danes olaz pokril nekega smučarja. V zadnjih trinajstih dneh je «bela smrt« zahtevala cd Italije do Skandinavije 79 žrtev Ker je temperatura padla, je upati, da se bo zmanjšala nevarnost novih plazov. Tudi iz ZDA javljajo, da je zaradi snega ostalo v gozdovih v dTŽavi Maine blokiranih 57 ljudi. Uradno vabilo Turčiji ANKARA, 16. — Ameriški poslanik je danes izročil turški vladj uradno vaibilo, naj Turčija stopi v atlantski pakt’, ker so sedaj vse države-Članiee pristale na njen sprejem. Predvidevajo. da bo turški parlament v prnedelrek izglasoval noobla. stilo vladi za podpis pristopa, tako da bo zunanji minister lahko v torek o-dipotoval v Lizbono. * TOKIO. 16. - Državni minister Katsuo Okasaki je izjavil. da bodo upravne dogovore, ki jih predvideva Japorsko-ameri-ška varnostno pogodba objavi li pomenijo samo eesnevo za poganjanja*. razgl tvorov Med temi zahtevami je na PAN MUN JOM. 16. — Pred. i zveze; to pa ne pomeni, m J __ (TJ -X- 1 —. - J : m -o i stavniki Združenih narodov so danes zavrnili predlog Kitajcev in severnih Korejcev, naj bi se vključila Sovjetska zveza med države, ki bi bile zastopane v mešanih skupinah nevtralnih opazovalcev premirja za bojnimi črtami. Ta predlog so severni stavili na današnjem jutranjem sestanku častnikov glavnega stana. ki razpravljajo o tretji točki dnevnega reda. Na tiskovni konferenci je pozneje predstavnik OZN polkovnik Darroiv izjavil, da je bil že prej dobil navodila od svojega poveljstva, naj se upre sodelovanju predstavnika Sovjetske zvez« v nadzorstvenih skupinah. Zato je polkovnik Darrow, takoj ko so nasprotni častniki omenili Sovjetsko zvezo, ta predlog odklonil; ker so se severni čudili temu odgovoru, je poudaril, da so vzroki «evidentmi». Polkovnik Darrow je dalje izjavil, da so severni izjavili, da so pripravljeni sprejeti tri kandidate Združenih narodov, t. j. Švico. Norveško in Švedsko, če zavezniki sprejmejo njihove, t. j. Sovjetsko zvezo. Poljsko in CSR. Glasnik Združenih narodov general Nuckols Pa je pouda-prav tako kr kor vse toza- ril, da v pravilniku konferen-devne dokumente. V smislu do-1 ce nt nobene določbe, ki bi ob. govora z ZDA pa ne bodo ob-1 vezovala zavezn ke, da bi na-iavili števila ameriških čet ki vedli vzroke, zaradi katerih s-bodo ostale na Japonskem. I upirajo imenovanju Sovjetske da Združeni narodi odklanjajo navedbo teh vzrokov. Glede vprašanja dohodnih poti na Korejo se obe strani še nista sporazumeli, ker zavezniki. vztrajajo, naj bo število teh sedem, nasprotnik, pa hočejo štiri. Danes zjutraj je bil tudi že določeni plenarni sestanek obeh delegacij, ki je trajal 15 minut. Severnokorejski general Nam U ie v obliki resolucije stavil napovedane »obnovljene predloge«, ki se glasijo: «Zato da se lahko doseže mirna rešitev korejskega vprašanja, priporočajo vojaški poveljniki prizadetim vladam obeh strani, naj se v treh mesecih po podpisu in uveljavitvi dogovora o premirju skliče «v višjih’ vrstah« konferenc.a predstavnikov, ki bi jih določili obe strani, da s pogajanji rešijo vprašanje umika vseh tujih čet in mirne rešltv« korejskega vprašanja, s tem da sami določijo svoj dnevni red« Zavezniki so obltobili, da bodo odgovorili jutri, !:0 bo itov plenarni sestanek. „2rtve okupacije** DUNAJ, 16. — V raznih kra i Avstrije so ustanovili dru štva »žrtev okupacije«. Ta dru. obema državama. štva poudarjajo nevzdržen položaj, zaradi kgterega mnogo ljudi ne more sedem let po vojni še uporabljati svojih nepremičnin. ki so še vedno zaplenjene po okupacijskih silah. Kratke vesti PARIZ 16. — Profesor Rou-bault, ravnatelj rudarske službe pri francoskem komisariatu za atomsko energijo, je včeraj na neki konferenci izjavil, da bo v prihodnosti mogoče zadostiti francoskim potrebam po električni energiji z uporabo nuklearne energije. ★ LONDON. 16. — Agencija «United Press« javlja, da bo kronanje kraljice Elizabete verjetno septembra ali oktobra. ★ RIO DE JANEIRO. 16. — Od 24. januarja dalje bodo vse menjalnice ukinile kupčije s tujimi valutami. Ta dan bo namreč stopil v veljavo zakon, ki »kaznuje zločine proti ljudskemu gospodarstvu«. TOKIO. 16. — Krožijo govo. rice, da namerava pekinška vla. da povabiti v Peking japonske . _______________ poslovne ljudi, zato da bi se jih Avstrije so ustanovili dru-, obnovili trgovinski odnosi med primer tudi tista, naj zavezniki izpustijo vojne zločince, ki jih ima o zaprte. Potem je tu vprašanje vstopa Nemčije v atlant. ski pakt, pa vprašanje pravic, ki jih nameravajo tri zahodne okupacijske velesile obdržat., tudi ko bc s podpisom nemško-zavezniških konvencij ukinjen okupacijski statut. Adenauer se je znašel pred možn-m napadom socialnih de. mokralov. ki zahtevajo, naj se Nemčija ne spušča v nobene vojaške zveze in ne sprejema nobenih obveznosti, dokler ji ne bo zajamčena popolna enakopravnost. Prav tako poudarjajo socialdemokrati nujnost združitve Nemčije. Adenauer ugovarja v glavnem da se bo Nemčija lahko borila za enakopravnost z močnejših pozicij, ko bo že z znat. nimi vojcšk.mi silami sodelo. vala v zahodnoevropskem o-brambnem sistemu. Socialni demokrati zahtevajo nadajje raz. pis novih volitev in opere kajo sedanjemu zveznemu parlamentu pristojnost za razpravljanje o tro-aških zadevah. Začasna za-hednonemška ustava namreč podobnih primero-u sploh nt predvideva; potrebna bi bila to-rej sprememba ustave, za kar je potrebna dvelretjinska večina. Brez socialdemokratov pa ulada v sedanjem parlamentu ne more niti pom:s'itj na podobne večine Res je tudi. da bi v parlamentu, k, bi izšel Iz nooih volitev in v katerih bi se socialni demokrati po vsej pru ustavo in lateransko pogodbe. Ista vsiljivost je zbližala tri manjše italijanske stranke, ki so laično usmerjene: liberalce, rep'blikrnce in soc!a'ne demo. krate. Po itične razlike med temi tremi strankami, od katerih sta dve v »demokratični opoziciji*. tretja (PRI) pa sodeluje v demokrlstjanski vladi (tudi neradomestljivi De Gosperijev vojni minister Pacciardi je republikanec), so sicer znatne, saj zaslonijo ze'o pestro mavrico družbenih sil od visoke ft-r.ancs in liberalno usmerjene inteligence do levo orientirane, ga drobnega meščanstva in se« gaio, če-rav ne zelo globoko, tudi v driavske vrste. Toda druži jih sknrrost interesni; v o-brambi pred demokristjansko. uati’-a’ skim monopo’ističnlm navalom. De Gasperi, pa tudi sam Va-t kan (kot je razvidno iz pogostih pomirjevalnih »pojasnil* smnega eOsservatore Romano») sta prisiljena na pogosto manevriranje. De Gasperijev polo. žaj ni lahek. zlasti danes, pred upravnimi volitvami p Južni ltatih, kjer demokristjane ogroža močna konkurenca z desne. »Laične« stranke, fcf »e zavedajo te demokristjanske steke soretno izrabljalo položaj. Na številnih posvetovanjih med predstavniki strank le ni bil dosežen noben sporazum o na-stdpu na volitvah — tn ves ta čas se tudi notranjemu mlnistr. stvu proti nič ne mudi z razpisom volitev. Monopolistični pritisk pa po. vzroča težave tudi v sumi de-mbkristjanski stranki in v njej sorodnih organizacijah. Zlasti se upirajo krl^ansko-soc.ali-stični sindikati. Med drugimi demokristjanskimi skupinami pa je Gmellotra ofenziva očitno dosegla nekai uspeha: dve reviji, ki sta bili izraz dveh frafcrii v stranki, sta prenehali izhajati. Na drugi strani pa se zdi, da «vpsn!stična* desnica ie vedno rogovili. V splošnem lovu za zavezniki ne zaostaja niti Togliatti. Potem, ko si je povsod drugod vorvHl mostove, je začet ljubimkati z neojašisti, zlasti z vročeglav t mlgd'no, ki ji ko. minformis Učno časopisje priznava »reuolurionarni duh«. Da je taka erevolncionarnost* nekoč že pripeljala v fašizem. To-g'iattlju ne povzroča simn las. Glavvo je. Ja si pridobi nekaf zaslug za kremehike gospodarje,., r. e. Cefrtek 21. t. m. bo začela izhajati v našem dnevniku zgodovinska povest Franceta Bevka l(B0G TRIGLAV" Danes, nedelja 17. februarja Kristijan, Bratomi! Sonce vzide ob 7.06, zatone OB 17.33. Dolžina dneva 10.27. Lun* vzide ob 24.00 zatone ob Jutri, ponedeljek 18. februarja Simeon, Drago Obisk Te dni se je v Oonci mudil generalni - konzul Fede-” ratiime ljudske republike Jugoslavije v ' Milanu Miče Karlič. Spre. jel ga je go• riški prefekt g. Gammiche-le ter se z njim dve ur j razgovor jal. Ge-neralni konzul si je nato ogledal še nekatere goriške zanimi-Vdsti Prosvetno delovanje Goričani so se kot vsako leto tudi letos oddolžili spominu največjega slovenskega pesnika Prešerna. Zlasti so se letos izkazali slovenski dijaki v Dijaškem domu. Dijak tretjega razrede učiteljišča je pripravil zgoščan in pregleden referat, v katerem je prikazal življenje slovenskega pašnika. Slovenskemu občinstvu je še vedno na vpogled razstava kiparja Putriha in slikarja Debenjaka. Občinska seja Na zadnji seji mestnega občinskega sveta sta bili na vrsti dve vprašanji, ki bosta najbolj zanimali naše ljudstvo. Kot ie znano je župan prejel interpelacijo, p kateri ga je slovenski svetovalec pozval, naj pove. kdo je odgovoren za dejstvo, da v gOriški občini Vse doslej še niso odprli delovnih centrov, čeprav je ravno v teh zimskih mesecih potreba največja. Zupan se je na vse tc izgcvoril, češ da je občina s 43 milijoni zahtevala preveč naenkrat in da so zato 'na mi-nis*stvu v Rimu ugodili naj-pret prosilcem z manjšimi vso. ia-mi. Drugo po se nanaša na zahteve neke Goričanke, da se ji prizna italijansko državljanstvo. Županstvo ji državijan-StVn noče priznati. kljub temu, da -e sodbo izgubilo, amr.ak je vložilo priziv. Do vztrajan-a v njih mri trmoglaviš' jih je dovedlo samo "enomirijivo sovraštvo rito S'tn>encev, kajti prtrtlka je Slovenka. D ELO SOVOPENJSKE O BČIIME | IVOVA (ISTA \ l V itli Na vrsto po mora priti tudi elektrika VRH, 16. — Biia je že tema, ko smo se pripeljali na Vrh. Z veseljem smo ugotovili, da je že velik del poti popravljen in da bodo končno imeli Vrhovci vozno cesto. Za gostilno se je zadrževalo še nekaj zaplat snega. Povsod sama tema. Tudi v gostilniških pro torih tema. Pevci, ki so čakali na pevsko vajo, so namreč vzeli en0 petrolejko v pevsko sobo, z drugo Da je šel gospodar v sobo, da je zmenjal denar žejnemu pivcu. Vsedli smo se za pač jn kar v temi pričeli razgovor. Km..lu je gostilničar prihitel in začel se je živahen razgovor, ki je trajal vse dotlej, dokler niso pevci s svojimi vajami k očali. Govorili smo o vsem, kar si lahko človek misli v današnjih razburkanih časih. Tudi visoka politika nam ni ušla Povsod smo pobrali samo smetano in hiteli s kontinenta na kontinent. Ustavili pa smo se prj domačih stvareh. Povedali so nam. da ie bi! Vrh do konca zadnje vojne pod občino Opatje selo. To je bila verjetno najbolj oddaljena vas v"e občine. B la pa je tudi zelo od rok. Ce so morali na občino in v Gorico, so moralj na dva različna kraja. Seveda je tolikš- na oddaljenost vasi od občinskega središča vplivala tudi na njihov razvoj. Občinski možje so na vas popolnoma pozabili. Leta 1932 so v Opatje selo napeljali elektriko, saj je bil tam sedež uprave, karabinjerji so imeli svojo postajo v vasi itd. Samo na Vrh se ni nihče spomnil. Bili so pač od rok, daleč proč,od sveta, stisnjeni med kraške skale in zato jih ni nihče videl. Kaj bi potem potrebovali elektriko! Tako je še sedaj Vrh s 60 številkami in 300 prebivalci brez elektrike. Ko pa so napeljali elektriko na Sv. Martin, so se z vodom približali okoli 100 metrov pod vas in od tam v kolenu zavili proti Sv. Martinu To so napravili da bi Db prvj priliki od tistega kolena potegnili vod v samo vas. Občinska uprava se zelo tru- [ di, da bi dala vasi, kar potre- j buje. Glede ceste ji je že ustre- I gla. Popravili bodo še zgornji del, to je p0 vasi in proti šoli- j Ko bodo s temi deli končali, ■ bodo imeli Vrhovci cesto, ki bo : popolnoma ustrezala njihovim j potrebam. Potem Pa bo prišla i na vrsto elektrika. Prebivalstvo I bi rade volje pomagalo pri delih, samo da bi čimprej imeli i luč. Kako v, življenje v vasi mučn0 in obenem žalostno, ko ! si morajo povsod svetiti s pe- ! trolejem, to vam lahko povejo ! samo prebivalci in kvečjemu še ! tisti, ki je kdaj preživel večer z njimi. Vsakikrat, ko morajo sneti petrolejko z zida in z njo oditi v sobo alj v hlev, se opravičijo: »Oprostite, veste, nimamo luči, na si moramo tako pomagati!* mmm Snežna idila v Gorici. DVE SMRTNI ŽRTVI PLAZOV Pristransko ravnanje županstva v Breki v Beneški Sloveniji Novftdnie Sestal se je senrodenjski občinski odbor in razprav'jam med drugim tudi o dokladi brezposelnim. Za izplačevanje podpor je občina prejela 240.000 lir, kj jih bo morala razdeHti med 240 brezposelnih. Pokrajina je poslala sc vedenjskemu županstvu pismo, v katerem odgovarja na njegovo zahteve, da bi pokrajina sprejela soroden'sko cesto pod svoje varstvo. V pismu je rečeno, da pokrajina tega ne bo mogla fitoritt «•4/0 ffttScl&r rte bo postala cesta Tržič - Gradiška - C:dem državna. Tržič Ladjedelnišk; delavci, ki so zapoleni na ladji «Afrika» v Benetkah, so protestirali zaradi odloka vodstva tovarne, da morajo delati v nedeljo in z delom nadaljevati takoj v po. nedeljek. S protestom so dosegli, da so dejali v nedelio štiri ure. v ponedet.jek pa so jmefj prest In plačan dan. S'ovenski otroci v Kub nu še vedno brez pouKa KRMIN. 16. — Odkar je bila uk njena slovenska šola ter odrejeno, naj hodijo krminskj slovenski otroci v osnovno šolo v Piešivo, od takrat dalje šoloobvezni otroci v Krminu še niso imeli pouka. Osem otrok, ki bi morali obiskovati šolo. je še vedno doma, s;mo eden. ki je starejši in tudi dovol-j krepak, hodi vsak dan v pet kilometrov oddaljeno Piešivo. Starši otrok so trdno odločeni, da svojih otrok ne pošljejo v tako oddaljeno slovensko šolo. Se bolj pa se upirajo raznarodovalnemu namenu, kj se skriva za tem cdlokom. in sicer da ne bodo svojih otrok dali v italijansko šolo. Po skoraj poldrugem mesecu od ukinitve šole, starši še ne mirujejo, ampak iščejo vedno novih poti, da bi dosegli spoštovanje svojih zahtev. Odločeni so, da bodo stopili tudi pred' pokrajinsko upravo in od nje zahtevali da jim vrne šolske prostore in namesti učno moč. Saj so vsi doslej redno plačevali davke in zato ne morejo in ne smejo nad njimi izvajati diskriminacij. Sur! zavedne vzeoi tellice Leopolde Korsx GORICA, 16. — Danes se Je med noriškimi slovenskimi krogi razširila žaJcwlna vesi: umrla je Leopolda Koršič! Vsi, ki so poznali dago PO kotnico. so ueoto tli hudo izgubo. Bila ie človek, kakršnih je blo v Gorici malo. 7e v svoji zgodnji mladosti se Je posvetila svojemu narodu in ga tud la z vestnim poučevanem slovenskega Jezika. Ze pod Avstr''o je napravila potrebne izpite in bMa imenovana za prefesorko. Ob pričetku svetovne vo nc je skupaj s starši odšla v Novo mesto, od tam pa so to poki >ani na Češko, ktor je poučevala med tamkajšnjimi slovenskimi begunci. Po končani svetovni vojni se je vrn la v svojo rojstno Gor co od tu pa so jo preme-st ii na tolminsko učiteljišče. Zaradi svo*e narodne za edno-sti in pripadnost svo'emu ljudstvu pa jo je fašistični režim degradiral in jo postavil za otroško vrtnarico. Kmalu za tem jo srečamo zopet v Gor ci. Poučevala je na strokovni šoli Med narodnoosvobodilno vojno je v-eskozi spremljala slovenski pokret m žive'a vedno v misli na bližnjo osvoboditev. N'ena želja se ie izpolnila T?>k©J Je zavzela svoje mesto v borb za slovensko šolo. Pripravljala Je sedanje učileljice na vzvišeni učiteltski poklic. Seveda pa Jo novi oblastniki zaradi njene zavedne preteklosti in predanosti novi stvari niso trpeM »n so jo pod banalno pretvezo odslovili. Proti njeni volil so jo upokojili. Njeni znanci govor'Jo o njej kot o vseskozi zavedni Slovenki, ki ni niti za trenutek pozabila svoje dolžnosti med narodno zatiranimi Slovenci. Bila Je znanec pesnika Simona Gregorčiča, s katerim se je mnogokrat sestaia'a in govorila o bogastvu slo enske književnosti. Narodno prosvetni stiki so Ji pripomogli, da si je ustvarMa veliko kulturno obzorje in vpogled v slovensko slovstvo. Čeprav vseskozi klena in trdna grča ni mogla kljubovati naravi. Visoka starost ji ni dopuščala tiste vitae lahko, ampak narediti je teže. Dobre volje ne matrika, toda denarja ni. Grmek 2e delj časa obstaja načrt za cesto, ki bi se odcepila od Klo-diča in bi šla skoz; Selce do Topolovega in bi bila dolga 4 km. Premostiti pa bi morala 300 m višinske razlike. Zdi se, da so takišen načrt naredili že leta 1866. Razlika med tedaj in sedaj je le ta. da sedai čakajo na cesto vnuki tedanjih dedov in pradedov. Pred krat kim so prišli na kraj nekateri inženirji in nekaj merili. Od takrat pa ni bilo nobenega glasu. Seveda, kakor za vsako stvar, ie tudi za gradnjo cest potreben denar. Slinavka pojenjuje GORICA, 16. — Po zadnjim živinozdraivniškem vestniku je razvidno, da je slinavka v 8°-riiki pokrajini v zadnjih petnajstih dneh pojenjala. V tem času se je pojavilo samo sedem novih primerov in sicer dva v Sovodnjah. eden v Romansu in eden v Škocjanu. Oblasti so podvzele vse po-trecne ukdepe, da zamorijo tu dj zadnje pojave slinavke in tako preprečijo njeno nadaljnje širjenje. Tečaji za kmetovalce GORICA, 16. —- Pokrajinski 'nšpektorat za poljedelstvo v Gorici je napovedal naslednje lečaje za kmetovalce: v pone deriek: v Medeji tečaj o vinogradništvu in vinarstvu; v Ro-mansu tečaj o živinoreji in v Standrežu tečuj o vrtnarstvu. O kajti mnogo streh se je zaradi snega podrlo, zlasti v višjih legah, da o stajah na planinah niti ne govorimo. Ze prejšnja Ista so se večkrat pod-'e strehe staj na planinah, predstavljajmo si, kaj bo še’e le.os: .Se*e pomladi bomo videli, kakšno škodo je povzročil sneg po raznih hramih. V Nadiški doKni so se začeli udirati plazovi, ker je bilo da-es ves dan sončno vreme in 'e pihal južni veter. V Dreki je pl®z, ki je prihrumel s Kolovrata, pokopal pod seboj dva človeka. Drug plaz se je zaletel v vaško šolo r Dreki, kjer je tudi mlekarna- Plaz je podr, In uničil tudi kabino električne luči. Vse zveze iz Čedada proti Nadšški dolini so še vedno prekinjene. Prekinjene so tudi vse telefonske zveze in električne napeljave. Plazovi pa se še vedno udirajo po raznih-krajih. beličina pa tahal n List «Fiam- ma Monarchi-ca» piše: De J Gašper: ime- f nuje «mzjhen» narpd Cezarja, sv. Frančiška, Danteja, Gali-J lea. Bruna, Leonarda, Vica, Leopardi ja, Bellinija, Viktorja Emanuela II.. Verdija, Carduccija in D’Arnunzia. To dokazuje, kakšna pohota po očetomoru polje po hromih udih našega vodilnega razreda. * * * Ves ta bes fašistične retorike je nastal, ker je nekega dne De Gasperi (katerega šovinizem, mimogrede povedano, občutimo vsak dam na svoji koži) napravil napako, da ie ime o-val Italijo za največjo izmed malih držav. To naj bi bila za monarhofaš.ste napaka, medtem ko vsakdo ve da se Italija res ne more šteti med velike države. ki jih je kvečjemu pet Italija pa ni velika ne po površini ne po preb'valstvu ne po industrijskem potencialu. De Gasperiju je po dolgem času ušla iskrena opredelitev, pa že \ so udarili po njej. Pri tem pa so se sklicevali tudi na neke kulturne velikane (med katere seveda ne štejemo D’Annunzia), ki se pač ne morejo braniti, ker so mrtvi, in tako lahko izrabljajo njih imena za -svojo megalomanijo. Nihče ne zanika, kar se umetnikov tiče. velikega deleža Italije, toda ti nostalgični monarhofaš sti mislijo pod imenom veličina vse kaj drugega. Ta veličina pomeni namreč zanje pohod v Abesi-nijo. Grčijo, Jugoslavijo in celo v Rusijo. Mešati v to Imperialistično politiko italijanske genije je, milo povedano, velika podlost. Prometna nesreča na križ.šču (Ji. Leom GORICA. 16. — Včeraj p<.-i poldne okoli 15 se je ria križi-j šču Ul.Leom z Ul. Paolo Dia-I cono pripetila premetha nesre-I ča, ki pa k sreči ni zalnevala človeških žrtev. Ko je tevemi avtomobil, last 'Petra Picvesana. z evidenčno tablico TV 18394. zavil v Ui Leoni, ni dai prednosti avtobusu podjetja Ribi, ki ga je vozil j 48-letni šofer Ivan Stiesa iz Go. * 1'ice. zaradj česar jL, prišlo do ; neizogibnega sunka. Čeprav sta šoferja takoj prejela za zavo-| re, je bilo vse to zaman. Pri ! sunku je ostal avtobus precej 1 poškodovan; škoda znaša okoli I 100.000 lir. Na kraj nesreče je I tako} prišla prometna policija. Ugotovila je. da je nesreče zakrivi} šofer tovornega avtoroo. bila, k-; ni urrdknii. avtobusu. Vozni red mesJnih avtobusov Gl-avm kolodvor - Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20. 6.40. 6.50, 7. 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20 20.30 20.40. 20.50, 21, 21.15, 21.35 21.50. 22.15. 23. 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40 6.58, 7.10. 7.20 7.30 7.42, (do 202 vsakih 8 minut), 2D.10. 20.20. 20.30. 20.40 20.50, 21 21.10 21 20. 21.35 21.55 22.40. 23 20 23.30 jn 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvera ob 5 5.45. 6.20. 6.40 6.45. 7, 7.15 7.25, (do 21 vsakih 8 minut). 21,15. 21.25 21.35. 21.45 21.55 22.15 23, 23.10 23.40 — Odhodi s severne postaje ob 5.20 6 6.15, 6 40 6 58. 7.10. 7.20. 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21 20 21.35 21.45, 21.55 22.10 22.30, 22.45. 23.20 ,-n 23.55. Glavni kolodvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ofc delavnikih in praznikih ob 8. 9. 14. 16 in 17 30; iz umobolnice ob 8.20. 9.50, 15.20 16.30. 17.50 GORICA, 16. — Danes je poteklo 15 let, odkar je dotrpel in umrl eden izmed zavednih slovenskih ljudi na Goriškem Lojze Bratuž - Gigi, Ko se danes spominjamo njegove nasilne smrti — umore, se obenem spomnimo tudi na Kalvarijo, ki jo je slovenski narod doživljal pod Italijo z nemogočimi internacijami, kcm.fi-nacijami, zasliševanji, obsodbami, požiganjem kulturnih domov, preganjanjem slovenskega jezika in vsega, kar ima slovenski značaj; da tudi ricinovega olja in mučenja slovenskih ljudi. Lojze Bratuž je bil na Goriškem znan kot neutruden zborovodja. Ko je fašizem uničil prosvetna društva in prepovedal slovensko petje v prosvetnih društvih, so se slovenski pevci na Go-riškem zatekli v cerkvene zbore. Ker niso mogli drugače, so tamkaj širili slovensko besedo in s Petjem budili narodno zavest. Pokojni nadškof. Sedej, ki je prav tako občutil fašistično tiranijo, je postavil Lojzeta Bratuža za pevovodjo in nadzornika vseh slo-vernikih cerkvenih zborov na Goriškem. Svoje zbore je imel skoraj po vseh cerkvah. Zlasti je bilo njegovo delo v Doberdobu pri dodeljevanju brezposelnih deovnemu centru umorom. Vodil % podgor ki pevski zbor, ki je kmalu zas'o-vei zaradi svoje kakovosti: po stal je najboljši pevski zbor na Goriškem. Pevci so se razdeljevali tudi v tri ali štiri kvartete in odhajali p-> slovenskih vaseh prepevat. Zadnje čase so se večkrat napotili tudi v Bene'ko Slovenijo in s slovensko pesmijo dramili k zavesti zatirano beneško ljudstvo. Fašistična organizacija je na njegovo delovanje gledala vedno bolj besno in pri-rrnvljr.la načrte, da uni~i še zadnjo sled slovenskega kultu-m-on dela. Bito je za božič 1036 leta na praznik sv. Stefana. Lojze B-a-tuž je s -voiim zborr—i Pel pri maši. Po niei so se feši-ti zbrali pred cerkvijo in oovab:li Loi-zeta skupaj s šestimi najbotj.*’- Ob 15. obletnici smrti mučenika Lojzeta Bratuža mi pevci na sedež fašija, da se pomenili za pevske vaje■ fašističnem adopolavorv g “to goriv. Seveda je bilo vse krinka, pjripravijena z .. nom, da se uniči še: zadnja s vernika kulturna sled. Vse * pa j so zaprli na dvorišče R posamezno klicali v Vsakega so prisilili, da jf r C- tor* Irt v n ' O. r\r tpnfl flllC. ^ LOTERIJA VENEZ1A F1RENZE TORINO MILANO PALERMO ROMA GENOVA BARI NAPOLI CAGLIARI 19 45 48 35 63 72 67 78 10 17 32 10 40 48 8 18 4 75 44 29 66 49 70 27 64 68 18 3 64 30 34 40 60 62 77 71 59 31 17 67 71 56 62 28 8 91 48 2 80 16 I N O »Orel i« sokol«. J. K Payne im R. Flemming. VITTORIA. 15: «Ana», S. Man-gano in R. Vatlone. CENTRALE. 15: «Ana vzemi puško», B. Huttom. MODERNO. 15: «Lovrenc», F. Lulli. DOBERDOB, 16. — V torek so v naši cbčini odprli nov de. lovni center, v katerem je dobilo zaposlitev ckcli sedemdeset delavcev iz naše občine in Foljana. Vodja dela je Foljan-čan. Na delu imajo tudi nekaj žensk. Kar jih -je iz Foljana, bi radi, da bi jim ženske kuhale, Doberdobčani pa so mnenja, da bi jim rajši dalj suho hrano da bi jo lahko nesli domov. Pri podeljevanju dela v delovnih centrih so nastale v naši občini neke težave, na katere moramo pokazati in opozoriti občinske oblasti, da se jim izognejo. Izvedeli smo. da so sindikati poslali na županstvo pismo, v katerem je rečeno, naj cfcčina določi štev'lo brezposelnih ljudi, k; bodo dobili zaposlitev v ceni A Tržaškega ozemlja, in sicer v bližin; Devir.a. Tamkaj je namreč nekaj terena, ki ga bodo pogozdili. Ker pa so delovni in socialni pogoji v pogozdcval-nem centru v coni A boljši, sa-j je višja plača, boljše socialno zavarovanje itd., so občinske oblasti za to delo določile skoraj izključno samo take ljudi, ki pripadajo stranki občinske večine. Dogodilo se je celo tako. da so bili ljudje, ki so delali v delovnem centru v Doberdobu, pa so jih prepisali v onega v coni A. na nj-hovo mesto pa postavili ljudi, ki bi po vsej pravici morali dobiti zaposlitev v pogczdovalnem centru v coni A. Tako občinsko postopanje je povzročilo m:d prebivalstvom val ogorčenja. Vse to kaže, da županstvo gleda pristransko na svoje občane in da jim podelu-je delo, upoštevajoč njihove politične nazore. V bedeče se ne sme več dogajati, da bedo jeni 'l' iz družine, kjer je že eden zaposlen, še drugega za delovne centre, pužčali pa pri tem ob strani družine, k er je šte-v lo članov večje in potrebe tudj velike. Doberdobčani odklanjajo delovanje župana in pravijo, da njegovo ravnanje rie ustreza njihovim potrebam. Oni ga niso postavili na sedanje mesto in naj se zato tega tudi zaveda. Predvsem pa naj ima v mislih to, da niso vsi ljudje premožni in da nimajo vsi denarja na pretek kot morda on. Torej nepristranost naj zavlada na županstvu, sicer bomo prisiljeni znova ožigosati te nepravilnosti! Mraz prejšnjih dni tudi naši vasi ni prizanesel. Pihala je burja. kakršne nismo že dolgo časa okusili. Vmes P3 Je melo kot za stavo. Ko smo se r;u-traj ozrli na cerkveni zvonik, smo ugotovili, da je znamenje vrhu njega, popolnoma skrivljeno in je res čudno, da ga ni podrlo. Tudi mraza imamo dovolj. Ko bi le imeli toliko denarja! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V gcrišk.i mestni občini je bilo od 11. do 17. februarja t. I. 7 rojstev. 14 primerov smrti, 4 vknjižene poroke in 7 prrok. ROJSTVA: Albin Marchesan, Lucijan Pellegrini, Sandra Ber. tossi, Robert Rosso. Ladislav Kogoj, Pavel Bertoli (rojen mrtev) in Marijan Nucci. SMRTI: 3 leta stara Diva Pauietti. 68 letna Eliznbeta Tre-cha vet. Reja. 49-lctni upokoje. nec Alfred Sandri. 72-1 etni dela. vec Mohor Simčič; 88 letna go. snodjinja Angela Ballaben vd. Nardini. 73-letni uradnik Jerne) Ouarantctto, 74-1 :tna gosnodi-nia Angela Padbvan vd. Can ciani, 76-letni drž-vni upokoje. nec Alojz Budal, 55-letna gospodinja Alojzija Trampuž por. Ap* iani. 71-letni delavec Ivan Hartl, 51-ritni železničar Ivan Perotti, 79-letmi upokojenec Jernej Grauner. 28-lctna gespo. dinja Marija Carrara por. To-pricar, 77-1 rtra gospodinja Ka. rolina CorbaVto por. Galiante. VKNJIŽENE POROKE: orož. ni-k Ivan Mancini in gospodinja Jole Da Rosa-, mehanik Milan Persogiia in obrtnica Rozin? Pernat, učitel Hilarij Irooli in učiriljica Jožica Secchi, mehanik Hubert Grassettj in tkalka Lilijana Zampa. POROKE: mehanik Alojz Bressan in gospodinja Cvetka Kenda, železničar A Mo Fonta-nini in pletilja Ersllija Novak, zelc-žriški uradnik Italo Beritto Roself-n in gospodinja. Lilijana , Salustio, geometer Ceriste Pe- | drini in učiteljica Irma Forcrmi. delavec Sergij Boninj :.r> cl-al-ka Mafalda Simčič, radiotehnik John Mc Kenna in uradnica Ana Zotter, ing. Renato Gio-vannini in gospodinja Helena De Luca. četrt Hira ricinovega d]d. zetu in še nekomu drugem k so pripravili zmes str01 S. olja, zdrobljenega stekla i* # zarskega kleja, kot je P°^ ugotovil sam zdravnik iz J vanske bolnice ter ju da 'ta popila to tekočino. Vse cd božiča F® do bruarja je Lojze Prem“a,UuM hujše muke. Zaužita mu je popolnoma rtt tra. Umrl je ob jokanju, skega ljudkva na Se dandanes se sP0W1"' ie Goričani veličastnega p™ ...f. To je bila slovenska na udeležba in obsodba fašističnega zločina ««. jp škem, ki je povzročil venskega človeka. * Pred njegovo smrtjo obiskal sam fašistični 0. Luroschi ter se mu Vendar je bilo to vse Vie (ijr S’ovenskemu ljudstvu ® ji škem je umrl sin, ki kamenih letih krepko_ velo, ka'~or se je tudi i maščevalo za ce ostalo Ppr Ijeno gorje pod fašizm* med vojno. 0tsl Lik Loiza Bratuža M j?)' Goričanom v trajnem ir| 31 Naznanjamo, da je po kratki bolezni umrla 14. *■ ®-v Genovi, naša teta LEOPOLDINA KORŠIČ profesorica v pokoju Vse življenje je posvetila družini in vzgoji mlatJine' Prepeljali jo bomo v Gorico, kjer bo pogreb v P0-nedeljek popoldne. Družine: Koršič, Oltotmi, BaH****- 880 NOVIH OBRATOV v Trstu v preteklem leta Dejansko je bilo v preteklem letu odprtih 1422 novih obrB^1! toda v istem času je 542 starih obratov prenehalo deh>^ NEDELJSKI ŠPORTNI DOGODKI PRO GORIZIA-PARARIAGO danes popoldne na stadionu GORICA, 16. — Ljubitelji nogometa bodo danes popoldne prišli na svoj račun, ker bo moštvo «Pro Gorizia* nastopilo na domačem igrišču proti ekipi «Parabiago». Po vseh pravilih bi morali danes zmagati Goričani, kajti že v prvi tekmi prvenstva je bil Parabiago doma premagan z 1-0 in je sedaj na zadnjih mestih lestvice. Skrb za Goričane bi predstavljal napad. a zdi se. da je ta vendarle v dobri formi. Preteklo nedeljo ge je v Trentu pokazalo iz boljšanje v primeri s prejšnjimi tekmami- Za danes pa je trener Mian napovedal isto formacijo k»t preteklo nedeljo. Tako bodo goriško enajstorico sestavljali: Tommasella, Nunin, Cuzzot. Medeot, Venturini, Or-zan Di Biagio, Meroi. Macor, Tulissi in Brufhat. Neznano je še, kako se bo izkazal mladi Tulissi Od prihodnjega tedna dalje pa bodo Goričani imeli med tednom samo dva treninga namesto dosedanjih treh. ker se je pokazalo, da ti tre ningi preveč utrujajo igralce Začetek tekme bo ob 15. uri. Prvenstvo I. divizija Esperia - Juventina GORICA, 16. — Igralci štan-drešktga moštvo bodo danes gostovali v Vidmu proti tamkajšnjemu moštvu Esperie, Morala «juvenlincev» je zelo visoka, saj so preteklo nedeljo premagali močno enajstorico iz San Gotterda in stremijo za prvenstvom turnirja. Esperia pa počiva prav na koncu lestvice m nobena težava ne bo za mladeniče Kovačiča priti do mov z dvema pridobljenima točkama. Vendar pa Videmča-ni prav nič ne skrivajo želje, da bi zadnje mesto zapustili in ga prepustili goriški Isontini. vendar ni verjetno, da se bo ta njihova ofenziva pričela danes, saj vsi dobro vemo. kakšen je njihov nasprotnik. Torej, obilo uspeha Standrešccm- Na ostalih igriščih Prve divizije ie položaj naslednji: v Svetem Lovrencu se bo tamkajšnje m štvo srečalo z ekipo iz Moše, ma bo to lepa igra, kajti če bodo domačini zmagali, se bodo še bolj oddaljili od zasledujočih moštev, če pa bodo izgubili bodo morali deliti prvo mesto z gostujočim moštvom Goriška Isontina bo nastopile v Zagraju, vendarle ne more upati na uspeh, dočim se bo skušal San Gottardo okoristiti v Tolmeču in tako pozabiti poraz pretekle nedelje. Manzano bo verjetno na lastnem igrišču odpravil Caprivese, Serenissima in Tavagnacco ter Pagnacco in Moraro pa bodo imele navadne tekme. Kot vidimo bo po današnjih tekmah Juventina verjetno obdržala tretje mesto, mogoče pa bo dosegla celo drugo. Na Rnjcah Edera - Juventina B GORICA. 16. — Mladinsko moštvo Juventine se bo pomerilo danes na igrišču na Roj cah proti močni ekipi Edere iz Gorice. Ta tekma bi morala biti že pred tremi tedni, pa je dež igro preprečil. Kdo bo izšel kot zmagovalec, je težko prerokovati kajti Edero imajo za eno izmed najboljših goriških ekip prvenstva druge divizije, drugo moštvo Juventine pa želi č nn-prej izbrisati slab spomin na nrejšnje tekme, ki mu niso prineslo prav nič dobrega. Pričetek bo ob 15. uri. Pred približno mesecem dni so napovedale mnoge tržaške trgovine razprodaje, kjer je bilo na prodaj p0 nekoliko nižji ceni predvsem tekstilno blago in pa tudi čevlji. Takšne razprodaje sicer niso za Tržačane redkost, saj so že vajeni, da jih trgovci vedno napovedo nekoliko pred začetkom nove sezone. Toda navadno so na teh razprodajah prodajali le blago, kj v prihodnji sezoni ne bi bilo več v modi, tokrat pa je prišlo na trg tudi precej dobrega blaga, zlasti čevljev, ki modno nisr. zastarali, katerih cene so bile razmeroma še dokaj nizke. Da so bili prav čevlji v razprodaji ne bo čudilo nikogar, ki le nekoliko spremlja gospodarsko življenje pri nas in drugod. Italijanska industrija, ki dobavlja v okviru italijanskega carinske, ga sistema blago tudi našemu ozemlju, čedalje bolj občuti, da se število razpoložljivih trgov, zaradj vedno bolj naraščajoče konkurence, iz dneva v dan rmnjša. Prva povojna leta je bil položaj drugačen; tedaj je bila skoraj vsa evropska industrija na tleh ter so italijanski industrijci lažje plasirali svoje proizvode. Danes je italijanska industrija navezana skoraj izključno na domač trg. ki pa zaradj visokih cen tudi slabo uspeva. Zato bod0 morali industrijci in trgovci slej ali prej cene znižati ter jih prilagoditi današnrim življenjskim razmeram. Torej niso bile zadnje razprodaje čevljev le slučajne. Trgovci pa so primoranj zate. kati se vedno pogosteje k razprodajam. ki so postale že nekaka reklama in vaba, tudi zaradi tega, ker število trgovin in podjetij v nešem mestu stalno narašča in s tem v zvezu narašča seveda tudi konkurenca med njimi. Iz statističnih po-datkov trgovske zbornice v Trstu je razvidno, da je leta 1948 bilo na novo otvorirnih 876 javnih obratov, že naslednje leto se je to število zvišalo ter doseglo kar 1.038 novih o-taratov. Leta 1950 porast novih obratov ni bil tako občuten ter je ostalo število skorajda neiz-premenieno; pač na je bil zopet velik porast trgovin in o-bratov v preteklem letu. ko ie otih število doseglo kar 1 422. Največ teh obratov ip bilo otvorjenih prav v preteklem oktobru ir novembru in sicer jih ie bilo oktobra otvorienih 141. novembra pa celo 154. Naj-manj obratov je bilo v pretek- lem letu otvorjenih v avgustu in septembru in sicer v obeh mesecih 94 Seveda niso bili v zadi jih letih samo otvorjeni novi obrati, temveč je mnog0 starih prenehalo delovati. V mnogih primerih je bil vzrok prenehanju delovanja slaba kupčija, mnogokrat. so pa tudi stan lastniki prodali svojo trgovino drugemu lastniku, ki jo ie »a trgovski zbornici vpisal v seznam novih obratov. 2e leta 1948 je prenehalo o-bratovati na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja 487 javnih obratov; to število se je naslednje leto zelo povečalo ter doseglo kar 507. Tudi leti 1950 in 1951 nista bili za mnoge trgovce bolj srečni; tako je prenehalo leta 1950 delovati kar 557, leta 1951 pa 542 obratov. Ce odštejemo od števila. v letu 1951 na novo otvorjenih jav- Tudi pismena prošnji ga ni rešila ka*®! Pri be^em dnevu in v prisotnosti številnih prič kradel v m Sredi januarja so mimoidoči po Trgu Tra j Rivi prisostvovali ka-j čudnemu dogodku. Začudeno so se ustavili nasproti mlekarne, katero vodi neka Tommasinijeva in videli, kako se neki neznanec kreta v notranjosti in brska po predalih. Mož je po dolgem iskanju končno nekaj našel in si spravil v žep, nakar se je obrnil in hotel oditi. Prisotni pa so možu takoj preprečili odhod in ga tol.ko časa zadržali, da je prišla lastnica s svojim možem. Prestrašen} lastnici so prisotni vse obrazložili. nakar je ta povabila mc-ža v mlekarno. Tu se je mož identificiral za Adriana Povha stanujočega v Ul. Moreri ter ženi vrnil 7.000 lir, katere je pravkar ukradel iz miznice, ter ji izročil poleg osebne izkaznice tudi ključ, ki mu je služil za vdor v mlekarno. Ker se je jokal in jo prosil odpuščanja, sc je ženi zasmilil in ga je odpustila s prošnjo, da bi se vrnil zvečer. Policija pa je vseeno hotela priti zadevi do dna jn je takoj je sestavil v zaporu* ^ ^ je naprošui sodni z ,r„eJe’ j postopali z njim obz Sodišče je Plsn*v,e so morali prenehati z jr njem vidimo, da jc no'-9 mu v Trstu še vedno 1 obratov. u i1 Sicer je bilo se bo s povečanjem »te _*ior vih stanovanjskih ? vzporedno povečalo tu"!*^ V lo novih trgovin, barov Mrf9 da število je kljub tentd h Jr večje, kot bi porast b0 novanjskin poslopij val. g/ S povečanjem števna e ..................itoV.-lfi nov trgovin in drugih dbra1 seveda, kot že rečeno, * ^ 4 večala tudi konkurenca. *------------------------- 3 u: V proizvodom, pa čeprav drugih razmerah lehk® a. prvotne cene obdržal. iJLj jr zi s to konkurenco se,siPio število razprodaj, ki govcem možnost, da ,.rL krog svojih odjemariev'te p dajo blago, ki bi ga s,c razprečali. nosriia agente k Povhu J1 M* Njega pa niso nai»- g TLI pa so, da je muž o*«1 -<*'■■■ •olV našla Povha in ga ®oejj Pr ii$i In Povh se je zagovarjati pred fi Sam -je vse priznal. P (\ sodišču predložil P-5^ ^ je naprošui masinijevi. da bi i°*nciis h1 prosil odpuščanja, r « , stopila v mlekarno, tl. našla Povha in ga sf.*e aretirala ter ga k330 vila sodišču. vendar ga je kljuD 'prirM slišalo. Tako je k3*.,V doval, da je klju^* s gpp1' m je vdrl v mlekarno* rjp»> 10 lir pri neke«* ^ (>, pl , Ponovno ie prosil, oa l> lo sodili, saj od 193'’- / več kaznovan. p#./ Sodišče je spre)el° ^ vetnikovo tezo, ki ' „ t (» nujmanjšo možno k sfre soddo Povhi, na 6 poru in na 4.500 l1 w A" "rv^ ' • £&}^s'y4%& - Wy?W.vy' '« y - ' V ' - v r1 '4 - i ';';^^5 "■■•S DJekSe, najsevernejša slovenska vas na Svinji planini ZOPET POP ISTIMI OBLASTNIKI Koroški Slovenci izpostavljeni zatiranju in uničevanju NACHER, BIVŠI HITLERJEVSKI JA • STANDARTENFUEHRER. JE OSTAL PODPREDSEDNIK LJUD-^zstranke ZA KOROŠKO k Bra„ ovenskiml vprašanji ^°roškr> gotovo najbolj žalostno fttverik, vI)ra5anje. Naravnost *tvC ,|® je, da smo že po Mm ul. P° drugi svetovni 0 K« Slovensko Koro-Sali leta 1919-20 predla- ^ils, PJomatl razne kompro-JoSlt, ‘*°iive za razdelitev Ko-,lt'o' J??,.bili prepričani da 8oveasta 1 vsai del zibelke J5* naroda. Tudi Ijud-, ra5lii , ~Sovanja se nismo u-da ti . zSodovinska resnica - J.'a°bija Jugoslavija ve-8 *sov y vsej pokrajini slovenske vasi in prisilno odvažali slovenske družine v zbirno taborišče v Zrelcu, od tam pa v nemška taborišča. Z drugo vojno je prišla borba koroških partizanov za osvoboditev in zlom nacizma, toda na dan zmage so prejeli Slovenci namesto priznanja to, da so jih zavezniki prepustili zopet nemškemu zatiranju in potujčevanju. Zgodilo pa se je še nekaj več. Na Koroškem kot drugod v Avstriji je vladajoča ljudska stranka ali nekdanja krščan- poučevanju je kot minimum tistih pravic, ki pripadajo vsaki narodni manjšini, izdala avstrijska vlada leta 1945. tiik po vojni, da je mogla na mirovni konferenci trditi da Avstrija ne zatira Slovencev, da so jih zatirali mimogrede le hitlerjevci, da pa avstrijski katoličani in demokrati spoštujejo pravice Slovencev ter da so zaradi tega na lastno pobudo uvedli v šolah dvojezični pouk. S to taktiko so hoteli pokazati, da je nepotrebno, da 'di se zavoljo narodnostnega načc- ko pričakujemo, da tudi Slovensko šolsko društvo v Celovcu kljub- ugodni razsodbi u-stavnega sodišča še dolgo ne bo delovalo in da mu koroške oblasti še dolgo ne bodo vrnile njegovega premoženja. Verjetno ne bo zalegel niti poziv Slovencev na samega predsednika avstrijske republike. Tudi Slovenska kmečka zveza bo po vsej priliki še čakala preden bo uresničena njena zahteva glede slovenske kmetijske šols; Slovenci bodo še čakali na lastne srednje šole in lastno učiteljišče: Zveza slo- venskih izseljencev pa bo zgubila potrpljenje, preden bo rešeno vprašanje njihove odškodnine. Znanstveniki Književniki Glasbeniki Likovni umetniki Publicisti travniki —Jfrmjjjr— Zločinec knez Starhemberg je dobil nazaj vsa svoja posestva v Avstriji Človek, ki se je proslavil že pred canšlu« so m» s pravimi nacističnimi zločini, je sedaj prejel še nagrado. Medtem ko parlament ne 6prejme proti njemu naperjenega zakona, pa je Starhemberg počasne zakonodajalce že vnaprej izigraj V Avstriji je zopet nastopila Sf» *li Prispevek koroških Slovencev k slovenski kulturi. Veliko število kulturnih delavcev t Koroške priča, kako čvrsto Je bila Koroška povezana s svojo matico ir ®lebls?f,ave in da smo 2gu' Itiri samo za bore tri N, , ^stotke glasov. i ga narin ZaSeIa Golgota na fe C4uda na Koroškem, ki ;ltv!io A„8y?i višek s priklju-Npom !e Nemčiji in z «rtž&ty*i nac;zma. Toda tudi listjem £°c!allsti pod mon' n, Sčhusofc^lp om- Doilfussom t l Cen 'gCom prizane- lk° irneT ln vsa njihova lzt CTlaVa"8 kričapska eti-%|e 8l8' Pravičnost so se v 0hl'n«iT Prazna beseda, J?. ie ju , zavijanje resnice, d- In J to' da zatrejo naš «*,. Prav tako je tudi da- raznarodo- It ^ J * ^ ^ «Volksdeu- N vseen«? č if leta 1»36 na-5* to ° okoU 80 000. Glede kl‘ttv:ik čSIn,'e'no p?tvarf|f ,/i j 83 le koroška K&kem it« ? prl zadnJem •h ' ko stl jnaste!a komaj v stranki vendar obe sloven-67,pr**>> pzi zadnjih je tr.K R!a5°v. h kate-«ltVll° tlsuh |Lrls,«ti večje *ln0vali li ^Slovencev- ki 80 SR* Je «7r?rufe stranke. Na-SfklaJE? učencev, ki obi- 'S jnSfiET« 4o'* 8 sioven- «» 0r6ški Jezikom. h.,!1 lzmi,n,?mSkl oblastniki j» 11 narod ■ Za Koroško še 1tai*r jih ni?. ?lcer vlndl*®r-ačn0 i ", naštel; 20.000. dasi (,n.l Bostavn0 Stetle v Avstri- }# ],a vpra- 0bfle Uvedin c rine8a jezika ku yalnem _samo rubriko o rj° ko SiiK*0c*. nni t? vindišerje r^‘h°verri it??, bi. bilo celo po ln *?°0O. RaJ|,v >n sada l3-°00 1» f med 80.000 tarti ' bili o,'rseeno prevelika, I?S£-55W '• “ El0 »e ie ,i,i našesa naro-Vftn*hc#v vi” potujčevanje Ike , česar L prep°6asno. zaliv- taktik. lotill uem- lo\beC '^^vanja ,jud. bisti • odka? ll ubo Preteklo feW 2 Mailr-v ,v°roSk' *°vi-ts-i začeli ® Kalbitschem na Csl*1 dPkončn!nl4evatt sv°l° 81 Vnrai? #rešitve» slo-^ R DMI n8nia na K01 pnllclj0 so navalili sko-socialna stranka sprejela v svoje vrste najbolj zagrizene hitlerjevce in velenemce. ki so se odlikovali zlasti v potujče-valni politiki proti Slovencem. Eden izmed mnogih Je zloglasni dr. Hans Steinacher. največji hujskač In sovražnik koroških 'Slovencev ter Jugoslavije. Tega moža se je takoj po vojni ljudska stranka še nekako sramovala In se je izogibala imenovati njegovo ime. Sčasoma so ga pritegnili kot »manjšinskega strokovnjaka* in že leta 1949 je smel nastopati na shodih ljudske stranke. Steinachsrja, ki je bil pod nacizmom SA — Standarten-fuehrer in voditelj Hitlerjeve pete kolone po vsem svetu, so posadili na konja s tem, da ga je ljudska stranka na svojem pokrajinskem kongresu izvolila za podpredsednika koroške deželne organizacije. Steinacher je vsekakor simbol mrž-nje do Slovencev in njegovo imenovanje Je politično dejanje. ki bo gotovo kalilo tudi odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta človek je tisti, ki je v preteklih časih pisal in govoril. da je na starih bojnih tleh Koroške posebno močno živela vera v vellkonemški Reich. On se je tudi bahal, da Je bilo zanj brezpomembno priznavati se za Avstrijca. Dobesedno je zapisal: »Naše propagandno gradivo besede Avstrija skoro ne pozna.* Avstrijski klerikalni tisk jc pisal v času pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji takole: »Grda vojna v manjšem okviru Je plamtela v koroški deželi. Steinacher Je namreč organiziral koroški Hei-matdlenst.* Posledice Steinacherjeve rehabilitacije že čutimo: na že omenjenem kongresu ljudske stranke za Koroško so zopet razpravljali o šolskem vpraša' nju. Na Steinacherievo pobu do »o namreč že lani predlagali. da je treba na Koroškem ukiniti uredbo o dvojezičnih šolah, Hkrati so zahtevali, naj pokrajinska vlada uvede načelo, da imajo le starši pravico odločati, kakšno šolo naj obiskujejo njihovi otroci. To Je zopet napad na slovenski živelj na Koroškem. Pravo ozadje o dvojezičnih šola pa je tole: Uredbo o dvojezičnem la priključila Slovenska Koroška Jugoslaviji, hkrati pa so hoteli pridobiti zaie Slovence. Zlasti Angleži in Američani, ki še danes ne poznajo nemške miselnosti, so takoj nasedli tej potezi, kasneje tudi Francozi, da ne govorimo o Sovjetski zvezi, ki je prodala Slovensko Koroško za skledo leče. Toda Avstrijci so se sklicevali na uredbo o dvojezičnem pouku samo toliko časa, dokler so se bali, da bi mogla mirovna konferenca prisoditi slovenski del Koroške Jugoslaviji. Kakor hitro so se čutili varnejše, so začeli napadati to uredbo in danes že zahtevajo, naj jo vlada prekliče. Z »nako lo-itavostjo so postopali 1. 1920 pred plebiscitom: tudi tedaj so bili polni obljub, Slovencem so zagotavljali, da bodo imeli vse narodnostne pravice ter jih vabili, naj glasujejo za Avstrijo, Kakor hitro so zmagali, so pokazali trdo pest nasilnega gospodovalca. Avstrijsko prosvetno ministrstvo je že izdelalo osnutek zakona o ureditvi učnega jez>ka na šolah na Koroškem, ki temelji na načelu, da imajo starši pravico izbirati katero šolo sme obiskovati njihov otrok. Slovenci so se uprli ukinitvi uredbe o dvojezičnem pouku in odklanjajo napovedani novi zakon, ker se zavedajo, da bi Nemci z njim z vso silo pritiskali na slovenske starše, zlasti na tiste ki so gospodarsko odvisni od oblasti in nemških zasebnikov, da morajo pošiljati svoje otroke samo v nemške šole. Zanimivo je. da so hoteli isto načelo o pravici staršev glede odločanja o šolski vzgoji uvest! tudi Italijani na Južnem Tirolskem. Nemška manjšina se je uprla tej nakani italijanske vlade in uveljavljala v svojo oporo iste razloge, kot jih navajajo danes naši rojaki na Koroškem. Vsa Avstrija se je tedaj zgražala nad italijanskim poskusom zatiranja nemškega šolstva na Južnem Tirolskem; vsa Avstrija, razen nekaterih pravih demokratov, Pa zahteva danes, da vpelje Koroška Isti šolski sistem, kakršnega odklanja za svoje sorojake v Italiji. Z nastopom Steinacherja lah- S tem, da je prišel na politično pozomico zopet dr. Hans Steinacher, lahko rečemo, da so koroški klerikalci obudili vsenemškega duha in sprožili nov poskus germanizacije koroških Slovencev! Ti politična napetost; povod je dala tako imenovana Starhem-bergova afera. Avstrijsko vrhovno upravno sodišče je namreč v decembru 1951 odločilo, da sme nekdanji heimwehrov-ski voditelj prosto razpolagati s svojimi svoječasno zaplenjenimi posestvi. Za razumevanje celotnega dogodka ali bolje te politične sramote hočemo navesti nekaj redzgodovine o tem dogodku: Irnest Ruediger Starhemberg je prišel v ospredje javnega življenja po prvi vojni, ko je nekdanja krščanska socialna stranka — predhodnica današnje avstrijske ljudske stranke zahtevala politiko močne roke, s katero naj obračuna z avstrijskim delavstvom. Začeli so formirati vojaško organizirane oddelke svojih pristašev; imenovali so jih «Heimwehr» (Domobranci) in na čelo se je postavil knez Starhemberg. Socialnodemokratska stranka, ki je bila tedaj v opoziciji, je bila nekako primorana, da je zbrala svoje somišljenike v vnstah »Schutzbunda* (Obrambna zveza), da brani tako interese avstrijskega delavskega razreda. Ko je Starhemberg napisal kasneje v inozemstvu knjigo spominov z naslovom «Med Hitlerjem in Mussolinijem*. je cinično priznal, da je prejel za pripravo državljanske vojne v Avstriji več milijonov šilingov. 50.000 pušk in strojnic; za vse to je vedel tudi ministrski predsednik Dollfuss, ki je bil v tem času prav tako orodje v rokah Mussolinija. Ze 1. 1923 so začeli heimwe-hrovci po zgledu fašistov ubijati demokratsko in socialistično usmerjene delavce; zastrupljali so vse javno življenje in izpodkopali celo neodvisnost sodišč. Tako je prišlo 1. 1927 tako daleč, da je sodišče oprostilo nekega heimwehrovca, ki so ga zalotili pri dejanju, ko je mimeea delavca umoril samo zaradi tega, ker je bil socialist. Delavci so razglasili splošno stavko, zasedli tovarne, železničarji pa kolodvore, Krščanski socialisti so se 2 vsem državnim aparatom tudi z vojsko — vrgli na delavstvo in krvavo zadušili ta uporni nastop avstrijskega proletariata. Heimwehrovei so se vedno bolj povezali s krščanskimi socialisti in Starhemberg je prišel 1. 1930 celo v njihovo Vougolnovo — vlado kot notranji minister. V februarju 1934 je pokazal klerikalni voditelj in vladni predsednik Dollfuss svoje diktatorske težnje; delavci so še enkrat branili svoje pravice in demokracijo, toda Heimvvehr jim je odgovoril e topovi. Schutzbund je imel nad 2000 mrtvih in 5000 ranjenih, celo vislice so igrale svojo žalostno vlogo, sodišča pa so izrekla nad delavci več kot 1500 let ječe. Starhemberg se je pri dogodkih dne 13. februarja 1934 posebno izkazal v delavskem mestu Steyru. Delavci so se uklonili topovom. Heimwehrovski voditelj, obdan od histerično razpoloženih avstrijskih fašistov in fašistk, je na izredsn način slavil svojo azmago*; na glavnem trgu v Steyru je brc- nil telo padle delavke, vihtel nad njo bič, ob zaključku parade pa je d.al aretirati nad JOOO delavskih mož in žena z otroci ter jih pustil kljub velikemu mrazu čakati ves dan in noč na prostem, nakar šele so bili zaslišani in zaprti. DejB-nja, ki so jih tedaj izvršili heimwehrovci, je mogoče primerjati samo s fašističnimi in nacističnimi zločini. Na žalost, demokratični svet je bil tedaj za vsa ta dejanja Mussolinijevih učencev še gluh! Po dogodkih v Steyru je postal Starhemberg pravi ljubljenec Mussolinija. Odslej je prejemal še večje podpore v denarju in orožju iz Rima, pri tem pa tudi vsa navodila. Star-hemberg, ki se je v prvem povojnem času udeležil v Slezi ji bojev proti Poljakom in je prišel v stik tudi s hitlerjevci ter je bi! orientiran docela veli-konemško, se po svojem povratku v domovino ni naslonil na naciste. Nekateri menijo, da je bil vzrok ta. ker je kot aristokrat gledal na Hitlerja kot na človeka, ki se je na zunaj povzpel visoko nad svoje prejšnje razmere; drugi mislijo, da ie bil vzrok razočaranje nad tem, ker mu nacisti niso dali mandata, da bi predstavljal hitlerjevstvo v vsej Avstriji. Zato, je postal Starhemberg rajši Mussolinijev eksponent. Toda bil je tudi najmočnejša opora avstrijskih klerikalcev in njene vlade; danes je dokazano, da je 1. 1933 zasnoval in Izvedel državni udar ter uničil parlament; prav tako je zrušil ustavo in postal izdajalec svoje domovine. Kasnejši Dollfuss — Schu-schniggov režim je bil po uničenju socialne - demokratsk? stranke dovolj krepak, da ni več potreboval Starhemberga. Ta je bil v trenutku, ko je Hitler zasedel Avstrijo, slučajno v Švici. Nacisti, ki so nastopili proti krščansko-socialni kot vladujoči stranki, mu niso odpustili njegove vloge in tako so zaplenili tudi vsa njegova posestva, ki znašajo okrog 8564 ha, največ gozdov, in 18 gradov. Po vojni se Starhemberg ni vrnil v Avstrijo, ker se Je zavedal svojih zločinov proti državi in ljudstvu. Vseeno je imel srečo: na neki konferenci so zavezniški ministri razveljavili vss nacistične ukrepe in s tem tudi zaplenitve premoženj. Starhemberg, ki živi trenutno v Argentini, je postal iz zločina nacistična žrtev. Tako je avstrijsko vrhovno upravno sodišče prišlo do odločitve in mu vrnilo vso nekdanjo zaplenjeno imovino. Delavci so na ta korak takoj odgovorili; medtem je bilo v Avstriji na tisoče zborovanj, na katerih so protestirali proti razsodbi upravnega sodišča in v opomin prekinili demonstrativno za nekaj minut ves promet na Dunaju. Delavstvo zahteva od parlamenta, naj sprejme poseben zakon «lex Starhemberg*. s katerim naj zopet zapleni vse Starhem-bergovo premoženje Toda krščansko-socialna stranka neodvisnih sta se postavili naenkrat na stališče, da je paragraf paragraf in da pravica mora ostati pravica ter da oblasti morajo izvesti odločbo vrhovnega upravnega sodišča, čeprav govori v korist Starhemberga. Socialisti so uvideli, da morajo začeto borbo nadaljevati. Njihovo stališče pa je otežkočeno. ker tvorijo z ljudsko stranko vladno koalicijo. Dne 31. januarja t. I. se je sestal parlament in pri tej priliki so zastopniki delavstva obtožili Starhemberga, da je skupnp z Dollfussom uničil avstrijsko parlamentarno življenje in I. 1934 uvedel krvavo diktaturo. Poudarili so še, da demokratičnega režima v Avstriji ni ukini) šele Hitler, marveč da sta ga odpravila že davno prej in sicer 5. marca 1933, ko sta razpustila dunajski parlament, Dollfuss in Starhemberg. Krščanski socialisti in stranka neodvisnih so se na vse te argumente zatekli k izgovoru, da je treba pozabiti preteklost; da bi Avstrija, če bi njen parlament izglasoval «lex Star- lo do nove katastrofe. Medtem je nastala nova komplikacija: kakor hitro je prejel Starhemberg odločbo upravnega sodišča, po kateri je smel razpolagati s svojim premoženjem, je njegov pravni zastopnik prepisal vso imovino na ime Starhembergovega edinega 18-letnega sina. Na to potezo zahtevajo socialisti, naj izglaisuje parlament hkrati z «!ex Starhemberg* tudi klavzulo, da velja zakon za nazaj. Socialisti zahtevajo tudi, da je treba pospešiti proti Starhem-bergu postopek zaradi veleizdaje. Navajajo tudi, da se je izjeme® zakon po prvi vojni proti Habsburžanom izkazal kot državna politična potreba. V parlamentarni debati so padli klici socialistov, da bo zahtevalo delavistvo referendum ali ljudsko glasovanje, če parlament ne bo sprejel «lex Starhemberg*. Pri ljudskem glasovanju utegnejo doseči socialisti večino. Po večurni debati je izročil parlament osnutek «lex Starhemberg* pravnemu odboru, ki bo moral v roku treh tednov predložiti plenumu poročilo. Glede na to, da bodo glasovali za sprejem zakona verjetno samo socialisti ln ko-minformi5ti, proti pa ljudska in neodvisna stranka, ni pričakovati, da bo zakon izglasovan. Vsekakor bo dobilo avstrijsko sodstvo največji udar rec s tem, če bodo Starhem-bergu za vise svoje zločine izkazane še dobrote in če se mu ne bo skrivil niti las. ko bi moral biti že davno obsojen kot vojni zločinec. V - ček Rflcum TIOLCIU ob morebitni reviziji mirovne pogodbe z Italijo Italijanska vlada in z njo ves italijanski zlasti pa tržaški šovinistični tisk ae nenehoma sklicujejo na revizijo mirovne pogodbe in na tristransko izjavo z dne 20. marca 1948 glede vrnitve Trsta Italiji. Pri tem so Italijani naravnost naivni, ko mislijo, da njim mora biti dovolieno, da smejo gospodovati nad tujimi narodi in jih potujčevati. Naivni so tudi v toliko, ko mislijo, da smejo samo njihovi sorojaki zahtevati, da bi prišli v meje svoje matične države. Toda ob vprašanju Trsta prežijo Nemci, ki to vprašanje povezujejo z Južno Tirolsko. O tem nas prepričajo razni nemški gla-hemberg*. kršila celo medna- sovl' rodnb pravo in da utegnz pri-! Ob petletnici podpisa pariške ti do notranjih nemirov ali ce-'mirovne pogodbe je o tem vpra- >:■ . . ■ gsjijrjgb v- , v,'z' ?! MMM)'.. W. ; Med nekdanjimi hitlerjevskimi veljaki je zavzemal častno mesto dr. Steinacher, ki je sedaj zopet važna osebnost na Koroškem ‘ PRED VELIKIM PROCESOM x ot* KorpJk«m- 8 Pomočjo »voj h gospodarskih zadrug so se Slovenci •w*podar*kemu pritisku germanolva. Zadruge so bile oblika samopomoči in b orožje koroških Slovencev proti germanizacijskemu nasilju bo- bojno Odpor poljskega naroda oro-ti zasužnjevalnim metodam ruskega »socializma* je v bistvu nadaljevanje poljske borbe za svobodo in neodvisnost «voje domovine. Težko najdemo deželo, ki je, kakor Poljska, šla skozi tako krvave in tragične preizkušnje in ki je. kakor poljski narod, bil deležen samo krivic, trpljenja in fizičnega iztrebljenja tako od strani svojih stoletnih sovražnikov, Nemčije in carske Rusije, kakor od strani svojih »prijateljev* in «zaščitnikov», sedanjih voditeljev SZ. Metode, ki se jih ruska kasta poslužuje, da bi strla od-t»r poljskega naroda, poznajo vse odtenke nasilja — od ta-finiranosti do krvoločnosti — ki ga uporablja nasilnež proti razumljivemu odporu podjarmljenega naroda. Na letošnji proslavi 10. obletnice ustanovitve poljske komunistične partije je tej okrutni metodi dal brutalen izraz poljski kominformist Frančišek Juždjak Vitold, ko je v svojem govoru dejal dobesedno: «Ta borba za socialno in !Kic'ona’jno osvoboditev bi bila obsojena na neuspeh, če ne bi b’la zasnovan* na zvezi • Sovjetsko zvezo*. V svojem govoru Je ostro napadel Vladislava Gomulko, resničnega poljskega komunista, na katerega se bo v kratkem zgrnila vsa Jeza moskovskih oblastnikov, ki n° morejo pozabiti, da imajo v Gomulki naj-odločnejšega protivnika njihovega zasužnjevalnega stremljenja. Gomuika se danes nahaja v Ječi in čaka na razpravo, ki se bo, po vseh znakih sodeč, vršila v kratkem. Ta razprava se mora vršiti v kratkem tudi zaradi tega, ker je treba najti grešnega kozla za odpor poljskega delovnega ljudstva, odpor, ki se kaže tudi v tem. da poljski delavci ne izpolnjujejo vedno večjih norm za izvršitev petlgjjjega gospodarskega načrta. Zakaj 60 zaprli Gomulko? Z eno besedo povedano. 6amo zato. ker Je resnično socialist in komunist, ne pa poslušno orod- je v rokah kremeljskih laži-socialistov. Preteklost tega resničnega revolucionarja je izredno zanimiva, izzveni kot eno samo ob-toževalno dejanje proti ruski imperialistični politiki. Oglejmo si na kratko to preteklost, ki je hkrati zgodovina poljske komunistične partije. Iz te zgodovine se najbolje in najlepše vidi narava in cilj ruske politike. Leto 1937 je leto «čiščenja» poljske komunistične partije. Kaj je bilo treba očistiti? Spomnimo se. kaj se je zgodilo dve leti pozneje (pakt Stalin-Hitler; razdelitev Poljske: sporazum. v katerem se obe državi obvezujeta, da bosta sodelovali pri uničenju vsakega odpora poljskega naroda, itd.), in vzroki, ki so narekovali to »čiščenje*, nam postanejo koj jasni. To »čiščenje* so ukazali iz Moskve. Večino poljskih partijskih funkcionarjev, ki so bivali v SZ, so aretirali, postrelili ali poslali v koncentracijska taborišča. Ostale pa, ki so se nahajali v domovini in niso vedeli, kaj se dogaja z njihovimi sorojaki v Rusiji, so pozvali v SZ in jih izročili Stalinovim inkvizitorjem. Tisti. ki so se mogli odzvati (n. pr. Adolf Varski, Maks Valoki, eden ustanoviteljev partije 1. 1919, in Lenski) so izginili brez sledu. Boleslav Bjerut, Hilarij Mine in Vladislav Gomuika so se rešili, ker so bili takrat v zaporu. Ce so danes še med živimi (Gomuika bržkone ne več dolgo) se imajo zahvaliti — neverjeten paradoks! — buržoazni policiji, ki jim je nehote preprečila, da bi Sij prostovoljno v smrt! Nato je Stalin ukazal razpustiti poljsko partijo pod pretvezo. da je šlo za «partijo izdajalcev*. A razvoj dogodkov je Stalina et Co. prisilil k «pameti», kljub temu, da si ni mogel delati utvar glede zvestobe poljskih komunistov. Uradno ni bilo več poljske komunistične partije. Mirne duše se je torej mogel Stalin obvezati Hitlerju, da bo likvidiral vsak odpor poljskega naroda. A to so oili računi brez krčmarja. L. 1942 se Stalin ni mogel več držati tega sramotnega sporazuma s Hitlerjem, ker so se morale ruske čete umakniti globoko v rusko ozemlje pred nemškimi divizijami. Tako so Gomuika, Novotski in Fon da ustanovili 12. januarja 1942 novo komuni'tično partijo. Novo tske ga in Fondo je pozneje ubil gestapo. Med vidnejšimi voditelji 1e ostal le Gomuika. On je vodil osvobodilno borbo poljskega naroda, in • ves politični pr« gram (kar je Vitold v svojem govoru zamolčal) je njegovi delo. V tej borbi so poljske oborožene sile zabeležile vrsto znatnih uspehov. Tako je n. pr. 1. 1943 pod vodstvom Gomulke in Spihalskega (ki je sedaj tudi v zaporu) — za časa torej, ko so Bjerut et Co. živeli v vilah v sovjetskem zaledju — »Poljska ljudska garda* izbojevala med drugim 169 večjih pik, ubila ali ranila 1837 nacistov uničila 21 železniških postal Iztirila 112 vlakov in osvobodila 830 političnih jetnikov. Med ostale vojne zasluge bo zgodovina zabeležila tudi Go-mulkino aktivno dejavnost za ostvaritev fronte poljskih rodoljubov, ki je vodila borbo za nacionalno osvoboditev (in to v zelo zapletenih pogojih, ko je bil vpliv poljske reakcije zelo velik) in. končno, združitev komunistične partije s Ci- rankijevičevo socialdemokrat- pokolj poljskih častnikov, zadržanje ruske vojske za časa upora varšavskega prebivalstva pod vodstvom gen. Bora Koma-rovskega — upor, ki so ga Nemci zadušili v krvi, medtem ko je ruska vojska čakala tik pred mestom, da se tragedija zaključi, ker je hotela zase vss zasluge za osvoboditev prestolnice in cele države — poplava ruskih »strokovnjakov*, ki se obnašajo kot gospodarji, so mu jasno pričali, da tu ne gre več za -socializem, ampak za pridobivanje privilegiranega položaja za rusko birokratsko kasto in, končno, za privilegiran položaj ruskega naroda nad poljskim narodom. Ze v začetku 1. 1948 si Je bila Moskva na iasnem o tem Gomulkinem stališču doslednega socialista. A likvidirati Gomulko ni bilo ln ni enostavna stvar. Gomuika je užival in še vedno uživa neomejeno zaupanje poljskega delovnega ljudstva, ki vidi v njem edinega resničnega pobomika njegovih teptanih pravic. Zato je morala Moskva postopati previdno in izbrati obkroževalno taktiko. Junija 1948 mu je Moskva preprečila udeležbo na' zasedanju Inforrobiroja, ki je moralo sprejeti znano resolucijo proti Jugoslaviji. 2. avgusta istega leta ni več sekretar Partije, kljub temu da je na kongresu dobil največ glasov kot kandidat za centralni ko-mitet. Največ glasov je dobil kljub temu, da ga proruska kandidatna komisija niti ni vnesla v kandidatno listo, in kljub temu ali. bolje rečeno vprav zato, ker je na kongresu imel govor, ki je bil v bistvu »titoističen*. t. j., na liniji osnovnih interesov poljskega delovnega ljudstva in s tem v duhu resničneea proletarskega intemacionalizma. Se tri leta Je o tal v držav-. ni službi, a so ga postopno iz- sko stranko. Se leta 1948 se je Gomulki priznalo «da je vse:rjVali. šele 3ir oktobra 1951 Fašistični vseočlHKnlld v Rimu m morejo pozam« prof. Um-bertu Calossu, da Je med vojno govoril proti fašizmu po radiu Iz Londona. Ob njegovih predavanjih pride večkrat do pretepov z demoki atičniml dijaki; tl branijo svojega profesorja, v sili pa ga mora ščititi policija, ki pride zaradi njegove varnosti tudi k predavanjem. — Na naši sliki je videti ie vse mimo svoje sile posvetil izgradnji partije in položi] osnove za novo poljsko državo*. In danes se ta brezkompromisni poljski rodoljub in revolucionar nahaja v zaporu- Sodili mu bodo in ga po vsej verjetnosti tudi ustrelili. Taka je volja Moskve, ki ne trpi Ugovorov proti svoji zasužnje-vglni politiki. Veliki organizator in pobudnik poljskega osvobodilnega gibanja. Gomuika. se je kmalu po vojni ostro m odločno postavil po robu kremeljskim načrtom glede Poljske. Ze usoda poljskih komunistov v SZ, mu poljska skupščina odvzame poslanski mandat, a 1, decem bra ga vržejo v ječo. Sedaj se pripravlja veliki proces, ne proces proti Gomul ki, ampak dejansko obtožnica proti osvobodilnim težnjam poljskega naroda, proti težnjam poljskega delovnega ljudstva, ki zahteva spoštovanje svojih pravic in take odnose med državami, ki naj v kali zatro vsak posku« Izkoriščanja in ropanja poljskega narodnega bogastva za račun kremeljskin grobarjev poljske svobode in neodvisnosti, D. H. šanju pisal južnotirolski dnevnik »Dolomiten*, ki izhaja v Boznu in ne morda kje v Avstriji. Ta je zapisal, da bo le resnično evropska politika Italije na Južnem Tirolskem olajšala položaj Italije v tržaškem vprašanju. Na te besede je oprl Siegmund S o I v i s v reviji »Oesterreichische Furche* poseben članek z naslovom »Trst in južnotlrolsko vprašanje ter pripomnil med drugim sledeče: «Ce bo od Italije zaželena splošna revizija mirovne pogodbe in vrnitev Trsta Italiji dobila konkretnejšo obliko, potem se bodo znašle zapadne sile pred nalogo, da je treba dokončno rešiti tudi južnotirolsko vprašanje. Vplivu zapadnih sil je treba pripisati, da je i. 1921 izgubila Avstrija Oedenburg glavno mesto Gradiščanske (Burgemland). Avstrija ni mogla združiti vseh ozemelj z nemškim prebivalstvom. Tako je padla tudi Južna Tirolska pod Italijo. Razkosanje Tirolske tvori n«jbolj žalostno poglavje avstrijske zgodovine. To razkosanje nt bila namreč posledica vojnih dogodkov. Dollfuss in Schuschnigg, ki sta stala v težkem boju proti Hitlerju, se nista mogla zameriti Mussoliniju, medtem ko si Je Hitler z odcepitvijo Južne Tirolske od Avstrije pridobil Mussolinijevo zavezništvo.* V zvezi s tem navaja Solvls Meranu tiskani list »Stand-punkt*, ki je napisal tole: »Ali se Avstrija zares ne zanima za Južno Tirolsko? Ali vidi v tej deželi že čisto italijansko ozemlje, kot bi bilo Benečija tc Lombardija, ki so nekoč bile tudi avstrijske? Mejo, ki so ?*» krivično potegnili 1. 1918, čeu prav je Wilson razglasil pravico o samoodločbi narodov, so kljub v atlantski listini razglašeni samoodločbi narodov krivično potegnili tudi 1. 1945. To je neizbrisen madež zavezniške politike...» Nato nadaljuje zopet Solvls: «Na žalost Avstrija do sedaj ni imela možnosti, da bi bila sodelovala pri reševanju tega vprašanja. Ker se pa Italija po izjavi svoje vlade noče zadovoljiti s splošno zahtevo po reviziji mirovne pogodbe, lahko domnevamo, da nameravajo zapadne sile spraviti južnotirolsko vprašanje v zvezo z rešitvijo tržaškega problema. Kakor misli Italija, da Je prišel čas, da dobi zopet Trst, enako moramo mi pozdraviti to priliko, če bi revizija mirovne pogodbe dala povod, ki bi dovedel do dokončne rešitve juž-notirolskega vprašanja. Italija stoji sedaj pred nalogo. da prispeva na učinkovit način k evropski obnovi, glede katere nas današnji čas na vseh sektorjih lili, da z njo pričnemo. Italijo in Avstrijo Je v zadnjem stoletju usoda močno prizadela. Zato ni čudno, da se čutita zreli za veliko, evropsko sodelovanje ...» Solvis je namignil pri fem na gospodarsko sodelovanja med tema dvema državama v zadnjih 25 letih in navaja besede sedanjega predsednika Italijanske republike, ki jih je Izrekel predstavniku Italijanske avstrijske trgovinske zbornice v Milanu: #Pomnite. da Avstrija ne more živeti brez Italije, vendar tudi Italija ne brez Avstrije.* Tako torej: Nemci spravljajo v zvezo Trst in južno Tirolsko. Mejo na Brennerju Imenujejo neizbrisen madež. Kar je pa najzanimivejše, trdijo, da razkosanje Tirolske ni bila posledica vojnih dogodkov, to Je bitke ob Piavi 1. 1918. ampak to, da so Južno Tirolsko le za-barantali avstrijski politiki ter nazadnje Hitler! Nemci hočejo Andreas Hoferjevo deželo, potem šele bodo sodelovali z Italijo. Te podatke si bomo zapomnili in bomo ob drugi priliki govorili o njih. Za nas so važni z dveh strani: Italijani zahtevajo Trst, ki ni njihov in ki ne pripada Italiji, nočejo pa slišati, da bi prepustili Jugoslaviji Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo ln kraje okoli Gorice z Doberdobom do Stivana; prav tako hočejo imeti Avstrijci po narodnostnem načelu Južno Tirolsko, se pa krčevito upirajo, da bi Izročili Jugoslaviji Slovensko Koroško. Vsekakor se prvi kot drugi motijo, če mislijo, da se bodo veselili m račun jega -.1 tret- To [PKKŽIHOV VORAVt (OB DRVGI OBLETNICI P1SA TELJEVE SMRTI - 18.11.1950) Tudi pri na3 Je bila utrak-vistična šola. to se pravi, dvojezična šola, v kateri je bila slovenščina v prvem razredu učni jezik, medtem ko je od drugega razreda dalje bila učni jezik nemščina. Slovenščina je ostala le še učni predmet. To pa je bila le takrat, ako se je zanjo priglasilo dovolj učencev. Ako ni bilo dovolj, tedaj je dvojezičnost ostala le na papirju. Učitelji na naši šoli so bili večinoma nemčurji, nemški hlapci, zato so skrbeli za to, da za pouk slovenskega jezika ni bilo dovolj učencev. Pouk na šoli se je nehal navadno ob štirih popoldne, slovensko uro pa so dali od štirih do petih. Učenci so bili že izmučeni, mnogim se je mudilo domov na pašo ali na kako drugo delo in zato se niso priglašali za slovea-iko uro. Razen tega so znali učitelji še na drug način priskutiti slovenski pouk. Ob vsaki priložnosti so govorili otrokorr, da naj se le pridno uče n roškega jezika, ker bodo z njim v življenju daleč prišli. Imeli bodo mnogo lažji kruh. Zakaj s slovenskim jezikom st nikamor ne pride. Ce znaš samo slovenski, si sposoben kvečjemu za kakega hlapce ali težaka. Taka stalna propaganda se je otrok seveda morala prijeti. Ni pa se oprijela le otrok, ampak se je premnogokrat oprijela tudi staršev samih. V resnici je bilo v praktičnem življenju takrat tudi res tako. kakor So trdili naši učitelji. S slovenščino nisi nikamor mogel, ker so naš jezik takrat povsod preganjali. Zato se je večkrat zgodilo, da sem bil pri slovenski uri edini učenec. Moj oče mi je namreč zabičeval. da moram brezpogojno k slovenski uri, Ako ga ne bi ubogal, bi me bil nabil. Z enim samim učencem se pa učitelj ni hotel ukvarjati. Tako je dvojezičnost naše šole največkrat sama po sebi prenehala in oblast je dosegla svoj smoter. Nekega dne smo dobili novega učitelja ki ni znal ali ni hotel znati slovenski, da-siravno je imel slovensko ime. Dotihmal smo otroci v šoli slovenski molili, slovenski pozdravljali, g prihodom tega učitelja pa se je vse to nehalo. Najprej smo se morali naučiti nemški moliti pred poukom in po njem. V nekaj dneh smo to že znali. Potem smo se začeli učiti nemškega pozdravljanja. Imeli smo dolge vaje: »Dobro jutro — Guten Mor-gen!» «Dober dan — Guten Tag!» »Dober večer — Guten Abend!* Hodili smo mimo učitelja in ga pozdravljali v nemščini. Ko nam je to žc gladko šlo, nas je pohvajil in rekel: «No, zdaj ste šele postali ljudje!* Na cesti nam pa nemško pozdravljanje ni šlo tako j gladko iz ust kakor v šoli. U-čiteljstvo smo seveda vsi nemški pozdravljali. Drugače pa je bilo kadar smo srečavali domačine. Pri teh srečava-njih nam nemška beseda nikakor ni hotela iz ust. Bilo nas je skoraj sram nemškega pozdravljanja. Počasi pa »e je nemško pozdravljanje le udomačilo. Jaz sem sam imel s to rečjo sila težaten položaj. Doma mi je oče spet zabičeval, da na cesti nikakor ne smem nemški pozdravljati, ampak slovenski. Grozil mi je s prizemnikovcem, ako ga ne bom ubogal. «Na cesti učitelj nima kaj ukazovati!« se je drl nad menoj. «V šoli ga ubogaj, na cesti pa ga ni treba«. V šoli me je pestil pa učitelj, ki je takoj zvedel, če ga na cesti kak šolar ni ubogal. Imel je na žalost že med učenci take, ki so se mu prilizovali in mu nosili pošte. Kratko in malo šola je imela le uspeh. Cez kakega pol leta je naša šola vsevprek pozdravljata nemški, čeprav je bil naš kraj popolnoma slovenski in sta tu živeli le dve nemški družini. Ce je kak tujec prišel v naš kraj, je moral dobiti vtis, da je prišel v nemški kraj. Tudi mene se je ta šolska novotarija naposled oprijela, kljub temu da je doma oce rohnel proti njej na vse pre tege. Bil sem že toiiko razvit. da sem ljudi pozna!, kdo izmed domačinov drži z Nemci, kdo pa s Slovenci. Ce sem srečal na cesti kakega Slovenca. sem ga pozdravil po slovenski, če sem srečal pa kakega nemškega privrženca, sem »a redno pozdravljal po nemški. Tako sem tudi jaz postal človek in koroška šola je imela uspeh na celi črti. Nekega zgodnjega jutra sem gnal živino na pašo. Takrat sem bil z novim šolskim duhom in napredkom že prepojen. Ura je bila mogoče šele štiri zjutraj in po dolinah ie bilo še vse polno megle. Po tleh je bilo rose kakor vode in ker sem bil bos, me je skoraj zeblo. Živino sem moral napasti do šole. Take zgodnie ure so bile žarne zelo hude in na pol (Nadaljevanje na 7. strani) Umetnik v svojem ateljeju SLIKA RAZGOVOH S SLIKARJEM SPACALOM 17 AlJHGOI/EM ATELJEJU PRED KAZSTA10 V «ŠK0KPIJ0 tll»,KI JE BILA l/CERAJ ODPRTA CE NAJ BO UMET-NOST ZRCALO NEKE DOBE, POTEM SE NE MORE OD NJE RAZLIKOVATI Ko smo zvedeli, d# pripravlja akademski slikar Lojze Spacal novo razstavo, smo ga obiskali v njegovem .ateljeju. Ob novih oljih in monotipijah, ki so plod dveh let resnega dela in ki na mojstrski način upodabljajo kraško pokrajino in obmorski svet, smo mu zastavili nekaj vprašanj. NAM POMAGA ŽIVETI Ali bi hoteli ob vaši novi razstavi povedati našim šitateljem kaj o sebi in o teh kraških moti-vih v mših novih delih? Rodil sein se v Trstu, toda moj oče, ki je prišel sicer še zelo mlad v Trst, je bil Kraševec in kamnosek kakor moj dedi. Jaz bj bil moral najbrž postati kipar, toda JUGOSLOVANSKA EPIKA - NEIZČRPEN ZAKLAD ZA ZNANSTVENO DELO 'pdft $6*194 (0 KNJIGI BARTOKA IN LORDA 0 SRBSKI IN HRVATSKl EPIKI POROČA PROF. DR. DRAGOTIN CVETKO) V zadnjih mesecih preteklega leta je izdala Columbia University Press nadvse zanimivo knjigo pod naslovom SERBO-CROATIAN FOLK SONGS, ki obsega besedila in transkripcije 75 ljudskih pesmi iz zbirke Mil-mana Parryja ter morfologijo srbskih in hrvatskih ljudskih pesmi v obdelavi Bele Bartoka ter Alberta B. Lorda. Knjiga je posvečena spominu Milmana Parryja, profesorja harvardske univerze. ki je zbral v letih 1034 in 1935 v Jugoslaviji s pomočjo svojega asistenta A. B. Lorda okrog 350 pesnitev. Sam jih ni utegnil obdelati, ker je kmalu nato umrl. in zbirka je prešla v last harvardske univerze. Sele znameniti madžarski skladatelj in odlični poznavalec vzhodnoevropske, posebej madžarske glasbene folklore Bela Bartok, ki je od 1940. leda do svoje smrti < 1945) deloval na harvardski univerzi, se je lotil podrobnega študija Milman parrjgjeve -zbirke, Na njeni osnovi je v letih 1941—1943 pripravil obsežno študijo, ki jo je z literarne strani dopolnil Albert B. Lord. Pomen Bartdkove-ga dela je v svojem predgovoru k omenjeni knjigi zajel mani ameriški muzikolog George Herzog, ki je sočasno orisal tudi pomen Milmana Parryja. Slednjega ie prvenstveno zanimala geneza Homerjevih pesnitev. Ta ga je privedla k raziskovanju jugoslovanske folklore, predvsem epskih pesnitev, za katere je domneval, da so najbližjg tipu. ki je bil verjetno tPmeli Homerievi epiki. Bela Bartok Iz tega zanimanja pa je nastala bogata zbirka Milmana Parryja, ki je bila tehtno gradivo za Bartokovo in Lordovo znanstveno proučevanje. V svoji morfologiji srbskih in hrvatskih ljudskih melodij prikazuje Bela Bartdk težave glede notacije, zapisovanja melodike, ritmike iti ornamentike, način, ki se ga je v ta namen posluževal, problem variacij in spremenljivosti ljudskih pesmi. Gradivo, ki ga obdeluje, primerja z drugim podobnim gradivom, pri tem pa uporablja tudi srbsko in hrvatsko folkloristično literaturo, zbirke in razprave, s katerimi se je očividno temeljito seznanil. Zatem na splošno označuje srbske in hrvatske ljudske pesmi, jih primerja z ljudskimi pesmimi ostale vzhodne Evrope, nakazuje skupnosti in razlike, razčlenja jih po njihovi melodični, ritmični in oblikovni strukturi ter razpravlja o osnovah njihove arhitektonike. Prav tako prikazuje podrobno odnose med besedilom in melodiko ter posamezne posebne tipe srbskih in hrvatskih ljudskih pesmi. V svojih sklepih osvetljuje najpomembnejše značilnosti te folklore in tuje vplive, ki so po njegovem mnenju najbolj izraziti v Istri in Dalmaciji, pa tudi v ostalih pokrajinah Hrvatske. Ko izvaja primerjavo z ljudsko tvorbo ostalih vzhodnoevropskih narodov, smatra, da je srbska in hrvatska folklora delno vplivala na oblikovanje romunske, ne pa tudi madžarske folklore. Zlasti še opozarja Bartok na tesne odnose med srbsko in bolgarsko folkloro, ki so vidni tako v melodičnem kakor ritmičnem oziru. Nakazuje pa tudi značaj srbske in hrvatske folklore za slovanski muzikalni stil. Nadalje še navaja kraje raziskovanja, ljudske pevce in njihove značilnosti, način uporabljene muzikalne notacije in znakov, ki se jih v njej poslužuje ustrezno specifičnim pogojem tu zahtevam. Svojo razpravo ponazarja z glasbenimi primeri in z opombami, v katerih pojasnjuje io razlaga poedine primere. Drugi del knjige je pripravil Albert B. Lord. ki opisuje delo Milmana Parryja ter prikazuje literarno strukturo pesmi, ki so služile za Bartokovo morfološko obdelavo. Ob koncu dodaja izvirna in prevedena besedila vseh pesmi, ki jih podobno kot v prvem delu spremljajo izčrpne Lordove opombe. Težišče omenjene publikacije je v Bartokovi razpravi in posebej, v Bartokovih skleipih glede značilnosti srbske in hrvatske glasbene folklore, katerih presoja je seveda prepuščena srbskim in hrvatskim folkloristom, ki so v ta namen najprej in najbolj poklicani. Gotovo pa je Bartokova razprava pisana z velikim znanjem in izvirno tolmači zastavljeno problematiko. Posebej je treba naglasiti sistematičnost, s ka-.tero obravnava navedeno gradivo Barfčk, ki je bil metodično pod vplivom t.kzv. finske folkloristične šole. Bartokov način obdelovanja je izrazito analitičen in primerjalen. Po celotnem zasnut-ku in izvedbi pa prehaja dani okvir in načenja tudi vprašanje vzhodnoevropske ljudske glasbe na splošno, ne da bi se pri tem oddaljil od srbske in hrvatske glasbe kot osrednjega jedra svojega razpravljanj?. To Bartokovo tehtno razpravo pa pomembno dopolnjuje A. B. Lordov prispevek, ki metodično, čeprav v literarni smeri, sledi v glavnem Bartdku in sočasno kaže, da stremi Lord v bistvu za istem ciljem kot njegov učitelj Milman Parry. Tudi najnovejša Lordova prizadevanja na področju raziskovanja jugoslov. narodne pesmi zasledujejo isti smoter in obetajo nadaljnje tehtne izsledke, s katerimi utegnejo v Lordovem delu prej ali slej dobiti -omenjene osnovne ideje Milmana Parryja svojo vsebino in izpolnitev. Bartdk-Lordova knjiga o skrbi in hrvatski ljudski pesmi je važen prispevek študiju in poznavanju južnoslovanske folklore tako po svojih zaključkih kakor po metodi obdelovanja. S svoje strani osvetljuje značilnosti ljudske glasbene tvorbe jugoslovanskih narodov, hkrati pa stopnjuje zanimanje za dragoceno bogastvo elementov srbske in hrvatske folklore. Nadaljnje obdelovanje gradiva iz ' zbirke Milmana Parryja kakor tudi novo pridobljenega gradiva bo omenjene sklepe gotovo še razširilo in obogatilo z novimi izsledki, jugoslovanskim folkloristom pa bo omogočilo primerjavo z njihovimi raziskovanji ter bo sočasno tudi dopolnjevalo njihovo delo. MATIJA MURKO Potovanja po sledovih jugoslovanske epike ga vel keqa ppl'.1 ’ Moja, glavna znanstvena naloga v času enega leta pred mojo sedemdesetletnico in dve leti po njej so bila potovanja zaradi proučevanja srbskohrvatske epike po tistih krajih Jugoslavije, katerih poprej nisem bil obiskal. Tako sem .. . ... prepotoval leta 1930. del severoza- ; hodne Srbije, vzhodno Bosno, vso Črno goro, Meto- ; M hi jo, Staro Srbijo in vzhodni del Sandžaka novopa-zarskega. Leta 1931. sem obiskal srednjo in južno-zahodno Srbijo in celo vzhodno od Motave Resavo, preostale dele južnovzhodne Bosne Višegrad, Goradže, Fočo vse do Sarajeva) in gorate dele Dal- | vfv, macije. IZ kate- - . rih poteka tudi slavni kipar Meštrovič; z njim kot s pevcem sem razpravljal v Zagrebu. Leta 1932. so mi še preostali domovina I. Meštroviča in drugi dalmatinski kraji, Dubrovnik in okolica, Boka Kotorska in črnogorsko Primorje: prav pomemben je bil obisk dalmatinskih otokov, kjer so se predvsem ohranile v slovstvu malo znane epske pevke, med katerimi se mj je posrečilo izslediti šti-riinosemdesetletno pevko A-sanaginice. To slavno balado sta uvedla v svetovno poezijo Herder in Goethe; od leta 1846. so sicer po izjavi Vuka Karadžiča mislili, da se je med ljudstvom zgubila. Ta moja potovanja so trajala v celoti približno osem mesecev, mnogo dalje, kot sem računal, in združena so bila s številnimi težavami, vendar sem jih vse premagal. Potoval sem po krajih, kjer po več tednov nisem videl železnice, zato pa so mi kaj dobro rabili na takšnem o-zemlju močno razširjeni avtomobili in avtobusi. Potoval sem tudi s parniki in nekoč sem si bil naročil celo poseben motorni čoln. Jahal sem tudi na konju in mezgu, kar je bilo zame posebno naporno. K uspehu mojih potovanj so mnogo pripomogle moje skušnje iz preteklih let, ki so mi omogočile delo z me (Odlomek iz Sponrnov pretekli teden umrle-s avista in proučevalca narodnih pesmi) jim ne imponira kdor koli. Povsod sem bil deležen pomoči uradov, ki so mi pevce priporočali in dovajali. Posebne uspehe sem dosegel v krajih, kjer je bil uradnik Črnogorec. V muslimanskih Slavische Rundschau: Epen-sangerinnen in Dalmatien (7. 1935, str. 36—43). Obdelavo tega novega gradiva so večkrat pretrgala in zadržala druga leta pa tudi razne nezgode in operacije. Karlova univerza v Pragi — filozofska fakulteta, kjer Je Matija Murko mnogo let deloval kot profesor strast za barve je bila v meni močnejša in je zmagala. Prelomil sem torej s tradicijo obdelovanja kraškega kamna, a kakor vidite, ljubezen do rodnega Krasa je ostala. In rekel bi, da se v mojih zadnjih delih tja ljubezen tako rekoč še stopnjuje. Lahko rečem, da sem v Krasu našel svoj svet, svoj slog in, samega sebe. V Krasu in v portičih, v našem morju, barkah in mestu pod kraški-nti griči. Ali bi morda povedali svoje mnenje o ugovorih, ki se kdaj slišijo na račun vaše umetnosti? Da, morda bi želel poudariti to: da v mojih delih človek ne sme iskati mrzlega fotografskega dokumenta, temveč jedro, globino in smisel snovi. To je zame važno: liričnost, duh, pesem. Seveda je za dojemanje slik kakca’ za dojemanje katerekoli umetnosti potrebno dvoje: ali prirojeni dar ali pa izobražen okus- Priprava pa je na vs^k način potrebna, če naj nekdo sledi in uživa u-metniške stvaritve. Človek, ki se na glasbo ne spozna, ne bo mogel uživati Beethovna, kakor ne bo mogel nekdo, ki ni sledil razvoju sodobnega slikarstva, razumeti Picassa. Vaše slike so predvsem liričnega značaja; bi nam lahko razložili, kakšna je —po vaši zamisli — funkcija podobe v sliki? Prav ste rekli; jaz sem predvsem lirik, zlasti je to vidno y najr.ovejših delih. Kar se slike tiče, mislim, da ne sme biti samo okras stanovanja niti investicija kapitala z večjo ali manjšo garancijo. Slika mora tudi moralno nekaj nuditi, kakor pesem, kakor glasba. Dvigniti nas mora, dati nam mora pesniško ugodje, veselje do življenja, do narave, skratka — pomagati nam .mora živeti. To je po mojem njena glavna naloga. V vaših slikah vidimo čiste obrise, skoraj bi rekli ploskovne barve; torej se vi ne strinjate z metodami impresionizma in postimpresionizma? Občudujem mojstre impresionističnega slikarstva, toda nikoli se nisem strinjal s slikarstvom, ki išče cenenih efektov ozračja, a slikarstvom, ki živi od nejasnega duševnega razpoloženja, ki je lahko deloma resnično. Odklanjam preživeli piktori-cizem, kajti jpod to pretvezo Se pogostoma skriva diletant-stvo, ki ljudi vara. Zato hočem, naj bo slika jasna v obrisih, da človek vidi takoj, kako slikar čuti, kaj misli. Pri tem bj še dodal, da kakor ne sme slikar posnemati drugih mojstrov, tako se ne sme niti sam ponavljati. Vsaka slika bi morala biti novo odkritje, novo doživetje: v njej bi morali n.ajti izraza sodobni problemi, kajti samo tako bo slika priborila svoj prostor v umetnostni zgodovini. Kaj pravite v tem pogledu o dekadenci v sodobnem slikarstvu? Morda je res mnogo dekadentnega v sodobnem slikarstvu, toda kdo mi lahko jamči, da ni naša doba dekadentna? C e Pa naj bo umetnost zrcalo neke dobe, potem ne more biti drugačna od dobe. Umetnik črpp iz dobe, v kateri živi. Toda nekaj bom poudaril: če je pravi umetnik, dekadenca ali nedekadenca, ustvaril bo zmeraj pravo umetnino, ki bo nosila pečat njegove osebnosti in njegovega časa, Ce pa ni umetnik, potem seveda ni pomoči. Zdaj, ko site nam po-jasrili te strogo slikarske probleme, bi vas prosili še nekaj. Nedavno se j« mnog o pisalo o vaši grafični mapi, ki jo pred časom izšla. Nedvomno je doživela enoglasno priznanje tako v Trstu kakor v Jugoslaviji in Italiji. Bi nam hoteli povedati svoje mnenje o pisanju kritika v Gior. nale di Trie ste, fcf’ Hai proglaša za italijanskega umetnika? ..... , u Ko se predstavim občinstvu s svojims deli, se pred- stavim predvsem kot slDcaf> kot umetnik — toda čutim Sg Slovenca. V tem ni mes« za dvoumnosti in to kulturni krogi v Trstu J|> drugodi Seveda je z druS® strani prav tako resni«1® dejstvo, da sem študiral v Italiji, da ji torej dolguienl svojo izobrazbo in priznanj za svojo umetnost- Prav ko dolgujem hvaležnost fj* lijanskim muzejem in SP: rijam, da so sprejeli' slike in grafike in tak® * v začetku potrdili metniško pot. Med ' skimi kolegi, imam • , mnogo dragih prijateljev, jih nič ne moti, da venec, kakor ni to ®* Avstrijcev. Mi slikarji mislim, najmanj sPreieffl2lgi za politične manevre, *■* zajo, ker imamo skupni 1 razni jezik. Ker je ttkcji ša umetnost najbolj 7»^ mednarodna, ni lepo, da * z njo špekulira, ^ Oprostite, kaj p® činstvo; kaj mislite. )rimanju občinstva karstvo? Priznati moram, da manje občinstva lepoJfi šča, To je za slikarja na ugotovitev. Nekaj »o* # mu pripomogla predavani2^ likovni umetnosti. Morsll, pa tudi za moderno unie7je kaj narediti; prav v JjLtr publika najbolj 4&&C rana. . . Končno še odkupih, kako fin*; izhajate? Radoveden sem bil. no vam povem, ali bos|te , dii o tem kaj vprašali. * vadi si ljudje malokdaj- # stavijo to vprašanje, »ek ^ čudovito nebrižni so 8j' j, zdi se jim, da živita _ nik in njegova druži™, ljubezni slik. Kar se tiče, vem, da delam naJ’1’* geth deset ur na dan in da U veČS di ob praznikih in ne^aIji v svpjem ateljeju večkrat in nefJ^ pravi, da se zav_ To se pravi, oa sc jj. odgovornosti do svojega ^ htevnega poklica naSpr™ bi in drugim. Zal, ti0®!-!* čutijo tako resne od sti do delavcev moje ^^ se resno ne zavedajo, ; do naša dela prišla 0 .vj||< vseh, o današnji naš! zaciji in kulturi tudi ko nas ne bo več. jimi pevci, bistrimi ljudmi, ki mestih sem iskal pomoči predvsem županov, toda pogosto so mi pomagali srednješolski profesorji srbskohrvatskega jezika, učitelji, duhovniki in tudi drugi izobraženci. Pevci so prihajali sami, ker so tekmovali za svojo slavo, toda najbolj je nanje učinkovalo, da smo jih fotografirali in vzorce njihovega petja fo-nografirali, tako da so mogli sami sebe poslušati. Za to sem imel prav dobra pomočnika v svojih sinovih JUDr. Vladimiru Murku, ki me je spremljal na začetku mojih potovanj, in v kandidatu inženirstva Stanku, ki je bil moj uspešni pomočnik na vseh preostalih potovanjih O svojih potovanjih sem podajal poročila v «Ceškoslo-vensko-jihoslovanski revui« in nemški »Prager Pres-se«, kar poudarjam. da bi se vedelo, da so številna moja opazovanja in mnenja mogla biti nemškim in drugim tujejezičnim čitateljem čtostoora. O poprtovrnjih v letih 1930 in 1931 sem na isti način kakor o starejših po potovanjih za dunajsko akademijo napisal predhodno poročilo v pariško «Revue des etudes slaves«. O dalmatinskih pevkah, ki sem jih najbolj študiral leta 1932., sem razpravljal v članku, ki je bil preveden v nemščino v JEAN RENOIR V RIMU Nedavno je francoski režiser Jean Renoir začel v filmskem mestu Rima (Cine-cittč) snemati «Zlato kočijo«, film po delu Prosperja Me-rimčeja. Vlogo Camille bo igrala Anna Magnani. medtem ko bo glavno moško vlogo imei! pevec Michael Tor iz Hollywooda. Bogata zlata kočija, ki so jo napravili nalašč za film, bo predstavljala, kakor pravi režiser, nečimrnost. O Merimeejevi komediji #Kočija sv. zakramenta«, pa pravi, da mu je služilo ie za izhodišče. Zadnji Renoirov film je bil »The River«. Zanimive so izjave, ki jih je ta režiser dati o svojem delu. Pred 10 ali 15 leti, pravi, ko je režiral svoje filme v stilu, ki se je imenoval realističen, je čutil veliko zadoščenje, če je prikazal kakega delavca ali železničarja, kako jč sir in pije vino. Danes pa ve, da vodi drugačna pot k poeziji. Nov način kine ? atografske-ga izražanja: reahzsm je našel že pred mnogimi leti; napravil je nekaj filmov, ki so se mu ždeli pomembni («Clo- Od leve na desno: režiser De S ca, Renoir Anna Magnani Jean veška zver*), ker se mu je posrečilo ubežati nekemu izrazitemu konvencionalizmu, ki je bil) v tistih letih zelo nevaren. Tako je dospel do filma «La regle du jeu«, ki mu je bil posebno drag. Nato se je med vojno umaknil v Hollywood, kjer se mu pa ni posrečilo ujeti v film značilnosti ameriškega življenja. V vsem tistem času je bil morda Je film »The Souther-ner« nadpovprečen. Ko je zapustil Hollywood, pa se je trudil, da najde nov filmski jezik, novo poezijo filma; odpovedati se je hotel kruti naturalistični obliki ter postaviti v ospredje značaje oseb ter široko okolje, ki naj te značaje opravičuje. Vse to upa, da je dosegel v filmu «The River*, Alojz G rad ni K pesnik in prevajalec Pred kratkim je izšel razširjen in izpopolnjen izbor iz kitajske lirike v prevodu «pesnika gonških Brd» Med slovenskimi iskalci in ustvarjalci estetskih, zlasti pesniških lepot in vrednot je Gradnik eden najvidnejših in najvztrajnejših. Bo pesniški plodovitosti in mnogovrstnosti je zelo blizu Otonu Zupančiču, po globokosti misli in nazornosti pesniških podob spominja večkrat na Prešerna. Nihaji njegove umetnosti so zelo obsežni, objemajo vse glavne pesniške motive in snovi in dobršno število manj važnih. Kot pesnik filozof, ki razglablja s tehtno umetniško besedo o svetu in življenju, o smrti in trpljenju, o smislu vsega dogajanja, presega večino naših pesnikov. Pri sedemdesetih letih še zmeraj ustvarja in je tudi v tem vreden Zupančičev vrstnik. Rodil se je v Medani v goriških Brdih na zapadnem robu slovenskega ozemlja 3. avgusta 1882 kot sin slovenskega Brica ir.' italijanske matere. To dejstvo je pesniku navdihovalo pesniška razmi-šljania o lastnem bistvu, ko je poudarjal, da se mu pretaka v žilah kri favnov in ubožca iz Assisija, Aretina in Giordana Bruna obenem z mrko jezo Perunovo ter s krvjo Crtomirovo in Bogomilino. V zgodnji mladosti se mu je domišljija nasrkala v očetovi hiši in v domačem kraju vseh tistih pesniških prvin, ki se pozneje tako pogosto vračajo v njegovih pesmih, ko se zamika v posebnosti in značilnosti briških vasi in življenja v njih. Gimnazijo je obiskoval v Gorici in se vpisal nato na pravno fakulteto dunajskega vseučilišča. Po doktoratu je služboval pri sodišču v Gorici, Leta 1909 je odšel kot sodnik v Pulj, od koder se je vrnil 1912 v Gorico. V začetku prve svetovne vojr.e so ga avstrijske oblasti zaprle z očetom in bratom in ga obtožile veleizdaje. Pozneje je bil sodnik v Cerknem. Od leta 1920 je služboval dve leti pri ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu. Leta 1922 je prišel kot deželni sodni svetnik v Ljubljano, kjer je ostal več let. Ob izbruhu druge svetovne vojne je pripadal kasa-cijskemu sodišču v Beogradu. Pozneje so ustaši naperili v Zagrebu hudo pravdo zoper njega. Ob koncu druge svetovne vojne se je za nekaj časa vrnil v Brda. Po upokojitvi živi v Ljubljani jn se posveča slovstvu. To je zunanja podoba o-brobnega Slovenca, ki so ga življenjske usode vodile sprva širom p0 Primorski, nato v središče Slovenije in kasneje v prestolnico Jugoslavije. Njegov poklic mu je nudil priliko, da je pogledal globoko v življenje in zadeve svojih ožjih in širših rojakov, Gradnikova notranja podoba se kleše polagoma ob njegovih zbirkah, iz njegovih pesnitev. Ta sodnik, ki je po sodiščih pretresal usode toliko svojih rojakov, je bil vse življenje tudi samemu sebi pesniški sodnik: ril je v skrivnosti in bolesti svojega notranjega dogajanja in obdeloval z veliko skrbjo obsežne pesniške grede. Na njih je pognalo toliko žlahtnega cvetja. da se je Gradnikovo ime uveljavilo med našimi najboljšimi liriki poleg Prešerna. Jenka, Murna in Zupančiča. Kakor je Gregorčič izrazit pesnik Soške in Vipavske doline, tako velja Gradnik za pesnika goriških Brd. Prav ob najhujšem fašističnem viharju, ki je grozil, da Gradnikovo ožjo domovino raznarodf in za vselej izbriše njen slovenski zinačaj, je Gradnik postavil s svojim delom na zapadnem lobu slovenskih dežel slovenstvu spomenik, ki bo časov zmedi večno kljuboval. Plemenita podoba briškega pevca se odraža od leta dp leta jasneje iz njegovih pesniških zbirk. Ze sami naslovi njegovih knjig merijo nekam visoko in globoko in osvajajo izbranega duha, ki snuje in ustvarja v svojih višinah in globinah tudi tedaj, ko življenje njega in njegov narod vrtinči po grdih ali krvavih nižinah. Prva zbirka »Padajoče zvezde* (1916 in 1923) mu dozori v najlepši moški dobi in označuje z naslovom njegove pesmi kot svetle u-tripke sredi noči. Zupančič je s tenkim sluhom dojel iz njih Gradnikovo vztrajno borbo za laster/ verz in zvok, za izvirne motive in oseben izraz. Ze tedaj se je Gradnikova ljubezen dvignila in poduhovila, objela te ljudi in dežele, narod in domovino. Zupančič je že tedaj spozna! v Gradniku pesnika visokih kvalitet in stroge izrazne discipline. To spoznanje je Gradnik pozneje od zbirke do zbirke potrjeval in utrjeval. Leta 1922 je izšla »Pot bolesti*, polna novih izbruše-r.’ih biserov v okviru tragič- nega pojmovanja človeških usod, kjer prevladuje trpljenje. Štiri leta nato je sledila zbirka «De profundis* (1926), ki sega v skrivnostne človeške globine in dviga iz njih nove pesniške vrednote. Zelo značilen je naslov naslednje zbirke - «Jasne samote* (leta 1932), Gradnik se rad mudi v jasnih samotah, da nam iz njih pričara pesniške dragotine svoje neizčrpne ustvarjalnosti. Tudi »Večni studenci* (1938) in «Zlate lestve* (1940) sodijo v to vrsto umetniškega ustvarjanja. Bolj in bolj se njegova lirika nagiblje v premišljevanje in bolestno razglabljanje. Trpljenje in smrt sta najčešče trpka snov v strogih sonetih in izklesanih stihih zbirk «Pojoča kri* (1944) in »Pesmi o Maji* (1944). Poleg samostojnega ustvarjanja se je Gradnik vsa leta marljivo razgledoval po svetovnem slovstvu, prisluškoval je bližnjim in daljnim glasovom in z dobrimi prevodi marsikaj spretno presadil v slovenske gredice. Iz francoščine je prevel Rodenbacho-vo »Mrtvo mesto* in več drugih knjig. Iz italijanščine je poslovenil Sema Benellija «Ljubezen treh kraljev* in »Okrutno šalo*, več pesmi Ade Negri, Mazzinijeve »Dolžnosti človeka* in marsikaj drugega. Mnogo tega je zbranega v debeli kniigi »Italijanska lirika* (1940). Iz Tagoreja je prevel «Rastoči mesec* in druge knjige. Kitajsko pesništvo nam je približal s «Kitajsko liriko*, špansko pa z «Moderno špansko liriko* (1943). Iz srbščir.e je presadil k nam Njegošev »Gorski venec*, več Zmajevih zbirk, mnogo narodnih pesmi i. dr. Tudi prevod Mažuraničeve pesnitve »Smrt Smail age Cengijiča* je njegovo delo. Mnoge Gradnikove pesmi so prevedene v češčino, nemščino, francoščino in italijanščino; v Salvinrjevi knjigi »Sempreverde e rosmarino* jih je enajst Ce pregledamo sodbe, kakor so se oglašale iz slovenske kritike ob Gradnikovih zbirkah, če upoštevamo tudi nekatere stroge Slodnjakove trditve v »Pregledu slovenskega slovstva* (1934), zlahka ugoto -imo, da je Gradnik z leti o.rgel premnoge pomisleke In pridržke, ki so se nekdaj oglašali, In ustvaril Sloven- cem lepo število trajni*1 s^t stvi 'h umetnin. Razen prav zapadni Slovenci ne v0< mo nikdar pozabiti, da rl iz mnogih njegovih ?. j# slovenska bolest teptan jjs, razdejanih goriških p® trpljenje slovenskih tujih taboriščih, in so il njegove pesmi («M°. „eif Brd», »Motivi iz Istre”' f\rl jesen, mesečina nad ljube' i# ■ode, j nt»d| « * * » » K > K ♦ * a * »4 . J** aH S * r 25! it; m X < ; i ♦: «i « n * * 2 # -• * * • *• 1 It i* Kitajski pesnik Ll-T<, nr8'fl ijr so močno sorodne gt c šega človeka. Zato n ^ di, če je že prva tajske lirike v jti^ lirike prevodu, izišla dvajsetimi leti, zornost in da je TaT VU\> ca prevodov Li , [e1 pesmi, ki je izšla P v prav kratkem čas dana’ .e to»K In prav gotovo j« ska založba us tregla t**V ljubiteljem poezije * 0|i>) > je oskrbela novo, v fjj izdajo kitajske y vodu Alojza Gradh^j' (Nadaljevanje rw ^ lirike vi Od ■muU do- vadi- [>oDuNEC ©a dobavlja material za ^Pravila cest in podobno. ®'° je v kamnolomu I, Polnem teku in to delavPI°’ ker 6 tem več Bom *v zaposlenih. Toda “‘^naani smo prisiljeni ra !?rd • Pristojne oblasti soto»?ai' kar bi se Prav kamnni 0 odpraviti. V S?h u ?u je enaist zbir-liaio v b° kadrih poši-dSblw"enje v stroj za Dlnče Je' 113 k°rita so iz Prevrne ln odprta. Zara-1- afa Povzroča kamenje jo teh* w^’tu! sa 6puščaj° V. ^ ves dan ta- bn se mogli posve- *o navezaL, tudI dim gl, ki jir. je p na zaslužek in boi posbili iz zemlje ?OTlja a. anskega pomena. ^ še tale, SIr°ta, pa čeprav Vilo je t Ju romna la Prahi Pogrešam8 z ni° ravna- .Sevanje , Pa tudi ra* v s’li il, nien P°men bilo mnogo bolj koristno. Prav bi bilo, da bi popravili cesto, ki vodi na postajo, in če mogoče jo tudi asfaltirali. Na postaji je velik promet z lesom in živino in je zato tudi velik promet po cesti zlasti z osebnimi avtomobili. Pri tem naj omenimo, da se naša zadruga za razkladanje lesa dobro razvija in šteje kakih 120 članov. Vsak dan je zaposlenih po 7 do 8 skupin, ki štejejo od 4 do 6 mož. Za popravilo ceste bi se morali sporazumeti seveda obe občini: tržaška in zgoniška, ker teče cesta po obojem svetu. Na postajo prihaja tudi vsak dan mnogo glav živine. \ V poslednjem času trpijo zasebni lastniki veliko škodo v svojem gozdu, kjer jim neznanci kar na debelo sekajo drva. Ti tatiči se ne zadovoljijo s kakšnim vejevjem, marveč sekajc hrastiče, katere puščaji lastniki rasti, da se zasadi gozd ter da imajo listje za steljo. Ce hoče kak lastnik posekati nekaj drv na svojem, se mora obrniti na gozdno policijo na Opčinah, da mu da dovoljenje. Policija je pri tem zelo stroga. Za one, ki kradejo dr-»m, pa se ne zmeni. Prav bi bilo, da bi se to nehalo. Škodo kmetom delajo tudi vojaštvo z vajami. Do 1. februarja so imeli nekatere predele v najemu in so dajali vsaj najemnino. Sedaj pa pravijo, da bodo plačevali škodo le od časa do časa. Ta odškodnina pa ne poplača dejanske škode. \ šempola! j Predavanje o slovenskih planinah, ki ga je v torek imel pri nas profesor Penko, je privabilo polno udeležencev iz naše in tudi sosednjih vasi. ki so z velikim zanimanjem sledili besedi o planinah in njih posebnostih na splošno, nato pa razlogi k skioptičnim slikam o slovenskih planinah. Zanimivosti tega sveta vabijo v vseh letnih časih ljubitelje prirode, športnike, znanstvenike, bolnike in one, ki potrebujejo mir in oddih. Naše. planine morejo zadovoljiti celo najbolj izbirčne in so nekateri njih predeli (Logarska dolina v Savinjski dolini) edinstvene lepote. Zato imajo vedno toliko ob-iskovalcev-tujcev. Film «Naše planine® nam je pokazal plezanje po ne- m- — j_ —j'-*« ofrtniki 2°trebi- Ce bi zboljšani avtii Porabili J* Zernlje ? 6v°)ega košč-**• bi .» , eno uro na &nai0 m° 'l, npkai letib W hiši uS k,i 8e da jn n« u c|a nekaj .Govoriu % ratk°časi. u narn bo ivt'?ekai easa->l'vljene hu slabo ob- ?:n°vila „*? Popravila in i*line gospodarske pri- • bi Se , fno bi bilo, 10 uresničilo. zr osYm obSi.na le redko-«* vas« u. di za sloven-!!en° UnVa sPadajo pod Vi?«- Pa Se ko kai 50 na °r' to Parohe. V Pa op«- Primer zgra- s‘rani«čr0ti °Pfinam i !)ern n«^fe' ki ie v vk, ranišo njeno za tuh »h. kla)U H Pa je na ta‘ i“l. Ce ' da Rn je težko »tauaviti n hoteli kaj M P’Sče ’ ba! bi zgradili ^ ‘ia'p avtoKaiu' kier 5e avtobusi, kar bi dostopnih strminan, za novost, ki je zbudila občudovanje. Dan slovenske kulture 1951 pa delo in uspehe na področju naše kulture. Udeleženci so se razšli z željo, da bi skoro spet videli in slišali, ali vsaj slišali kaj podobnega, recimo o našem Krasu. Spet smo se mogli prepričati, kako potreben bi bil primeren prostor za takšne in druge prireditve. Kdaj ga bomo imeli? To je odvisno od razumevanja domačinov, oziroma od mladine. j VELIKI REPE N J V ponedeljek smo imeli v društveni dvoranici svoj planinski večer s predvajanjem filma o slovenskih planinah in predavanjem o planinstvu tov. Jelinčiča s skioptičnimi slikami. Bil je to za nedavno uspelim zabavnim društvenim večerom, nov dogodek za nas. Tudi za to priliko smo vaščani napolnili ves prostor, stari in mladi, moški in ženske, kar pomeni dejansko vso vas. Izjema so seveda oni, ki se za nič ne zanimajo, s temi pa itak ni dobička nikjer. Sicer pa bi ne bilo prostora za več ljudi v naši tesni dvoranici. Takih večerov nam je treba: predavanj, da se kaj naučimo, da kaj vidimo, brez običajnih zdražb in natezanj, za katere imajo nekateri — na srečo, zelo redki — še vedno veselje. Zato upamo, da bortu&Jtmalu spet kaj novega vffleli m slišali. Vaščsn 7 R N O V/C A le! v kolikor zanemarjamo svojo zemljo, v kolikor izpodbijamo svoja lastna tla. Ze večkrat je bilo rečeno, da je zemlja, pa čeprav še tako skromna, v stiski vedno dobra zaščit-nica. To si je vedno dobro zapomniti, če bo jutri še možnost kakega zaslužka. Res je zemlja bolj, trda plačnica, a je zato stalna in sigurna. | PREČ nTk j Mi radi slišimo novosti iz posameznih vasi, toda menda tudi drugi o nas. Posebno je človeku všeč, ko sliši, kakšno dobro novost o nečem, kar je v prid našemu gospodarstvu, narodnemu in kulturnemu napredku. Od te strani pa nimamo iz naše vasi k=j po- Cltamo, kako se po drugih vaseh — tu bolj, tam manj — zanimajo za gospodarski napredek in tudi v naši soseščini imamo dve vasi — Salež in Samatori-ca —, ki nam moreta služiti v pobudo glede pridnosti. O naši vasi pa na žalost ne moremo pisati o kakšnem gospodarskem napredovanju Ce izvzamemo nekaj družin, lahko trdimo, da gremo naglo rakavo pot. Kaže. kot da bi zemlja postala starim in mladim strašilo. Naj ne pozabijo oni, ki vse preveč žive od političnega modrovanja, da je prvi sestavni del politike gospodarstvo, in sicer najprej lastno gospodarstvo. Slab gospodar, slab politik zase in za osta- ročati. Živimo vsakdanje življenje in se vedno bolj borimo samo za trgovino, v strahu, da delavci lahko vsak trenutek izgubijo zaslužek. Pot skozi našo vas je vsak dan v slabšem stanju, ker jo kvarijo vojaška vozila, zlasti tanki. Najbolj trpi pot na ovinkih. Vsaj ti naj bi se bolj utrdili. Raste število mladine brez poklica jn zaposlitve. Brezdelje pa mladino samo kvari. Zato so starši v toliko večjih skrbeh. To vprašanje muči starše tudi ostalih vasi in pomeni, da je naši mladini pot k obrti vedno bolj zaprta. Kako se oonaša naš župan Lovriha. ste brali že v poročilu o zadnji seji našega občinskega sveta, objavljenem v ((Primorskem dnevniku«. Da bo slika o tem gospodu še bolj popolna,. naj navedemo še na-: slednji dogodek: V torek 5. t- m. je Lovrj-„ ha stopil v gostilni Strain Ir mfzi, kjer je sedel tdv. Furlan Angel s svojo ženo in drugimi ljudmi. Tov. Furlan mu je dejal, kaj sploh išče v družbi otito-fašista«, kakor ga župan zmerja. Lovriha pa je ostal pri mizi in govoril dalje o tem, kako ščiti in brani interese vsega prebivalstva in kaj vse je že storil za njegovo blaginjo. Pri tem je zopet dal razumeti, da je pač vsegamogočen. No, župan je najbrž pozabil, da je pisalo < dei-stvo smo že večkrat poudarili in že večkrat srno tudi izrazili željo, da se domačemu vinu zniža užitninški davek. To bi po našem mnenju bilo popolnoma umestno iz sledečih raz-logov 1. Vinogradništvo predstav. Ija na tukajšnjem ozemlju eno najvažnejših kmetijskih janc-g in bi njega propast prav hudo prizadela skoraj več domači kmečki živeli 2. tukajšnji vinogradniki pla čujejo oblastem, oziroma državici našeca ozemlja raznovrstne m velike davke, kar bi jim moralo dajati posebno pravico za prodajo svojih pridelkov na lastni zemlji pred tujimi vinogradniki in trgovci: 3. denar, ki ga izkupijo tukajšnji kmetovalci za svojP vino ostane skoraj ves na našem ozemlju, kjer ga potrosijo za nabavo vsakovrstnih gospodarskih in kmetijskih potrebščin, kar pred:tavlja znaten prispevek za tukajšnja splošno gospodarstvo. Izkupiček za vino iz Itaiije gre po večini v Italijo in razen trgovcev, uvoznikov tega vina nuna tukajšnje preb.valstvo nobenega posebnega dobička. Iz navedenega sledi, da fu-fca.š j- v neg ad i :i z up av -če ostjo pričakujejo, da bedo m^erodajne oblasti na tem o-zemlju ukrenile čimprej kaj konkretnega in temeljitega v zaščito domačega vinogradništva in s tem v korist več ni tukajšnjega kmečkeaa prebivalstva. Potreoa po prav oče srij zaščiti tukajšnjega vinogradništva, oziromp dom- čega vinskega pridelka postaja vedno bolj nujna, če pomislimo, da se na svetovnem trgu v zadnjih letih po svetovni vojni vinski pri-delek vedno teže prodaja. Vinski sttokovnjaki in gor-po. darstveniki ter trgovci govo-rijo tud: že o vinski krizi, ki postaja vedno bol; splošna in se širi z ene vinorodne dežele v drugo ter se je v zadnjem času še zaostrila. Kot neovrgljiv dokaz, da je vinski, trg in z njim vinograd-. ništvn v zelo težkem, da ne rečemo kritičnem položaju, je tudi dejstvo,' da je n pr. že sama Francija pridelala jeseni lanske^ leta — 1951 — mnogo vec vina, kakor je bilo predvideno lansko spomlad. Ker je vino že tedaj zastajalo na trgu. je francoska vlada do-ločila lani apr la meseca odkup nič manj kot 2 milijonov hi vina slabše kakovosti za žganje in izdelavo šnirita, ki ga mešajo tudi med bencin za pogon eksplozivnih metorjev in avtomobilov. Ta količina, ki je bila določena za državni odkup, pa nikakor še ne more zadostovati za vzdrževanje cen na vinskem trgu, ker so na sta-le pač nove težave pri vnovče-vanju ali prodaji vina z zadnjo izredno bogato vinsko letino na Francoskem. Računajo, da so v tej deželi, vštevši Alžir, pridelali lansko leto nič mani kot 64,173.000 hi raznovrstnega vinp, kar znaša mnogo več kot povprečje zadnjih in tudi predvojnih let. Tudi v Italiji so ob zadnji trgatvi pridelali mnogo več vina k?kor znaša letno povprečje zadnjih let v tej deželi in ki presega 40 milijonov hi. Opaziti je že na samem vinskem trgu na debelo, da je bil lanski pridelek vina v Italiji bogatejši kot so pričakovali in da »o vinogradniki zaskrbljeni zaradi prodaje tega pridelka. Cene vinu na debelo se pri vinogradniku od jeseni do sedaj niso nič ali prav malo utrdile. čeprav so navadno v tej dobi bile že zelo čvrste in višje kot jeseni. Ta težki položaj na vinskem trgu je poznati tudi na tukajšnjem ozemlju v znatni meri, ker se domače vino na debelo proda le s težavo in po nižjih cenah icot lansko leto ter so premnogi naši vinogradniki primorani prodajati svoj pridelek na drobno, na pernici, če hočejo vnovčiti svoje vino še nekako po kolikor toliko pravični ceni. Sedanje težko gospodarsko stanje z vinom Pa se nikakor ne bo izboljšalo v bl žnjih letih, marveč se bo najbrž še poslabšalo, kakor vse kaže. V prihodnjih letih predvidevajo na splošno še boljše letine, vsaj količinsko, kot so bile dosedanje. To bo tudi naravna posledica obnovljenih vinogradov in, novih nasadov trt v zadnjih letih. Poleg tega pa zaznamujejo strokovn.aki tudi nekako nazadovanje ali manjšrnje potrošnje vina s strani poedincev, zlasti pa kar se tiče mlajšega redu. Namesto vioh uz»vajo mlrdi ljudje vedno več ramo-vrstnih drugih pijač, kakršnih starejši rod še poznal ni: na pr. kavo, koka-kolo, špume, oraržade Itd. Nazadnje pp moramo še upoštevali, da vpliva na manjšo potrošnjo vina in s tem v zvezi na naraščajočo pomanjkanje denarja oziromp zaslužka pri širšem delavsk m sloju, ki predstavlja «d nekdaj najvažnejšega konsumenta vina. Danes ni mogoče videti, da bi se omenjene gospodarske in socialne razmere izbrlisam. N "sprotno če odgovorne oblasti ne bodo possgle vmes z nujnimi in važnimi ukrepi, v zaščito te izredno važne naše kmetHskc panoge, je predvidevati zares še prav slabe^ ča-e za naše vinogradnike, čeprav neradi prerokujemo slabo. A. C. Kaj je ziva>sb enota? V strokovni literaturi označujemo kot živalsko enoto odraslo govedo ali konja v približni teži 500 kg. Ena ž valska enota potrebuje na e, da se mladina ie sama zaveda koristi, ki jih ima od prireditev. Vendar je treba povedati, da stoji div bršen del mladine še vedno ob strani. Mladina, ki jo vidimo na prireditvah, pripada skoraj Izključno dijaštvu. Kje so pa drugi? (Kaj stori na tem področju mladinska organizacija?) Ko govorimo o prireditvah, ne moremo drugače, kot da navedemo nekaj raznovrstnih prireditev. Začnimo kar prt gledališču. Znano je, da 'majo nekatera gledališča celo posebna »dijaška stojišča«, ki se po svoji odlični namestitvi močno razlikuje od stojišč v oddaljenih galerijah. Ce bi na pr. tržaški Slovenci imeli lastno gledališko dvorano, kjer bi bilo tudi tako itdijaško stojišče« — ali bi bilo vedno dovolj mladih obiskovalcev, ki bi lahko poceni prisostvovali vsem gledališkim prireditvam? In vendar bi se morali dijaki — kakor ostala mladina — zavedati silne koristi, ki jim nudijo dobre gledališke predstave. Poleg svojega liteiar-nega in splošno izobraževalnega pomena pa je obiskovanje gledaliških predstav za našo tukajšnjo mladino važno zlasti zaradi tega, ker ima pri takih predstavah priložnost učiti se pravilnega jezika. Dobri igralci namreč ne prihajajo na oder kar tako, ne da bi se prej svoje vloge tudi jezikovno prav Ino naučili. Le poslušajte, kako govore igralci Slovenskega narodnega gledališča in potem pomislite, kako bi vi iste besede izgovorili. pa boste ugotovili koliko se lahko naučite v gledališču, zammanie tudi kar zadeva pravilno izgovarjavo. Ali je treba šele dokazovati, da je mladini koristen tudi obisk raznih predavanj? In končno, ali je potrebno, da prihaja mladina tudi na glasbene prireditve? Da, prav potrebno je! V posebnem članku bomo govorili o važnosti glasbene vzgoje, vendar že danes lahko poudarimo, da spada glasbena vzgoja k splošni izobrazbi. S svojim zanimanjem za glasbene prireditve pa bomo tudi tujcem dokazali. da mi sami čutimo potrebo po glasbenih prireditvah. Spoznavali bomo naše umetnike in dela naših skladate Ijev. S tem bo v nas rast la tudi zavest, da smo tudi na tem področju kulturnega u-stvarjanja na taki višini, da se nam ni treba pred nikomer sramovati. Naj ne bo torej gledaliških Mladina po svetu Jugoslovanska mladina bo od- j odgovor na povabilo tujim štu-šla v začetku aprila na razne j dentom, naj obiščejo Jugosla-delovne akcije po domovini; vijo. Vse kaže, da bodo v letu tako bo iz Bosne in Hercegovi- 1952 Zveze jugoslovanskih štu-j ko Ji” grade. Kaj dela posad- KAJ KAJ ? j Vladimir Naglič j KratHe zaiiisii iz pomorsioa Kako so nastale ladje? Ka- ne sodelovalo okrog 30.000 mladincev in mladink pri gradnji hidrocentrale Jablanice ter o-krog 34.000 mladih graditeljev iz Srbije pri hidrocentral! Vla-sine, tovarne kablov in livarne; iz Vojvodine bo odšlo na delo 7000 mladincev; v Crni gori bo 3000 mladincev delalo pri gradnji železarne; pri gradnji Vinodola bo pa delalo okrog 15.000 hrvatske kmečke mladine; pri večjih objektih bo pomagalo okrog 7000 slovenskih mladincev; makedonska mladina pa se bo udeležila gradnje Mavrova. # V V Zveza študentov Jugoslavije dentov s študentovskimi orga-1 ka?'Kako ladje vodimo?., nizacijami v inozemstvu širše! MnoS0 lakih >n podobnih kot prejšnja leta. Baje bo le-| vprašanj st zastavljamo vsak tos obiskalo Jugoslavijo okrog! dan’ ko_po®le, n® _ 2000 tujih študentov. trajekt (ki prevaža cele vlake), ribiške ladje, kitolovce, svetilniške in pilotske ladje, ledolomilce itd. Ladje gradimo v ladjedelnicah in to najprej ogrodje in lupino na poševnih drčah ali posebnih suhih dokih. Sele, ko je tako zunanja lupina dograjena in jo spustijo v vodo, prič-no vanjo vstavljati pogonske motorje. Tudi teh je mnogo vrst. Večkrat lahko vidimo z Opčin ali odkod drugod, da ča- 4> a # V Beogradu so na posebni in vidimo številne parnike,: kai0 večji parniki pred prista-motorne in vojne ladje od ru- njš6em. Pač ni zanje prostora Šilcev, križark do podmornic. v xuKi in morajo nekoliko po-Na vsa ta vprašanja nam od- Ker so ti parniki pri govarja drobna knjižica »Krat-! miru> bi jih veter in morske blemu mladinske knjige. V di-,ki napjsai znanj strokov- obale; to “pa ne bi bilo prijet- skusij: je pnslo do predloga, | njak vladimir Naalič. KnijS8, ^ ^ajo s J.H. konferenci razpravljali o pro-|ke zanimivosti iz pomorstva«,1 Struje "kaj"lahko"* zanešle"’"do Q1’1 ki jo je napisal znani strokov- - ............... njak Vladimir Naglič. Knjiga naj bi se na univerzi s skupi-1 je tudi opremljena s številni-no književnosti vključila kot mj riSbami in fotografijami, ki predstav, predavanj, koncer-,,. „_____. tov, katerim ne bi v velikem je p ? Š. P**®”1 iz Franei- številu prisostvovala tudi mla I )e> ZDA, Danske, Zahodne menu dina! | Nemčije in drugih držav kot1 knjige. predmet mladinska literatura, ki je že v učnem programu na učiteljišču. Ugotovili so tudi, da bi bilo treba ustanoviti posebno znanstveno ustanovo, ponazarjajo razlago. Poglejmo, o čem vsem nam pripoveduje ta zanimiva knjiga: Prvo poglavje je posvečeno kjer bi proučevali probleme j zgodovini ladij. Tukaj izvemo, mladinske literature. Na konfe- j kakšne so bile prve jadrnice j“‘ renči so razpravljali tudi o po- - -----v.-- - u. I deme 'adje. Ni pozabil tudi no, Tudi sider je več vrst. Nekatera so velika kot manjša hiša in težka po 15 ton in njih verižni členi so do 10 cm debeli. Se mnogo je poglavij v knjigi in v vsakem je pisatelj opisal neko zanimivo stran mo- ilustracije mladinske naS c tic«|itlf»/5c~| I ■ rs JLUICa prlnese na mizo P°Ino ‘b°3 Mmo ^ačrt riariie, LISICO lil KlOKor skledo redke kaše. Jameta zala- človek zida — niso hiše Lisica je pripravila južino in povabila krokarja k mizi: »Botrček. krokar, obilno Južino sem pripravila, pridi in založi z mano!« »Pridem«, — ji odvrne krokar — »ko me tako od srca vabiš«. j o z na čast modernihotimpiad Nekaj Leta 1928 so bile IX. olimpijske igre v Amsterdamu na Holandskem. Holandci so na čast teh iger izdali kar osem znamk, ki prikazujejo različne športe in sicer: veslanje, noomet. sabljanje, jadranje, lahko atletiko (met krogle, tek), jahalni šport in boks. Leta 1932 so bile olimpijske Igre drugič v Združenih državah Amerike. Zimske discipline so se odigrale v prvi polovici februarja v Lake Placi-du, (kjer je bilo lani svetovno prvenstvo v smučanju), ostale pa v Los Angelesu. Za zimske igre je bila izdana znamka, ki prikazuje smučarskega skakalca med poletom; za tekme v Los Angelesu pa sta izšli dve znamki, na katerih vidimo tekača na štartu in Mironov kip «Meta!ec diska«. Naslednje olimpijske igre so bile leta 1938 v Nemčiji. V zimskih disciplinah so tekmovali v Garmisch — Partenkirchnu, ostala tekmovanja pa so bila na olimpijskem stadionu v Berlinu. Za zimsko tekmovanje so Nemci izdelali propagandno serijo treh znamk, ki nam prikazujejo drsalca na ledu, smie tarjaskakalca in štlrisedežni bob. V začetku maja istegB leta pa je izšla propagandna serija otmih znamk. Te znamke nam prikazujejo telovadca n« bradlji, tekmovalko v vodnih skokih, nogometaša, metalca kopja, tekala, ki nosi olimpijski ogenj na poti Olimpija Berlin, sabljača, dva veslača ln tekmovalca v konjskih skokih. Leta 1940 bi morale biti olimpijske igre na Finskem, a vojna je to preprečila. Prav tako so te tekme odpadle štiri leta pozneje. Zanimivo pa je. da se v vrstnem redu štejejo tudi odpadle medvotne igre. Tako so na pr. bil? lere v Berlinu enaiste. leta 1948 v Lon donu pa štirinajste. Leta 1948 so zimske discipline odigrali v Srmt Mo-ttzu v Švici, ostale STf na Finskem XV. olimpijske igre. Finska vlada skuša pridobiti turiste in denarne fonde tudi s pomočjo znamk; dose-daj je izdala že dve propagandni znamki, ki prikazujeta štadion v Helsinkih In skakalca v vodo. Najavljene pa so še druge znamke v dopolnilo te serije. Verjetno pa se teh tekem ne bosta spominjali samo državi prirediteljici, marveč bomo lahko videli tudi znamke drugih držav, ki bodo hotele počastiti to največjo športno revijo svetovne mladine (KONEC) AOVE ZNAMKE VATIKAN Spominski ob sedmi stoletnici meniha Graziana, jurista iz Srednjega veka. Na sliki je menih Graziano in štirje njegovi učenci. Letalska pošta. 300 lir. rdeča; 500 lir, temnomodra MONACO Zaradi podražitve poštnih pristojbin so bile izdane nove znamke. I Serija »Spomenikov«. 3 franki, zelena-modra (Trg sv. Nikolaja); 30 frankov, svetlomodra (Vrata dvorca). Serija s portretom Princa Ranierlja III. 6 frankov, ze’e-na; 8 frankov rumena; 15 frankov modra-črna; 18. frankov rdeča. Nove znamke za vizitke. Na njih je naslikan grb princa, to je srednjeveški konjenik. 1 frank, vijoličasta; 5 frankov, siva; 8 frankov, karminasta; 15 frankov, zelene: 30 frankov, svetlomodra. Serija na čast Radiu Monte-carlo.. Na sliki %je mestece, v ozadju pa simbol radijskega prenosa. 1 frank, svetlomodra-oker; 15 frankov, lilasta-vijoii-časta; 30 frankov, temnomodra. ITALIJA Priložnostna znamka za San-vitellijanske svečanosti v Ca-serti. 25 lir, rjava-zelena. Italijanske znamke bodo odslej nosile mesto običajnega napisa »Poste italiane« nov napis »Re-pubblica Italiana — Poste«. ***** gati. Lisica je polizala z jezikom vse, krokar pa je pikal s kljunom, ne da bi kaj pokusil. »Vsaka šola pride prav«, je pomislil sam pri sebi krokar. »Ne bj hotel ostati tvoj dolžnik« — je rekel lisici, »zato bo prav, da prideš tudi ti k meni večerjat«. »Kajpada« — odvrne lisica — »kadar želiš, sporoči mi!« Naslednji dan pripravi krokar za večerjo fižol, ga da v debelo tikvo in prinese na mizo pred lisico. Krokar popika zrno za zrnom, lisica pa komaj trohico zrna. »Ne boš me videl več pri svoji mizi, pri svojem fižolu«, reče ona krokarju. »Tudi ti mene ne pri svoji kaši!« ji krokar zabrusi. UGANKE Zobou nobenih nima p, ase, junaku, glavo vso popase. * Večje je ie od konjička ali manjše od oslička. Drevo potresam v vrhu grada, a sadež uro daleč pada. (tmoaz trrfi) Grbasta kobila vse polje ogolila. (vsoti) Din lokvanja okrog panja, (aaojd Boi:fo vsefn) Bilo je — ni sirna hrana, in repato — ni podgana. Liže sol. pa ni rol. (votay,p»z) in ne koča ne palača, samo osedlana kača. (o>f >a za} potu,) Ko vojvoda vodo pije, se nad njim zatiava v je. (dsu aoOaCu ui in tudi poznejše karake in ka- , .. , ravele. Višek tega razvoja so: P°vedatt, kaj dela kapitan, kabin ameriški kliperji, jadrnice ° v?dl ladjo, kako to, da se z visokimi vitkimi jambori in na odprtem morJU- kier ne vi’ neštetimi jadri, ki so lahko pre- dl bregov, ne izgubi in pripelje jadrali pot od kitajskih luk do zaupani brod srečno in točno Londona v 90 dneh. Potem se seznanimo s prvim parnikom «Claremont», s katerim se je iznajditelj Fultnon postavljal v začetku preteklega stoletja. Številne so modeme ladje, ki plovejo sedaj po vseh morjih sveta. Naštevanje vseh njihovih vrst bi zavzele debelo knjigo. Vendar jih lahko razdelimo v nekatere osnovne skupine: tovorne, potniške, ledenice, ladje za polaganje kablov, v pristanišče. Pa kaj bi vse opisoval!, oglejmo si raje knjigo, ki je poleg vsega pisana v prijetnem jeziku ter bo vsakemu lahko razumljiva. * * # Zagreb je prejel 125 vzgojnih fHmov. Vsi ti filmi so namenjeni predvsem učiteljem in vzgojiteljem, sodnikom in medicinskemu osebju, staršem in vsem, ki delujejo na področju vzgoje otrok. 1*EPA +iie? A KI huda ženska konkurenca, nehala ne bo nikoli s tara moška prepotenca. In le kdaj, kar bog obnori, spet izbruhne vojna siva, rekli bodo, kakor vedno: Vsega je le ženska kri vali Draga Juca! Revni tisti so otroci, ki jim oče je čevjar: Bosi hodijo po svetu. — Ta pregovor je že star. Da tako je, vedno znova sili v dušo mi spoznanje, kadarkoli pregledujem najino dopisovanje. Jezi ga ZA BISTRE GLAVE iiiiiiiiiiimiMiiHiiiHiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiimiiimit«!imiiiiiHHiiiiiiHimimiiiiiuiiiiimiii!iimiiiiiiiiiiii> Vodoravno: Odisejev sin, 9. reaktivni kisik, 13. reka v Indokini, 14. država v Afriki, 16. figura zanikanega nasprotja, 17. športnik, 18. razburljivi dogodki, spori, pravde, 19. sredstva za netenje, 20. žensko ime, 21. glavno mesto Filipinskih otokov, 22, dva enaka soglasnika, 23. vzpodbudnica, 24. staroslovanska boginja smrti, 25. časovni veznik, 26. kazalni zaimek, 27. nravnost, 28 boter, 29. del loka (množ.), 30. ljudstvo, 32. ravnina, pokrajina. 34. prometno sredstvo, 35. glasbila, 36. preprosta, zlasti vojaška postelja, 37. pokrajina v Indiji, Znana po velikih čajevih plantažah, 38. del vretena. Navpično: 1. žensko Ime, 2. žena argoškega kralja in vedeža Amfiaraa (iz Odiseje), 3. mesto v Švici, kjer so izkopali orodje iz druge polovice železne dobe, 4. mesto na Portugalskem, 5. znameniti čaj iz Južne Amerike, 6. žensko Ime, 7. medtem (za pogajanje konj). 8. mineralna kisla voda, 9. obrežje, 10. reka na Koroškem, 11. del voza, 12. ljubkovalno moško Ime, 15. podoba iz preprostega življenja, 17. kazen, globa, 19. natura, 21. klanje, pobijanje, 22. ie) roke, 24. pogonski stroj, 25. otočje v Tihem oceanu, 26. vrsta hruške, 27, reka v Zadnji Indiji, 28 glavno mesto Tatarske avtonomne republike, 29. oče, očka, 30. devcc v Rimu, 31. nevestino prem iženjc, 33. ime za lisastega vola, 34. elekt; ična merska enota, 36. začetnici priimka in imena jugoslovanskega državnika. Mtoižanhtš 1 1 i j A 5 4 ? 8 D 9 1» 11 11 \1i >5 16 1? 1» 1 19 N Hm IO f! 2» m M ih IB 24 -m I m TT" r 26 27 •• -v knfc f* 1 29 ■ Jo ii . 52 n Vi 55 36, 37 __ ,1 n 'mT J mm L_ HpSitev Itiiztuthc Vodoravno: 1. Bukovina, 8. Abadon, 14. Ararat, 15. Numtdija, 17. Lsal, 18. otka, 19. Aden, 20. anilin, 22. rod, 23. meso, 24. tir, 25. taborit, 27. ris. 28. oj, 29. letopis, 30. bo, 31. nadav, 33. Got, 34. Potop, 37. en, 38. koledar, 40. Po, 41. pes, 43. samovar, 44. zel, 45. oven, 47. mig, 48. ribari, 50. kote, 51. Elis, 52. Zaket, 53. ora torij, 55. karati, 56. parola, 57. amoniak. Navpično: 1. Balaton, 2. Urani-Ja, 3. kasir, 4. oral, 5. valitev, 6. It., 7. antropologija, 8. Amadis, 9. bi, Adam, 11. Diderot, 12 oje-si, 13. Nanos, 16, ukoritev, 21. nat, 26. bogomili, 29. lan, 30. Bor, 32. desetar, 34, Parižan, 35. opereta. 36. politik. 38. kamera, 39. dar, 41 pokop, 42. Evora, 44. zakaj, 46. neto, 49. Bari, 54. ol, 55. ko. Kakor prt vseh vladah, ko predložijo tudi v MosW' zunanjemu ministru vsako tro poročila o dogodkih v trr tu. da podš svoje mnenje ukrene, kar je eventualno F trebno. — Tako so te dni prff ložili ministru tudi poročilo, je bilo dne II. februarja Barceloni devet Spancev otv Prav o vsem mogočem, Juca, na s,Tr'if kef nama jezik pridno leče; vanH protI Brankovemu r* samo o zadevah zenskih redko kako modro reče. Dobro torej bo, da enkrat mal’ drugače kihnimo in poudarjamo, kak’ ženske prav povsod ega pihnemo». V trgovinah in Pri strojih ženska že povsod stoji, v najraziičnejrih uradih tipkaric kar mrgoli. Zenska je že advokat, v parlamentu že sedi, in zdravnica je ie davno, s prižnice že govori. Zenska danes sama vodi tvornice, podjrija, banke, Muhamed: Kaj pa je no« in kot berem zdaj, so ženske v Kairu, dragi Omar? KajJ mu. Moskovski minister je na# poročilo zapisal s svinčnik««' Nič manj kot devet smrt«; obsodb! Umazana konkuren* meč in Jakec Mihec; Velika prekoocearM ladja »Augustus«, ponosno f lo tržaških inženirjev In J* lavcev, je srečno in za ve»“ odplula v Genovo, da bo v5 opravljala svojo Službo. . Jakec: Kaj hočeš? Kuhark pripravil izvrstno, dišečo * čenko. Zdaj pa le hitro ž J na mizo, da jo bodo drugi" jedli. Fredoust v Egiptu V * U ( ti - ViiiUi • J la naš dobri prijatelj Alf1* san? i , Omar: Ta je pa res kf»l' žen. Občudujem ga. Muha med: Kaj pa je Kje se je izkazal? Omar: Pomiisli: S?i je na»£ ko maškerado v kostimu v1 Da ne govorim o športu! — gleža. Zenska vozi, kolesari, smuča, drsa, teka_ plava, skače, brca in boksar i. tudi že veleposlanke. Nihče ženski konkurenci več ne more izognit’ se; bliža se ie dan, ko moški prali bodo nam plenice. v rokoborbi se napenja, v zadnjem času pa bort z bikom, se ceU> v areni.... Zraven kakor Turk kadi! Samo to želi si ženska, samo to je njen ponos, da je moškemu enaka, da mu vedno bolj je kos. - Primeren pogrebci (Predsednik rimske ske zbornice Gronchi je oe*J no podal ostavko in 3°, * takoj odtegnil. Zdaj je d°W"J da bo na pogrebu angleš*" kralja zastopal vlado). Tajnik v Rimu: Ekscelec*' treba bo določiti zastopstvjjfl pogrebno svečanost v nu. Moramo izbrati osebo « bo odgovarjala temu žalni" obredu. i Minister: Gronchi naj J** Ta je trenutno najbolj A ne misli, draga Juca, da mordd se s tem ponašam! l°stna figura v Italiji, Raje, kam bo to dovedlo, M . iinnlniul svojo vest na lihem vprašam. Jjj{?(j Moški — hočeš, nočeš, Lažudravmk. .uamikomn moraš! — v spominu lažizdravn k.» se postopoma «m-knio so ga ianl zas°čiH v Trstu, se postopoma umikaj tem ko je tri leta neovii>nf ctm nasilne je se ženske izvrševal zdravniški Pol,„ v njihove zadeve vtikajo. Tega ozdravnika« je poko#*® dejstvo, da je izdajal reče«'' fn tako, med tem ko žensk* ki so bili polni jezikovnih ^ tja na moško stran se štulijo, slovničnih napak, tako aa> se pa moški za kanone. 5ila n3agov® . nevednost ' dentna. Ta tržaški rekord^ bil pobit v italijanskem n« ,, . . . , Cesena. Tam to odkrili e*° i Kaj pa na) ta uboga para ka> kl je celih 25 let izvrM] moška zapuščena dela, zdravniški poklic, ne da hi , ko mu je moderna ženska v to upravičen, ker ni • predpisanih šol in spričeval-^ Med vrstami: Se v oziru je bil zrušen kord: Lažizdravnik v Tr*WB se pa moški za kanone, tanke in za puške pulijo. vsa področja že prevzela? Ah. če bi se me vrnile k lepim šegam naših no n, moški bi mordd pozabil na havbico in kanon. Toda dokler se razvija postal žrlev svoje ignora'.| Mož v Ceseni pa ja Phffi sumljiv, ker so vsi bolniku so se zatekli k njemu, — oz veli. •iBsgaatEBffagisBiiTBjiiiggiggaiiiggBHtassgiHiEsiiiiisiiBSMiiei^iisiis^sissigaEs^iEis®^ Ton« Penko Preiescr Kmtfttlu išči? in nnkle zaklad Hiše j)*« .UM,t rt pline pa v Londonu na tlejkem. Švica ie ob tej pri-Izdala »tiri znemke. Prvi prikazujeta alegorijo Olimja in pet olimpijskih kro-. tretja prikazuje Igralca e ja na ledu na četrti pa mn smučarja. a čast lemim igram je an-ka poštna uprava izdela i različne znamke, na k a leje portret angleškega kra-in pet olimpijskih krogov-isti priliki je tudi Avstrija ila eno znamko, na kateri mo ognjišče z olimpijskim jem in olimpijskimi krogi, tževlna pa (e ob tej prili-naooln la svoie blagajne z arjem filatelistov, ker ie lz-, kar devet znamk s sedmi-različntmi motivi. Frankov-znamke nam kažejo tekača zapreke, kratkoprngaša na u, metalca dltka, košarkarja jlnvalko. Suri letalske znam-pa nam prikazujejo tenis jadranje. etos pa »o se že pričele ne ■veškem v Oslu šeste zim-olimpijske igre. V ta na* i je norveška poštna upre-dala v promet že pred me-i propagandno serijo treh mk. ne ka erih so nasltka-drsalec na ledu, smučar-ska-«C in zasnežena pokiajma. d dve znamki »fe slični od-arjajočima nemškima znam-rta iz leta 1938. ‘oleti pa bodo v Helsinkih 0 m Gospod Aron Buden-brek. Zid. Profesor na Du* naju. Mladost je preživel v Ljubljani ln slovenska govorica mu Je ostala tako v spominu, da Je tudi v razgovoru v tujih jezikih vedno uporabljal slovenski: Kaj ne da — v svojstveni Izreki — kanada. Zaradi tega njegovega stalnega poudarka so ga povsod poznali pod Imenom Kanada. Imenujmo ga še ml tako. Kanada je učil dolga leta na Dunaju. Njegova strast pa so bile stare knjige in starinske znamenitosti. Ko so pr-ill na Dunaju na oblast preganjalci Zidov. Je na* Kanada zapustil Dunaj in odšel na deželo v bližino velikega samostana, kl je slovel po znameniti knjižnici. Delal je na polju in v gozdih, ob prostem času pa Je odhajal v znamenito knjižnico, Toda vojna vihra ml orlzanesla tudi njegovemu novemu blvalllču. niti samostanu. niti knjižnici-Čudna so pota bomb. Vrzi jo na voja*ln vlak - pade na tolo. pomeri Jo na skladnje orožja prileti na boln:co in ta. kl so Jo namenili na velik most, Je zadela samostan. W L\ 3* Največje veselje profesorja Kanade Je bilo uničeno. Sel je žalosten na pogorišče ln razvaline. Ni h *e kaj ostalo? Ali je prav vse uničila ta nesrečna bomba? Brskal Je in brskal, toda nenadoma v grmovju zagleda neko stvar, ki ni orav spadala v grm. «.Te že kateri popotni človek pozabi! tu svojo culo«, sl je mislil. »Eh. kaj bi hodi! gledat, uši so notri, kaj pa naj bo drugega. No pa le pogledam!« Gleda, razmika veje. «To pa že ne bo cula. To je pa nekaj pisanega! Tu je sop listov, toda ne navadnega papirja — to Je pravi pergament!« s pravo nežnostjo ln pobožnostjo Izvleče iz grma častitljivo popisane pergamente. »Vendar sem enkrat nekaj našel. Staro grško pisanje. 2e po pisavi se vidi. da je staro, prastaro«. Urno skrije pod suknjič m brž domov v svojo čumnato. »Ah. staro častitljivo pisanje. ®e slutil nisem, da hran! samostan tako redkost ln dragocenost*. _ tukaj. Od tedaj se je profesor Kanada umaknil svetu. Ves čas Je preživljal op knjigi. Cital je in Cital. Toda ko Je prl?el nekako do srede, Je kar na leptR1 p-salo: Ti, kl to bereš, 6l gotovo učen človek, sicer tega pisanja ne bi bral-Pišem to v težkih časih. Atila, šiba božja, se bliz* s svojimi nevernimi pasje-glavcl. Gorje nam. Kanto* stopi njih noga ne raste več trava, kamor Pada njih senca, je zamrlo živ" IJemJe. Pred njimi moramo skriti največjj zaklad na?ega svetišča; zak!3(1 trojanskega kralja Priama. Samo suho zlato p* biseri, žlahtne posode, jr kraski. orožje. Iz Troje so ga odnesli. P0}0' vali z njim preko gozo°! in gora. pluli z njim P* morju. Končno Je prI?eL.| nam na Izliv Timava. T Je spravljen že stoletj3. In zdaj naj bi padel v r 1 ke tem pasjeglavceto/ Spravili smo ga na val Od vrat naše cerkve p Timavu pojdi proti do naj višjega Izvira re* » nato se obrni proti vzn du. Po stopnicah bo* P*? šel do jame. v katero v dljo vrata, ta jama J« ”, »a vinska klet. Sod P sodu žlahtnega vina da zaklada nismo sk* LJUDSKA KNJIŽNICA naj bo posrednik kulture in izobrazbe tržaškim Slovencem knjižnice Vla-smo, da , .0 °'v°ritvi, ki je bila prejš- Petek, ie Ljudska knjižni- yrata svojim obiralcem. Namen knjižnice iZ^vPosreduie kulturo in tržaškim Sloven- 5^ie že v svojih u- sedn-fc ps®dah podčrtal pred-i "J* Ljudske knjižn J£;m:vrepričcni ci rin i° lUd' vs' tržaški Sloven- kni‘g. ki jim uh a lahko nudi, posebno d0su V pler|th prosiorih dobro-mladina, ki je do pred sej« 5° irneia rr.alo pril;ke, da Po dobri slovenski knjigi. kot iihniCa.nl 5e tako bogata, tumii, S '° Po večjih kul-središčih, kar je nam Popolnoma razumljivo. V Vserrs »Rtu 86 v času fašizma niso tiskale dob^fi *!rdgod j'ki je bilo težko * ^drug^5- kn35ge in tU' tako da se ta zastoj po Sla i. j — ■»- ia z ljudje wBnes' Vendar pa so kipravn-.i-° Liudskc knjižnico j, Vliali, zastavili vse sile, e ^skrbeh najrazličnej-Tav , se z mnogih področij, ka v.0 Ljudska knjižnica lah-Uajjj v°kjila bralce, saj bodo iih iani^ei mno8o tega, kar “^Sesa iZb!ra ,kni^ j= i7 tki ki slovstva. Slovenila niik> so polno zastopani, J iti j., a'rih tudi v več izda-S j..0 ‘mamo n. pr. Jurči- lala »d V,izdaii’ ki ie izha- al7' <3o 1923. leta, <2, sJ.a v lzdaji od 1.1931 do ta. Lev!e.a’ Kersnika, Erjav-Catikafj, . ’ celotno izd: jo ItoPaai apitd:: 12 novejše so za-ško Kraii re 0v Voranc, M i-Va’ RopK^’ iusrrlič, Malenško-™°ek itd. •zmed venskega slovstva)) od Slodnjaka. Za ilustracijo slovstvene zgodovine pa bodo bralcu služili zvezki ((Ljubljanskega Zvona)), v katerem so književniki bjavljalj svoja dela, kritike hteramo polemiko itd- Knjižni ('a imu tudi vse 1 tnike gorske «Vede» in literarne revije «Sodobnost». Vrsta knjižnih polic pa je napolnjena s prevodi iz svetovne literature. Ljudski knjižnici je uspelo, da je dobila sko-ro vse knjige, ki jih je pred vojno izdala založba «Modra ptica», precej tudi tistih, ki jih je izdala založba «Hram». Tako najdemo med prevodi najboljša tuja dela, predvsem iz XIX. in XX. stoletja. Kakor smo že na začetku o- menili, knjižnica še ni popolna, vendar pa nudi obiskovalcu lepo izbiro. Treba je bilo veliko truda, da so se knjižne police napolnile s kvalitetnimi deli. Zbirali so knjigo za knjigo, mnogo so jih podarili posamezniki pa tudi organizacije kot Ljudska prosveta, u-redništvo Razgledov in drugi. Namen odbora Ljudske knjižnice je, da bo bolj in bolj izpopolnjeval zbirko knjig in zato apelira na vse Tržačane, da bi podarili knjižnici kakšno knjigo ter s tem pripomogli k širjenju kulture med Slovenci v Trstu. Obenem pa poziva odbor Ljudske knjižnice vse Slovence, naj se knjižnice poslužujejo v čim večjem številu. • * DOBRO JU!'RO NAŠA NEDELJSKA ČRTICA Knjižne police v Ljudski knjižnici >1 T JADRANSKEM KOLEDAR JU utripa Trst, predmestje, dežela, delo in življenje prebivalstva čob; ISO fcei sl°venskih v knjižnici anceta Palčiča o iT:a’ 1S050ve‘a-. av tau ’ mdnika, Bora itd. ,udi čei-" nam nudi knjižnica Btvlt^Lmcrfikih "■a p - 2ipa„.. T reg0rčiča pesnikov pesniške Prešerna, A-Kosovela Preglj; a. pisate- Jožeta, uVjNlK ^ knjižnice 'knjižnica po- ^eijek in pe-Vsak t a° 18 are; °d ig^rek in četrtek • do 19. ure. irja. Ban ,gajne. Boriia Pa-Mt(J rtola- obro!ebn° ^nimive knji-^arrv) navaJo slovensko li* , ^hih *®?dovino, smo na Jakovo opazili Slod- J i« lite- Loiinjeno srce», s® o Pr -rn° zS°čovinski ro-v “Site tl!Sernu. istega avtorja i^ie tr 3 PeSS’ k‘ nam pri' '^no usodo velikega jitilta , a Pesnika, pisatelja D*v*tika Jezikoslovca Frana j> rca v- .nj‘go ° Antonu A-^niij jt^° j® napisala Marja mogj S|J h)ti0„Ua" prav gotovo bo- ""k.«, Vj Jerali med številni • *£“! tu* Jakče , knjigo ((Z °rigii vo po-rdeče zem- ^ ‘lustm tlaInimi umetniko-«Tiči v C1l8m! -----------: _ < m srbska dela VaCbiudski knJi?ni- 1 wiago nam aSčis. r..1*, rs tu« t ’ CeSi*rca »k5.Gradn?kor0ram° ima knjiž- -*qgj»ir omeniti 8> ve« v Prevod «Gor-Jkjtga a*' . Pesnitev črno- kralja in np«nilra !8oŽ5, kralia m pesnika N ‘J ki * DSlrjven.sWo 2anltnaio za razih 'čem . ga lovstva, bodo "ein <1,i«čn0Prebiral -m. —ur, ((Kulturno iiU ki , zgodovino Sloven-1 »H iL36 ^aPisal dr, Pri-»Zgodovino slo- Tudi za letošnje leto je poslala Gregorčičeva založba med Slovence svoj koledar, kateremu je dala 2 namero in z vsebino ujemajoči se naslov »Jadranski koledar*. Uredništvo je hotelo letos pravilno dati prav posebno poudarek tržaškemu in kraškemu okolju in dati tako pravo, resnično in stvarno veljavo prizadevanju Slovencev v Trstu m na Tržaškem ozemlju v preteklosti in sedanjosti s pogledom tudi na prihodnost. Naj kar v začetku ugotovim, da je uredništvo skladno s svojimi nameni to svojo namero tudi napeljalo brez vsiljivosti, pač Pa pravilno prirodmo in tako uokvirilo to okolje v obče slovensko snovanje brez izrecnega pretiravanja zgolj na te kraje same vezanih čustvenih momentov, kar bj vzbudilo vtis nekake zaljubljenosti v same sebe in neupoštevanje obče slovenskih kulturnih dobrin. Prišle so tako do učinka splošne težnje znanstvenega raziskava-nja tudf tukajšnjih naših zgodovinskih, umetniških, gospodarskih, političnih, družabnih, folklornih prvin. Urednik je naertho In premišljeno izvedel svojo nalogo, kot si jo je pravilno zamislil, marljivo in skladno je zbral prispevke, jih smiselno priredil in uvrstil ter tako izdelal lepo, zaokroženo celoto. 2e naslovna slika na platnici, ki jo je narisal Hartman, nas duhovno uvede v branje člankov, ki obsegajo, lahko rečemo, vsa področja našega življenja in vse dogodke, ki so bili in ki so za nas pomembni. Ta slika nam živo predoči našo potrebo po lastnem kulturnem domu in nam daje čutiti, da bomo po uresničenju te potrebe lahko še bolj in poglobljeno oblikovali svoje življenje v skladu z življenjem vsega slovenskega naroda. Lagodno je raztresel urednik sem in tja posnetke umetniških slik naših tukajšnjih slikarjev Avgusta Bucika, Avgusta Černigoja, Bogdana Groma, Roberta Hlavatyja. Franca Kaučiča, Avrelija Lu-kežiča in Lojzeta Spacala. Pesmi in prozo, pregovore in šale so ilustrirali Milko Bambič, Bogdan Grom in Robert Hla-vaty. Fotografske posnetke sta prispevala Lojze Dolhar in Mario Magajna. Ta premišljena lagodnost lepo podčrtava smisel člankov, njihovo notranjo vsebino. Iz slik je zadihal Trst, predmestja, dežela, zaživelo je delo in življenje, prizadevanje in trud našega človeka. Slike so žive in pisana beseda je zaradi njih že bolji Koledarju 5e dodan zemlje- zaživela. vid Trsta z imeni krajev, le- Prispevki, ki osvetljujejo po-1 din, mandrij, pašnikov, borštov in potokov kot še danes žive med našimi ljudmi in pa tudi takih, ki jin je ljudstvo že pozabilo. Navedenih je približno pet sto slovenskih imen. To je le začetek in s tem je urednik ustvaril osnovo za nadaljnja raziskovanja :ia- litična, gospodarska, kulturna, doživljanja itd., nam rišejo položaj, stanje, pomen, razloge nastanka in razvoja teh dogajanj, njihovo ideološko osnovo. Tolmačijo in razlagajo njihovo bistvo, njihovo medsebojno povezanost, njihove medsebojne odnose, vplive in nam skušajo odgrniti zaveso, ki nam zakriva bodočnost. V tem pogledu je urednik pravilno razumel pomen teh člankov in se je zaradi tega izognil naštevanju dogodkov, in poj-vov po časovnem redu in njihovem zaporednem tolmačenju. Mi vemo, da se mnogokrat najrazličnejši nasprotujoči si dogodki, nasprotujoče si težnje na vseh področjih dogajajo istočasno, da Se med seboj pobijajo ali pa tudi pospešujejo. Zaporedno naštevanje bi p« vzbudilo vtis, da se je vse to vršilo zaporedoma. Važen je pa njihov pomen. In ta pomen so hoteli izluščiti urednik in sotrudniki. Dogodke same so sotrudniki omenili le toliko, kolikor je bile za razumevanje potrebno. Vendar je pa potrebno, da se tudi na važne dogodke spomnimo in zato je urednik uvrstil ob. posamezne članke drobne beležke, katere nam jasno, točno in zgoščeno te dogodke Pripovedujejo. Ti drobni zapiski pa ne obsegajo samo dogodke v preteklem letu, mnogo teh paberkov je tudi iz oddaljenejše preteklosti in tj nam govore o našem slovenstvu na teh tleh z najrazličnejših vidikov. V teh paberkih je mnogo, mnogo splošno zanimivega sredstva, katerega lepo in z užitkom beremo, kot če nam prijeten pripovedovalec kramljaje pripoveduje razne zanimivosti, katere je vredno sprejeti vase. V koledarskem delu je zbral bogato rešto izsledkov ljudskih opazovanj in modrosti q vremenu in njihovih vplivih za prihodnje mesece. Zaradi vsega tega je koledar res ljudski, ima pa zaradj tehtnosti člankov in obravnavanih predmetov že neko znanstveno podlago. Z marsikaterim člankom je opozoril na potrebo temeljitih znanstvenih raziskavanj- zanima, potem pa še vse ostalo. Z branjem bo zanimanje vsakogar rastlo. Lahko rečem, da Se koledarju pozna skrbnost, smiselnost, pravilnost in dosledna načrtnost pri zbiranju in urejevanju prispevkov. Koledar je lepa, skladna, zaokrožena celota, ki je izšla iz našega življenja. J. K. še zgodovine na trž.ških tleh. Gradivo je zelo zanimivo in črka, da ga še obdelajo jezikoslovci. Takih jezikovnih drobtin je še mnogo raztresenih med ostalim gradivom. Leposlovje zastopajo z živimi spomini Boris Pahor, ki nam pretresljivo pripoveduje o mladem dekletu z dvema kitama, Alojz Rebula s pesmijo v prozi, France Bevk se spominja na Beneško Slovenijo in na njene Cederma"e ter na njihovo trdno voljo živeti svoje lastno slovensko življenje, Andrej Budal z umetniško predelanim spominom ((Meseci*, Mara Samsova s spominom iz dni naše borbe, Ivo Marinčič. Vmes pa se blestijo kot biseri pesmi Srečka Kosovela, Iga Grudna in Alojzija Gradnika. Predaleč bi me zavedlo, če bi hotel zgoščeno omeniti vse članke, ugotoviti njihovo jedro. Koledar je po svoji vsebini tako poživljajoče pester in tako živ, da nam bo nudil prijetno gradnjo za vse leto in da nam bo svetovalec v mar sičem v vseh letnih dobah. Njegov pomen ne bo ugasnil konec tega leta, ker je marsikatera ugotovitev trajne vredno-s'i kljub zgoščenosti pripovedovanja in vrednotenja. Tudi zunanja oblika koledarja ustrC' že našim zahtevam in predstavam za publikacije te vrste Letos je založba izdala koledar v večji velikosti in tako je prišlo v ta koledar mnogo več gradiva. V tem koledarju je za vsakega nekaj, kot se pač nekdo bolj zanima za gospodarstvo, politiko, umetnost, za lepoto upodabljajoče umetnosti itd Vendar bo vsakogar vse zanimalo. Prebral bo pač morda najprej to, kar ga najbolj (Nadaljevanje s 4. strani) RADIO V ITALIJI Italijanska država bo prevzela vodstvo radijskih oddaj. Do konca leta bodo uredili v Rimu, Milanu in Torinu poizkusne televizijske oddajne postaje. ((Radio Italiana* je bil doslej last zasebne družbe. Odslej bo pod vodstvom državnega instituta za industrijsko obnovo «Iri». Do junija 1953 pa Apeni- nameravajo postaviti v nih na Monte Penice televizij- _ sko postajo normalnega obsega. I Mene je spreletavala vročina. zaspan sem se nevoljen pomikal za živino. Sreča je bila zame le, da je bila tudi živina še lena, neprespana in se ni dosti zmenila za okolico, ampak se mirno držala -navajene poti. Počasi je korakala živina, menda kakih osmero glav, proti pašniku. Razen topotanja živinskih korakov ni bilo slišati nobenega drugega glasu, le nekje daleč so peli petelini. Tedaj sem na poti pred seboj nenadoma zagledal prikazen, ki se je nisem prav nič razveselil. Ta prikazen ni bila nič drugega kakor gosposko oblečen človek, ki je imel ogrnjen dežni plašč in mi je počasi korakal naproti, Srečati gosposkega človeka ob tej zgodnji uri, je bilo res več ko nenavadno. Kdo ve, kaj ga je prignalo sem? Ali je namenjen mogoče k nam? Zaman sem skušal razsoditi, kaj mi je vrglo na pot tega gospoda. Nisem pa še dobro končal s_ temi mislimi, ko me je začelo gristi nekaj drugega. Tega človeka bo treba pozdraviti. Na vsak način pozdraviti! Toda kako, slovenski ali nemški? Tako sta se v moji notranjščini začeli boriti med seboj šolska vzgoja in domača vzgoja. Tujec je bil po vsej svoji podobi Nemec. Mogoče je bil iz bližnjega letovišča in se sprehaja že ob tej zgodnji uri. Saj letoviščarji niso vsi pri zdravi pameti. Toda kaj, če bi tujec bil Slovenec? Kaj naj torej storim? Nisem se mogel odločiti, ker me je navzlic šolski vzgoji le bilo še sram nemški pozdraviti. Razdalja med tujcem in menoj je bila vedno manjša. Postal sem vedno nemirnejši, čimbolj se mi je tujec približeval. Zakaj je nisem takoj pocedil pod cesto v grmovje, brž ko sem ga zagledal, sem si očita'!. Zdaj je bilo na žalost že prepozno in bi ne bilo posebno olikano, ako bi to storil. Tedaj sem upal, da se bo v zadnjem hipu še izognil živini, toda tudi to upanje mi je splavalo po vodi, zakaj tujec se živini ni izognil, pač pa se mu je živina izognila v velikem ovinku. Sedaj sva bila že čisto blizu skupaj Vrh tega sem imel še grozen občutek manjvrednosti, tujec je bil lepo oblečen, medtem ko sem bil jaz sirotej in še bos. Gotovo sem bil ves rdeč v lice. ko sva prišla vštric. Tedaj mi je prišlo iz ust kar samo od sebe: »Guten Morgen ...!» Moj glas je bil svečan, pod-ložniški in srce mi je pri pozdravu zelo močno utripalo. Tujec bo gotovo zelo zadovoljen in neko toplo čustvo me je navdajalo. Toda nenadoma se je pred menoj zrušil ves svet. Tujec je zasukal glavo proti meni, da sem mogel videti njegove oči. Te oči so bile ponižujoče, obsojajoče. Z močnim značilnim glasom je tujec odzdravil po slovenski: «Dobro jutro, mladi gospod!« Vse, kar sem v naglici mogel zapopasti, je bilo zame Alojz Gradnik pesnik In prevajalec (Nadaljevanje e J. strani) pomnoženi izdaji prve slovenske antologije kitajskih pesmi, so zbrane poezije najraz-ličnajših avtorjev iz dobe dveh tisočletij. Od zbornika Siking, ki kot Konfucijev izbor tri sto najboljših kitajskih pesmi predstavlja temelj kitajske poezije in od pesmi Kung Fu Tsea, ki je živel v petem stoletju pred našim štetjem, pa preko Li Tai Poa, živečega v osmem stoletju našega štetja, do še živečega Li Song Flua. Ves ta cvet kitajske lirike je prevedel Alojz Gradnik, ki se že desetletja ukvarja s tem delom. Seveda so to le prevodi prevodov, angleških, nemških, francoskih in italijanskih, in zato gotovo precej'oddaljeni od originala. Toda to, kar je napisal Gradnik ob prvi izdaji kitajske lirike: «da naj bi prevodi vzbudili vsaj slutnjo o lepotah, ki jih je mogla ustvariti kitajska zemlja«, to je slovanska izdaja kitajske lirike prav gotovo dosegla. Mnoge pesjni, zbrane v tej antologiji, pa so prav gotovo tudi Gradnikove umetnine, zato, je knjiga tudi v mno-gočem dokument, ki govori o pesniški moči prevajalca, kot je to zapisal Branko Rudolf v daljšem uvodu v zbil* ko. V njem sicer razpravlja o družbenem razvoju stare kitajske, o kitajski zgodovini, o večtisočletni kulturi in umetnosti te neznane dežele, zlasti pa o poeziji in njenih predstavnikih. Na koncu se dotakne še Gradnikovih prevodov in razčlenjuje značilnosti ter sorodnosti kitajske in Gradnikove lirike. Vsekakor je uvod našemu bralcu zelo koristen za spoznavanje kitajske kulture, dasi sicer o pesništvu dovolj zgovorno govore pesmi same. Ob koncu še besedo o opremi: nič posebnega; dočim je zunanja vezava okusna, pa motita slab papir in morda neustrezen format, ki ne dajeta knjigi tistega žlahtnega lica, ki bi ga po svoji vsebini tudi zaslužila. PREŽIHOV VORANC udarec po glavi. Mahoma se mi je od doživete sramote stemnilo pred očmi. Bil sem tako neznansko ponižan, da bi se bil najrajši pogreznil na dno pekla. Lovil sem sapo kakor utopljenec. Tujec je šel dalje po poti in jaz si nisem upal pogledati za njim. Komaj sem čakal, da so njegovi koraki utihnili pod bregom, ki se je nagibal proti domači hiši. Takoj me je zaskrbelo, če tujec morebiti le ne gre k nam pa kakih opravkih in bo očetu povedal, da sem ga po nemško pozdravil. To bi me stalo nekaj udarcev s pn-zemnikovcem. Toda sramota, ki sem jo doživel, je bila močnejša od strahu pred očetom. Priznal sem si. da sem kazen celo zaslužil, če bi me doletela. Pravkar doživeto ponižanje me je temeljito in na mah poučilo. kako prav je imel moj oče, ko je rohnel proti vpeljavi nemškega pozdravljanja v šoli. Sprevidel sem, da sem tej potujčevalni novotariji tudi jaz podlegel. Spoznal sem, da sem v važnem trenutku zatajil samega sebe, svoj rod in svoj dom. Ce bi tega ne bil storil in bi ubogal očeta, bi te velike sramote nikdar ne doživel. Moje dejanje je bilo grdo. Tega me je naučil tujec, ki n j bil tujec, ampak človek našega rodu. ki se ni sramoval slovenskega pozdrava, čeprav je bil nedeljno oblečen. Ko sem vse to čisto jasno spoznal, sem si globoko oddahnil in v moji notranjosti se je odluščilo nekaj težkega in ogabnega in odplavalo od mene. Sedaj sem dihal mnogo laže. Ko sem stisnil iz srca zadnjo tesnobo, sem za-žel pesti in se v mislih zarekel: «Moj rod, nikdar več v življenju te ne bom izdal ...!» Pri tej priliki je vstajalo na vzhodni strani svetlo jutro, ki je bilo zame. kljub veliki sramoti, katero sem bil pravkar doživel, stokrat svetlejše in stokrat veličastnejše, kakor so bila vsa moja jutra dotihmal. Danes pričenjamo z »rsto sestavkov o d( g d všiinah dceh mladih ljudi, Šveda Rucfalka in Norvežanu Willasena, ki sta leta 1943 zapustVa domovini, da bi se pridružila svobodni norveški vojski, ki se je takrat vadila v Kanadi. Tja sta hotela doupeti sknzi Murmansko in Anglijo. Ko sta prišla v Rtinjo. Pa so ju zaprli in po-lali na prisilno delo. Tamkajšnie dogodivščine je opijal Ragnar Rud-falk v knjigi *Delal sem za Sovjetsko zvezos, ki je vzbudila na Svd kem in Po svetu velike zanimanje. Naši sestavki so pesneli po tej knjigi. I. S prijateljem Oddom Willa-semom sva bila že prestopila sovjetsko mejo. Bilo je ob koncu julija 1943. Pred štirinajstimi dnevi sva se napotila s severa Švedske na pot. Finsko mejo sva prestopila na skrivaj in pazila sva, da na vsej poti preko severnega dela dežele nisva zadela ob KAJ SEM DOŽIVEL V SOVJETSKI ZVEZI centracijska taborišča, kjer je trpelo in umiralo brez števila neznanih žrtev po krivdi druge, toda v bistvu enake tiranije. Vendar pa naju je to šele čakalo. Zdaj sva komaj prestopila rusko mejo. Bila sva polna upanja, vendar pa utrujena in lačna. Obleka se nama še vedno ni posušila od padca v vodo, ko se nama je prevrnil zasilni splav na reki blizu meje. Pri tem sva izgubila nahrbtnik, v katerem sva imela potna lista in vse druge najine papirje, kar pa naju ni preveč skrbelo. Edina najina želja je bila, da bi našla kak obljuden kraj in Bila _ dobila nekaj hrane. Bila sva nemške čete, ki so jo imele za-1 blizu najinega prvega cilja — i ' K T .1.« I.!«,., Krvrro nnclf) naju, vzeli s seboj na pohod proti severu. Zjutraj smo dospeli do večjega taborišča, kjer je moral biti njihov glavni stan, kakor sva sklepala. Tu naju je zaslišal neki kapetan, ki se je trudil z nama v angleščini, vendar pa se nismo nič bolje razumeli kakor prej v nemščini. Po zaslišanju sva lahko nekaj ur počivala, potem pa smo nadaljevali pot proti severu v majhnem čolnu na vesla. Končno pa so naju preselili na večji vojaški motorni čoln. Bila sva srečna, ker sva spoznala, da se bližava Murmansku. Izkrcali so naju v nekem majhnem mestecu okrog 9 km s,r»n »Jadranskega koledarja* sed ene. Odd je bil mlad, dvajsetleten norveški mornar, ki je zbežal pred nacističnim okupatorjem v svoji deželi. Jaz pa sem bil gozdni delavec iz nevtralne Švedske, ki ji je bila prihranjena zasedba in opustošenje po nacistični Nemčiji. Oba pa sva strašno želela le eno stvar — da bi .se pridružila boju za svobodo. Najin namen je bil, da bi dosegla svobodne norveške čete. ki so se vadile v Kanadi Edina pot do tja pa je vodila skozi sevemorusko pristanišče Murmansk, kjer sva upala najti kako angleško lad-ki bi naju odpeljala v Anglijo. Vedela sva, da je ta pot dolga in nevama. Ker pa se je tedaj bojevala Sovjetska zveza skupno z zahodnimi kracijami, se nama to ni zdela nemogoča stvar. Pričakovala sva, da r.aju brr do pričakovali Rusi z odprtimi rokami. Odprli so nama pa le vrata svojih koncentracijskih taborišč in najina pot naju ni privedla na bojišče, kjer so se 6vobodni ljudje borili proti nacistični tiraniji, temveč v kon- Murmanska, kjer bova našla britanske ladje. Prvo noč na ruskih tleh sva prespaila v zapuščenem vojaškem taborišču blizu meje. Naslednje jutro sva se napotila naprej kar vzdoiž brzojavnega voda. Po dveh dneh takega potovanja sva dne 1. avgusta dospela do reke Tulome. Bila pa je preveč deroča in preširoka in si je nisva upala prebroditi. Ko sva premišljevala, kaj nama je storiti, sva nenadno zaslišala ob reki, udarce vesel. Začela sva klicati in kmalu se je prikazal majhen čoln Mahala sva z majhno švedsko in norveško zastavico, ki sva ju imela s seboj. V čolnu je bilo pet vojakov. Dali so nama znak. naj skočiva v čoln. Dalje ob reki smo stopili na suho in potem so nama zavezali oči ter naju odvedli v taborišče v gozdu. Neki sovjetski poročnik naju je začel v slabi nemščini zasliševati. Razumel nisem niti besede, a Gdd je znal nekoliko nemški. Dovolili so nama. da sva nekaj ur počivala, potem pa so Odpeljali smo se okrog 5 km severno od Murmanska in prispeli do naselja barak, ki so bile obdane z več vrstami bodeče žice in z visokimi palisa-dami. Tu so naju temeljito preiskali. .Morala sva se sleči in stražniki so natančno pregledali vse, kar sva imela. Večino stvari so si obdržali, med drugim tudi najini zapestni uri. Zaprli so naju v celico, v katero je prihajala svetloba samo skozi majhno zamreženo okence, njena edina oprava pa je obstajala iz poševnega pograda. ki je služil za posteljo in stol. Higienskih naprav ni bilo. Ce sva želela na stranišče. južno od Murmanska in tu je sva morala trkati na ozko li- naiina sreča hitro izpuhtela, ko' -------------------1----- sva se znašla v zaporu — prvič v življenju. Ko so naju nato tretjič zaslišali, se naju je polotil nemir. S strašno gotovostjo se nama je začelo daniti, da nisva več svobodna človeka. Ponovno so naju natančno izprašali in tokrat s pomočjo tolmača, ki je znal gladko norveški Bil je oblečen v civilno obleko, a pozneje sva izvedela, da je bil član NKVD, sovjetske tajne policije. Bij je prijazen in tako sva si ga upala vprašati, kako kaj misli glede najinega nadaljnjega potovanja v Murmansk in v Anglijo. Dejal je. da nama bodo gotovo pomagali priti tja. In zares so nama pomagali. Z močno zastraženim tovornim avtomobilom so naju odpeljali v Murmansk — in na glavni stan NKVD. Tja smo prispeli ob 4. uri zjutraj, ostala pa sva tam do večera. Skoro ves čas sva morala stati na hodniku pod stražo. Zgodilo pa se ni nič, dokler ni prispel tolmač in naju odpeljal do drugega tovornega avtomobila, ki je čakal zunaj. no v vratih, da je prišel stražnik. Prvo noč sva oblečena spala na trdem pogradu. Naslednji dan, ko naju je na kratko zaslišal taboriščni poveljnik, sva se pritožila zaradi tega, nakar so nama prinesli slamnjačo in dve odeji. V naslednjih treh ali štirih dnevih se ni nič zgodilo. Potem pa je neke noči prišel pome stražnik in me odvedel v sobo, kjer je sedela za mizo ženska v kapetanski uniformi m štirje visoki častniki. Zenska je znala dobro norveški in me je začela zasliševati. Vztrajno, vendar pa prijazno je silila ya-me, da bi dal kake vojaške informacije o Švedski, kar pa sem seveda odklonil. Nato me niso več vJn‘I'Y celico k prijatelju Oddu. Tri tedne sem bil zaprt v samici. Ves čas sem trpel lakoto in osamljenost. Edino moje kratkočasje je bilo, da sem potrkal na lino in smel na stranišče. Skoro ves čas sem željno štel ure in minute do naslednjega obroka hrane. Zjutraj sem dobil — kakor vsi ostali jetniki — 450 gr čr- nega kruha. Opoldne mi je prinesel stražnik nekaj redke zeljne juhe in ob šestih zvečei so razdelili nov obrok te ju-ne. Poleg tega smo dobivali še Po 10 gr sladkorja na dan, da smo si lahko osladkali vročo vodo, ki smo jo dobili obenem s kruhom. Po treh tednih osamljenosti so me začeli spet zasliševati in to skoraj vsako noč. Tokrat je služil za tolmača mlad poročnik NKVD. star okrog 25 let. Bil je surov tip. Bruhal je vame vprašanja kakor strojna puška. Prva stvar, ki mi jo je povedal, je bila, da laževa, a da bodo že iztesni-li resnico iz naju. Rekel je, da ve, da sva nemška vohuna in če bova to priznala, se nama ni treba bati kazini, temveč naju bodo izpustili in poslali domov. Se strožje so me zastražili in niti na stranišče me niso več pustili. Stražniki so mi postavili v celici kiblo, ki sem jo smel izprazniti samo enkrat na teden. Nikoli mi niso dovolili, da bi čez dan ležal. Kadar sem poizkusil leči, je prišel stražnik in mi ukazal vstati. Dovolili mi niso niti sedeti ali sloneti ob zidu. Vsakokrat je prišel stražnik. Vzel mi je tudi slamnjačo, tako da mi je ostala samo še raztrgana in zamazana odeja. (Nadaljevanje) tmnouo JŽavueMi TRST UL. ORIANI Št 7 (Zraven Trge Garibaldi) Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 fitcufiave ftul (rdečilu, \ C Likerje, žganje, peneča se vina, rum in punč dobite v najboljši kvaliteti in po konkurenčnih cenah pri TVRDKI 1AK0B PERHŠIIC TRST - Ul. Xidias 6 Tel. 96 3 32 Vse cenjene goste prevzel v najem 11 ii i n i n i n 111 n i m 111 > vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači Industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 Ur dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravda vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja električne motorje, svetilke itd itd Staromana tvrdka Tidiak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul della Guardia 15 - Tel. 95089 Najboljši Kraški teran in. pršut, domače slaščice, prvovrstno kuHinjo nudi vsem cenjenim obiskovalcem Gostilna Furlan REPENTABOR obveščam, da sem gostilno na 'lrgu Belvedere št, 1 v TRSTU Priporočam se ! JAHKIIVIC FHflRIC TRGOVINA ~7rei/t, Trm*. Ut •I 10 , I ::::::::: Hm m i i ilt M Ijjj ji : t 1 w % jsgjjj H 4jiHi si H S 5 ii i DIO Ouozarpamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 11.15: Komorna glasba. 15.00: Prokofjev: Aleksander Nevski. 17.00: Priljubljene melodije. 22.00: Gounod: «Fau~.», prv° J? drugo dejanje. — Trst I.: 8.45: Operni odlom«. 9.20: Tržaški tamburaški zbor. 13.40: Iz znas» operet. 15.15: Glasbeni variete’. 20.45: »Gong«.' nedeljska fantazija. M MOŠKEM SMUKO JE OB OGROMNEM ZANIMANJU JAVNOSTI VOZILO 87 KOMARJEV Ko so povedali le Coldiev obraz Erihsonov čas zažarel: zmaga 23-l«tni Amerikanee Kan Herny osvojil prvo mesto v drsanju na 500 metrov, Altweggova vodi po obveznih liluh v umetnem drsanju * Lep uspeh Štefeta, ki je zavzel trinajsto mesto, medtem ko Mulej ni privozil do cilja (Naše posebno poročMo) OSLO, 16. — I Od cilja proge | za smuk se vi-I dt le kakih sto metrov zaledenele proge. Na | tem delu je gr-I ba, ki je bilo | grob upanjem | mnogih tek-| movalcev, na J tej improvizi- | rani skakalnici je Z eno Cold dokazal občinstvu svoje visoke sposobnosti. Pridrvel je kot puščica skozi cilj in se ustavil. Ko je slišal svoj čas. se M nasmehnil, temveč je nervozno čakal prihoda drugih konkurentov. Prvi na. smešek je spreletel Colojevo lice, ko je slišal za čas, k\ ga je uporabil Eriksen, včerajšnji zmagovalec in človek, katerega »e je Cold do zadnjega trenutka bal. S tem je zlata medalja postala Zenona lastnina, Eriksen je športno pristopil k svetovnemu prvaku in ga cbjel. kar je občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem. Colo je o-svojil prvo medaljo tvoje kariere, kajti leta 1948 je italijanski prvak zaradi prevelike dr z. Službeni vrstni red moškega slaloma: I. ZENO COLO* (Italija) 2:36.8; 2. OTHMAR SCHNEI DER (Avstrija) 2:32.6; 3. CHRISTIAN PRAVDA (Avstrija) 2:32.4; 4. FREDY RUBI (Švica) 2:32J; 3. WIL* LIAM BECK (ZDA) 2:33.3; 6. STEIN ERIKSEN (Norveška) 2:33.6; 7. GUNNAR HJELTNES (Norv.) 2:33.6; 8. CARLO GARTNER (Italija) 2:36.3; 9. GEORGES SCHNEIDER (Švica) 2:376; 16. GOTTLIEB PERREN (Švica) 2:37.1; II. James Coottet (Francija) 2:36.7; 12. Richard Bneck (ZDA) 3:36.7; 13. Janko Stefe (Jo-(oslarija) 2:46.6; 14. Jack ReMish (ZDA) 2:41.3; 13. Henry Oreiller (Francija) 2:41.3; 16. Willi Kleltt (Nem-«ja) 2:42.8; 17. Toni Ueber-miller (Nemčija) 2:42.9; 16. Ilio Colli (Italija) 2:432; 16. Robert Rtchardson (Kanada) 2:43.2; 20. Anker Lun-de (Norveška) 2:43.6; 20. Silvio A Iveri (Italija) 2:43.6; 22. Rej Caslenica (Poljska) 2:44.3; 23. John Fredericlts-son (Švedska) 2:44.3; 24. Chlchara lgaya (Japonska) 2:43 6; 23. Maorice Sanglard (Francija) 2:43.4; 26. Bern bard Perren (Švica) 2:46.1; 27. Aake Nl-lsson (Švedska) 2:47.8; 26. Otto Linher (Avstrija) 2:47.9; 29. Steran Dzteczič (Poljska) 2:49.4; 30. Georgia Dimltroff (Bolgarija) 2:49.9; 31. Gordon Morrison (Kanada) 2:41.1; 32. Jobn Griffin (Kanada) 2:32.2: 33. Joseph Brooks Dodge (ZDA) 2:32.2; 34. Sfgten Isberg (Švedska) 2:33.4; 33. Gtiy De Huertas (Francija) 2:34.4; 36. tene Vtladomat (Španija) 2:33.4; 37. Mlhai Bara (Romunija) 2:35.4; 38. Josef Schwriger (emčija) 2:33.3; 39. Dlmitri Drajeff (Bolgarija) 2:33.6; 46. John Boragto (Velika Britanija) 2:33.6. nesti padel in se plasiral slabe, e Dal sem vse iz sebe« — je dejal Celo — in ne bi megel voziti bolje. Edina stvar, ki me je motila je bila neprestana misel na nasprotnika Eriksenas. Na dramatičen način je prišel na cilj Francoz James Couttet, z eno samo palico in ves upognjen od bolečine. Med enim izmed skokov je neredne padel, se udaril na hrbet in izgubil palico. Padel je tudi drugi Francoz — Oreiller. ki je izjavil, da se je prestrašil, ko je spogrnil» po tleh, zemlja pa je bežala pred njim. Avstrijec Egon Scheepj, ki je bil včeraj diskvalificiran v veleslalomu, tudi danes ni imel sreče. Padel je na ovinku blizu Vaagehalsena, (najhujši ovinek cele proge) se zaletel v drevo in ostal nekaj sekund v nezavesti. Njegov kolega Christian Pravda je dejal da je Schoepf na nevarnem mestu vozil cvinek na notranji strani namesto na zunanji. Za veliko presenečenje je poskrbel mladi amenkanski študent Beck, ki je zavzel peto mesto pred Eriksenom; na cilju je dejal: sZelo težko je bilo ostati na nogah; predvsem zaradi ovinkov, nenadnega menjavanja proge, hribčkov, hribe« in podobnega. Moje noge — je zaključil — ie niso preiz-kusile nikoli kaj takega». Beck je bil določen za rezervo in pri. šel g moštvo šele vsled smrti Jamesa Griffitha. Peto mesto je zavzel zaradi precejšnje por. d je sreče. V izvrstnem stilu je prešel progo Avstrijec Schneider. Vozil je v itredno nizki preži, kai mu je dovolilo, da je izkoristil vse prednosti proge, Schneider je dejal, da b; lahko vezil tudi bolje, ako ne bi v sredini pro. ge preveč zaviral. Pravda pa je Tekel, da je imel mnogo sireče. Mnogokrat je riskiral in no. benkrat padel. Medtem sporočajo iz bolnišnice, pa je ponesrečeni Schcep) izven nevarnosti in nima hujših notranjih poškodb. Avstrijska in svetovna prvakinja Dagmar Rom, bivša Schoepf-ova zaročenka (v času viška njune slave sta se pripravljala, da bosta ostala v Ameriki kot trenerja in obenem vrtela cele film) je dolge časa jokala, ko je izvedela za nesrečo bivše ljubezni. Avstrijci so potrdili svoje visoke kvalitete. Brez CcAdja bi poželi kompleten tnumf. Francozi so tudi danes močno razočarali; prvi od njih je bil Couttet, najbolj elegantni smučar sveta, ki je imel srečo — kot smo že zgoraj omenili — in vzbudil resnično žalost pri vseh gledalcih, ki naravnost norijo za Francozom. ELVEZIO BIANCH1 OSLO, 16. — Rezultati današnjih tekem v hokeju: Švica je z lahkoto premagala Finsko z rezultatom 12-0 (2-0, 2-0, 8-0). Tudi ZDA so imele v Nemčiji neenakovrednega nasprotnika. Rezultat: 8-2 (2-0, 2-1, 4-1). Oh velikem zanimanju in navijanju občinstva je CSR porazila Norveško in ponovno dokazala dobro formo. Izid tekme Je bil 6-0 (2-0, 2-0, 2-0). Katastrofo so doživeli Poljaki. Izgubili so proti Švedom s 17-1 (1-6, 9-1, 7-0). LESTVICA: 2 2 0 T • »• 6vv Trieslina isce točke pri Comu Udinese nima v Milanu skoraj nobenih upanj na uspeh Današnja tekma med Triesti-no in Comom je glede na kritično stanje obeh enajs-toric izredne važnosti. Čeprav se kažejo v igri Triestme znaki vidnega izboljšanja, je enajstorica še vedno na predzadnjem mestu z istim številom točk kot Como (15), eno manj kot jih ima Udinese, medtem ko ima soseda Atalanta 17 točk. Ako Triestina danes porazi Como in Atalanta izgubi dema proti In-terju, Lucchese pa proti Le-gnanu (zadnjeplas rani so po znanih incidentih postali maščevalni in ne bodo radi pustili točk) Švedska CSR ZDA Švica Kanada Norveška Nemčija Poljska Finska 3 23 3 25 2 21 Vrstni red v hitrostnem drsanja na 500 m 1. KENNETTH HENRV (ZDA) 43.2; 2. Mac Dermott (ZDA) 43.9; 3. Johannsen (Norv.) 44.0; 3. Gordon Au-dley (Kan.) 44.0; 5. Helgesen (Norv.) 44.1; 6. Eelvenges (Norv.) 44.1; 6. Tzkabayashi (Japonska) 44.1; 28. Salonen (Finska) in Maarse (Hol.) 44.2; 10. Seefteland (Norveška) 44.3. Begni; Boscolo, Petagna, Ispiro, Ciccarelli (Curti), De Vito. Como pa bo postavil na igrišče v Trstu verjetno tole moštvo: Cattani; Boniardi. Gatti, Bergamaschi, Pedroni, Quadri, Turconi, Rabitti, Baldini, Pinar-di, Cattaneo. * ** Popolnoma brez upanja pa je današnji dan za Udinese, ki bo igrala na stadionu San Siro proti Milanu. Čeprav je Udinese že nekajkrat presenetila na tujem igrišču, je malo verjetnosti, da bi lahko odnesla točko iz severnoitalijanske prestolnice. V Milan so odpotovali naslednji igralci: Brandolin, Vicich, Toso, Moro, Travagini, Bimbi, Ploeger, Mariani, Bacci, Soerensen. Castaldo in Sparta-no kot rezerva. Seliškar: Pesmi in spevi platno lir 350. Vido Latkovlč: Peter Petrovič Njegoš polplat. lir 635. G. V. Plehanov: Umetnost in literatura I. II. del Platno lir 1.740. Honore de Balzac: Sagrinova koža platno lir 650. France Koblar: Stare), ša slovenska drama (Klas nemški bati pribor «KS« raznovrsten material za motoma kolesa, PRILIKE • RABLJENI MOTORJI: CM 123 Šport — Matchless 350 v perfektnem stanju l. dr. RUMI K0M1SI0NAR kvalificirana metianiSka telavnlca Tel. 93468 Ul. Molino a vapore 6 lentino«, O. Dexter. # Alabarda. 14.30: »Vročična W A. Gali in F. Aznoul. Armonla. 14.00: »Salonski MF" G. Cooper in M. Dletrl« . Arlston. 14.00: »Bell stolpa," da Valli. ,f.>|ji< Aurora. 13.30: »Polkovnik ster«. G. Cooper. . Garibaldi. 14.00: »Napad M P' ni vlak«, A. Smlih. j Ideale. 14.00: »VVlnchester » Stevvart. g Impero. 13.45: »O.K. Ncroo. Chiari in S. Pampanint Italla. 14.30: »Zaročenec za B. Hutton. Kino ob morja, 14.30: vrr sem«, Paul Muni. , Moderno. 14.00: »V sa"w, raju«, G. Brooks in G Savona. 14.00: »NeptnnovJ E. VVilliams. Viaie. 14.00: «Ljubim U. Spadaro in D. Vittorio Veneto. 13.30: »N«"* žene«, Y. AIlyson. _ f. Arzurro. 14.00: »Bled H(>pe- -ta Pl* Belvedere. 14.00: »Tragi«11 banda«. (r Marconi. 14.30: »Ljub««11 * ka», D, Morgan. t Masslmo. 14.00: «PU?t9®" New Orleansa«, E. El Novo cine. 14.00: »S aviU r lovščina«, G. Coooer. Odeon. 14.00: »Dve zasta« padu«, J. Cotten Radio. 14.00: »Tri deklW drem«, J. Haver. Vlttorla. 14.30: sPouliČflt” L. Taloll. p, Venezta. 14.00: »Krvolott A. Morphy. RADIO NEDELJA, 17. februarja ll« *K»V II. 8.00 Jutranja glasba. E' if čila. 8.30 Lahke mel Kmetijska oddaja. 9-30 " |i) glasba. 10.00 Prenos j, P Komorna giasba. 11.30 0<"“-p ' najmla.še. 12.00 Vese:a Im 12.15 Od melodije do 12.45 Poročila. 13.00 Gla®^ željah. 14.30 Lahki orkesut . Prokofjev: Aleksander J’ rf 15.38 Vesela glasba. l&%e« cert meškega zbora ^ Vodnik. ‘16.45 M-lhaud: V (j sur le toit. 17.00 Priljubil'11 lodije. 18.15 Plesna čaj^jf Ciganski motivi. 19.45 rj1 jjjf 20.00 Jinffl^nvančU mot^ I lladip - Blektiične■ naplaue - Utama SF. KRIŽ 132 APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK POPRAVILA - PRODAJA NA OBROKE KOLESA, ŠIVALNI STROJE. RAOIOAPARATE iN ORUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOV INI RIUEZ UVAL1IR MHRHŽIN4, tel. 22523 SMUČARJI POZOR! V trgovini na Trg; tra i Kivi S si lahko nabavite po zmernih cenah smučarske čevlje 20.00 Jugoslovanski Športna kronika. 20.35 glrsba. 21.00 Književnost I* ffi nost. 21.45 Zmerni riti*1' * Gounod: Faust prvo In janje. 22.55 Večerni PIsS-Poročila. TllSt T I. 8.45 Operni odlomki- Skj tamburaški zbor. ,, (< ster Pippo Casarini. 13.6® nlh operet. 14.40 Slavni p 15.15 Glasbeni variete. 1 nos drugega polčasa nef^ t tekme. 17.30 prenos kon^ji Rima. 19.15 Športna 20.30 Na dan z avtorjem- jji »Gong« — nedeljska ; 22.30 Nedeljski šport in stični program. PONEDELJEK, 18. f*6- ^ TKSP II. 7.15 Poročila. 7.30 'fflf glasba. 11.30 Lahki orkestr^tf Sodobna Angl:ja. 12.10 Za jjl» ga nekaj. 12.45 PoročjlAj p: i Pestra operna glasba. ,3"V, (tF turnik obzornik; nato cert za levo roko. 13.50 5’,^ ritmi. 14.00 Poročila. l7-3“, i!-1 glasba. 18.00 G’as Amerik^ p) Rahnr,aninov: Trije vP plesi. 18.48 Sinding: SultŽTjiid lino in orkester. 19-0® tl|(J pripoveduje. 19.15 Glasba I* $9 tov in revij. 19.45 pcrcči%^(| Športna kronika. 20.1® . K glasba. 20.30 Okno v svP‘ }\" Mllhaud: Francoska Koncert tenorista (0j)il' 21.20 Poulenc: Klasična s‘"„( * v D-duru. 21.32 RodS^C, (K? Porreri-ve melodije. fi' nod: Faust, tretje dejan^b Večerne melodije. 23.15 ” T8 8T I. 7.45 Jutra.ijj g asba. ka glasba. 13.30 Orkester up Gulda Cergolija. 17.30 & koncert iz Londona. 1 cert goHbe na pihala ' liclje, 19.19 Mozart, |a? klarinet, dve violini viol«, pj lo. 20,30 Na dan z avtorje®^!* Voi-alno - IstrumentalniJ; w 22.15 J. S. Bach, FranrO^JF f št. 6 v E-duru. 22.45 M ritmi. 18. Zaradi tistega suhega plečeta, ki ga je bil Kraševec ukradel Kristusu, moramo še dandanes biti vsi žejni. Ko srečate neznanca ln vam pove, da je Kraševec, pa ni žejen, ne verujte mu! Kak klatež bo iz drugih dežel. Pravi Kraševec je žejc.1 zmerom. Je naročal Kraševec ženi, ko sta šla spat: -.-Metka, ponoči. ko bom žejen, me moraš zbuditi!« «Pa kako bom vedela, kdaj bos žejen?« «Kadar me bos zbudila!« Kraška zemlja Je borna seklja in kdor hoče na njej živeti, mora biti zelo varčen- Zato so Kraševci neke sorte Skoti. V prejšnjih časih se je do-3<*liio. da nJ mogel poedlnl Kraševec prodati svojega vina. Pa Je v takem slučaju poprosi! oblasti, naj mu dovolijo »nastaviti osmteo«, nekako partedensko krčmo, da bi na drobno razprodal svoj vinski pridelek. Na o-smlco so vsi radi hodili, ker tam Je bilo vino nekaj ce- neje od onega v rednih o-5 tari j ah. Tako je modroval kraški pivec, ki je poznal važnost varčevanja: «V oštariji Je vino po tri lire, na osmlci pa le po dve. Kdor spije na omnlcl liter vina, si prihrani fto Uro. Cim bolj pije, tem več sl pri. hrani! Dober pivec, ki bo cel dan sedel v osmici in praznil litre, bo do večera že toUko prlftedil, da si bo lah-ko kupil nove hlače! Kraševci živijo na kame-nitem svetu In zato ne sme-jo nositi gosposkih čevljev, narejenih Iz najfinejših ži-.valsklh olupkov. Čevlji morajo biti lz močne kravje kože. podplati pa kar do kra-ja pokriti s »lrokoglavimi žeblji. Pred dobrim polstoletjem ja -la deputaclja Kraševcev na Dunaj, da se pokloni ml. lemu vladarju. Vodil Jo Je bil sam Nabergoj Takrat Je bila v modi tista znamenita pesem: »Voj. voj, voj. patate in fažoj. slane ribe ln polenta to Je živež moj«. S seboj so Kraševci nosili m »(iMreiii) mmlm m mm tltllllllllllf||||||||||||a||||gi|||||||||||||||V||||||,,|v|||||||||||a||||,,|||||||fll F RAN C E, MAGAJ NA Pravi Kraševec je vedno žejen, tako da ga morajo tudi ponoči buditi. . Kako je deputacija Kraševcev obiskala na Dunaju milega vlndeija. • Kuko je pisatelj gledal čez železno zaveso v Trst in kako se je razjokal, ker so tržaški vseučiliščniki opljuvali ameriško zastavo in tako so 8e temu veselile segnorine, ki so jim pozneje Ameritanci napolnili čreva z živili • iz samo hvaležnosti. dvoje barigelc- Ena je bila napolnjena z najboljšim teranom. druga pa z ognjevitim prosefanom. Radi bi nesrečnega cesarja spravili v dobro voljo. Malopridna družina Je ubožcu zmeraj delala velike skrbi. Na Dunaju so vprašali me-ščane: »PeJ znaste v kateri šlši biva nas cesar?« Vljudni Dunajčani so Jim z ljubeznivim nasmeškom pokazali tisto »šišo«. Prišli so na dvor ln odrinili spota stražo ki je stala v maskeradnl obleki pri vhodu. »Dober dan buhdej«, so rekli. »Ali je cesar doma?« Bil je doma. Lakaji so mu tekli povedat, da Je dobil o-bisk tn da na) ukaže cesarici. da vrže kako dobro stvar čez ponev. Cesar pa Je bil slabe volje — pravkar Je bil dobil terjatev iz davkarije -- m ni lakajev niti poslušal. Kraševci so ropotali po dolgih hodnikih ln niti debele preproge niso mogle utlšitj njihovih stopinj. Cesar, ki se mu Je že vet noči zaporedoma sanjalo, da so monarhijam ure štete, se Je preplašeno zdrznil. »Kaj pomeni ca ropot?« Je vpra?al najbližnjega pri bočnika. Pribočnik Je previdno pogledal skozi vrata na vežo. »Kraševci so prišli«, rekel ko Je vrata znova zaloputnil »Dobro« Je rekel ce^ar. ki Je mislil, da so njegrvi konji lz Lipice. »Peljite Jih v stalo in Jim dajte ovsa!« Moj konjiček ni »lipicaj-nar«, ne mara poskakovati po trdem Krasu, rad bi bil znova doma. Tudi mene je začel mikati povratek Saj po Krasu ni mogoče dosti potovati. Ne da bi sc zavedel, prideš do železne zavese in tam gledajo vate strahoviti topovi in gromske pl-štole. Ni mogooe naprej. Privezal sem konjička za drenov grm. sam pa splezal na najvišji orest. da pogledam čez železno zaveso na ono stran. Tam na oni strani Je Trst. mlljenec vsega sveta. Tam zadaj za municlpalno palato Je sjora Peplna, ki peče »mušole« - »luganlche dei poveri«. Trst je kraj. ki mu vladajo trije kralji: raz- košje ln beda ln greh. V Trstu živijo nešteti navdušeni ljudje, ki pripadajo različnim »veram« V Trstu so lepa dekleta in grde babnice. Trst Je Dunaj ob morju kajti on Je raj za umetnike, ki rišejo umotvore. kakršne smo nekoč videli na Framckovl clkorji. Trst Je mesto poetov, ki Izlivajo svoja kipeča čustva in misli v lepih jambih, trohejih, daktilih In pterodaktilih. Trst je paradiž glasbe, v katerem vam orkestri pričarajo v sluhovode čarobne simfonije ali pa take srce trgajoče umetnine kot Je tl-sta: »Ma le mele-le-le. bianche, rosse, ’glalle-le-le, non posso dlgerir!« Hodil sem nekoč po nav dušenem Trstu, ko še ni bi! mlljenec nikogar. Po Mazzinijevi ulici je bobnela poplava navdušenih vseučilišč, nikov in vlekla za seboj a-merlško zastavo. Pljuvali tn vsekovali so se nanjo, da bi se Stric Sam bridko razjokal. če bi to videl. In dražestne signorine so gledale iz oken in mahale navdušenim akademikom z belimi robčki. Pa se Jim Je to hudo maščevalo. Prišli so Američani v Trst ln so jim napolnili čreva z živili ln so Jih povabili na svoje zabave In so povabili dražestne signorine tudi ln so se oboji v polnem številu odzvali ln vse Je bilo srečno In veselo. Tr- žaški 81ovenci pa, ki niso ni. koli znali opljuvati ameriške zastave, so od vseh pozabljeni obsedeli v kotu! Ako se oglasijo. Je njihov glas glas vpijočega v pu ščavi. Užaljen zaradi tak» grobe skrunitve zastave velike za-padne republike, sem vzdihnil »Poor Old Glory!» ln krenil v prvo gost/lno. da utopim v golaževi omaki svoje ogorčenje. Pristopila Je ljubka stvarca ln me Je pobarala: »Desldera?« »Kaj dobrega, bi rad Jedel« »Imamo samo sardone pečene na žerjavici ln brez olja. Ali Imate s seboj kruh?« Nak! Kruha nimam . Da bi Jedel same osmojene sardone? Tudi ne. Sardonično sem se nasmehnil ln odšel brez pozdrava. Odhlačal sem v drugi del mesta in vstopil v okrepčevalnico, kjer je stregla lepa Tončka. Saj niti ne vem. če JI Je res Tončka Ime. pa me- ✓ J ni se Je zmeraj zdelana j bol j Tončki podobi^ »Tonška, lačen seW»-JI potožil. f »A. res? Nenavade® j i< Jav AH že dolgo op® na sebi?« A ' »Bodi dobra. Tončka*' 4 prosil »Ne norčuj 11$ pomagaj Hudo P°}vof mesa imam. Pojdi & v če Je se kaj v ponvl»> , f Tončka Je odšla Ih g tj kaj kmalu prinesla jpfG lem krožniku prav no kost. Nekaj časa ^ dregal z vilicam! Ih , ln potem sem obup® ‘ M »Tončka«, sem relcf nejh Jega požel jen J a ihef?.0 PJl nikoli utešila « kPS'‘Lv a Ul Jo raje v ' ,0Jf varni, ki Izdeluje r. v> ceptlne nože PraV„rlio»-narce bos dobila *8 ' jgiPo Tončka mi Je Pft ^d^ji krvno zaračunala f lir za stanarino, 11 • lir za stanarino. v> j deset minut sed®’ prji. h ln se neka j na PJL i* $ sem oomaza! kro*n,‘ ^ sto. kar sem pojede" računala nič. a (Nadaljevanje Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg. urednik STANISLAV KbNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI Sl 6. III nad. — Telefon Stev. tl) 94-638 - Pottni predal 502 - OPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA It 20 - Telefoitika St 73-38 - OGLASI: od 8.30 12 In od 15 18 - Tel 73-38 — Cene ogla*ov: Za vsak mm vlSme v Urini I stolpca trgovski «0, finančno-upravni 100. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ ta vsak mm Sirtne I stolpca ta vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski tavod 7.TT. - Podruž.: Gorica. Ul S. PelUco I-1T , Tel II 32 Koper. Ul Baltlstt 30la-l Tel 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna J30. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 |)r. Fed l)ud. repub Jugoslavija- Uvod lO.meseCno »J° „*»» Porini tekoCI raCun ta STO ZVU. Založništvo tržaSkrga ttska. Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega mozernskel« Ljubljana TyrSeva 34 tel 20-09. tekoči raCun pri Komunalni banki * Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo trža-,