Leto 1871.	7
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zkora zastopane.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 12. februarja 1871.
8.
Ukaz ministerstva za trgovino od 4. februarja 18719
o sestavljanji in predlaganji projektov (načrtov), kateri se tičejo železnic, in o uradnih opravilih z njimi zvezanih.
Da bi se dosegla potrebna natančnost in enakost v sestavljanji projektov za lokomo-tivne železnice, ki jih je po postavi o dopuščanji železnic (ukaz ministerstva za trgovino, obrte in javne stavbe od 14. septembra 1884, Drž. za k. št. 238) treba predložiti, in v ravnanji z njimi, naj se v prihodnje dela'po teh le določilih :
A. Splošni projekti.
§ 1.
Tehnična pripravljajoča dela za železnice bodo se po zdaj v prvo samo na tri mesece dovoljevala in čez ta rok se dovolitev samo s tem »vetom (pogojem) podaljša, da se še Predno mine omenjeni rok, ti le pripomočki podado ministerstvu trgovine in da se ono z njimi zadovoli, namreč :
1. Splošen zemljevid (mapa) vojno-zemljepisnega zavoda, v merilu od 1 : 288.000 8 približeval»im določilom namenjene nove železnice in drugih železnic okolo nje, katere že služijo ali se delajo ali 80 sicer dopuščene.
2. Narisan podolžni presek, v istem dolgostnem in dvajseternem visokostnem merilu, z- dodano nadmorsko visokostjo prestopanili razvodij in vmes ležečih dolov, in z napovedjo namenjenih klancev in položnosti in zatorej potrebnih velikih predorov in cestovodov (viaduktov).
3. Cenilo troškov za delo, kosmatih in čistih dohodkov, kolikoršni utegnejo biti, in obresti, ki se jih je nacij ati od namenjenega napravnega kapitala.
4. Poročilo, katero razklada, kaj se je v stavbeno-tehničnein oziru že doseglo in kaj se sme še upali, katere raznotine (varianti) so mogoče, kako se misli železnica rabiti, ali se namerja poraba kolodvorov drugih železnic i. t. d.
(Sluvenisoh).	H
§• 2.
Da si izprosijo koncesije, morajo prosilci po §. 5 postave za dopuščanje železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, predložiti te le kose, ako niso ob državni skrbi sestavljeni :
1. Splošen zemljevid kakor v §. 1, ki na tanko kaže namenjeno železnično potezo.
2. Topografijsko mapo, ki posamne kraje na drobno razkazuje, v merilu od 1 : 28.800.
3. Dežni ali položajni črtež (situacijo! plan) v merilu od 1 :2.880 ali od 1:2.000 (po ravninah tudi od 1 : 5.000), s plastnimi krivuljami ali vsaj z dovoljnim številom višin na desno in levo od železnice.
Kjer bode treba železnico odkopovati, naj se ji os narisa rumeno, a rdeče, kodar bode treba nasipa.
Tudi je treba vsaj po priliki načrtati predore, cestovode, mostove, prolaze (prepuste), prehode in preložene poti.
4. Splošen podolžni presek v merilu od 1 : 100.000 za dolžine in 1 : 2.000 za višine.
5. Poseben podolžni presek v merilu od 1 : 10.000 za dolžine in 1: 1.000 za višine.
6 Zbirko vprečnih presekov (kakih 6 do 20 na miljo) v merilu od 1 : 200 ali tudi
1 : 288, glede tistih železnocestnih mest, kjer bi obronek cestnega nasipa imel čez 1 */2 čevelj strmca, kjer so bregovi (rebri) prestrmi, kjer je treba kako reko ali cesto presukati, ali kjer sploh železnica na kako posebno težavo zadene.
7. Kratek preudarek troškov, kolikor je moči oprt na iskušnjo, zračunjen za vso železnico in na miljo, s temi predelki (rubrikami) :
a) pripravljajoča dela in nadzor dela (vsako posebej) ;
b) odkup zemljišča in druge odškodbe glede tal;
c) zemeljna dela (vsakovrstna) ;
d) pritična dela (utrditev obronkov z zasadi, drenažo, tlakom, kamenjem, opornim zidom,
posip kolovozov i.t.d.)	•
e) male umetne stavbe, do kakih 20 metrov odprtine.
fj velike umetne stavbe, mostovi, cestovodi in predori (največ po navadni dolgostni
meri) ;
g) posip kolej (kolesnic);
h) vrhnje delo in mehanična oprava ;
i) visoke stavbe ;
k) ogradba, signali (znamenja), telegraf, premičnina, zaloga i.t.d.
I) kolotečna oprava.
8. Tehnično poročilo, ki podtrjuje in razlaga ves predlog, a sosebno odbrane prehode razvodij, geologijsko kakovost tal, sprejete klance in minimalne krivulje, za podlogo služeče normali je, neogibne velike stavbe, število in položaj kolodvorov in postaj (štacij) i.t.d.
Koliko bodo postaja od postaje narazno, v katero mer se izvede železnica in koliko pojde v breg, koliko umetnih sla veh bode potreba in kolikšne velikosti, vse to se še v priloženih tabelah s številkami razkaže.
Ce gre za raznotme, o katerih bi ne bilo že v prvem predlogu (§. 1) rešeno, naj se primerjajo med sabo, ter naj se razloži, kaj govori za in zoper katero.
§• 3.
Samo taki projekti, Iti so uradno presojeni in odobreni, utegnejo služiti za podlogo tehnično-vojaškemu pregledu (reviziji) določene poteze.
K temu pregledu se privzamejo zastopnik glavnega nadzorstva avstrijskih železnic, kateri bode voditelj komisiji, potem zastopniki državnega vojnega ministerstva, političnega deželnega poglavarstva in prosilcev.
Razen teh sine politično deželno poglavarstvo, ako mu se zdi, poklicati tudi okrajne glavarje tistih okrajev, katerih se bode načrtana železnica dotikala.
Posebni nalog pregledne komisije je, preudarjati in pretehtovati vojaške, upravne (administrativne), trgovinske in gospodarstvene ozire glede nove železnice, kakor tudi interese in pravice prevoznih zavodov tekmenikov, ako bi katere imeli; po vsem tem izreči, katera izmed raznotin naj bi se odbrala, ali nasvetovati, da se železnici še kako drugače pravec premeni.
Da se ta namen doseže, ima komisija pravico in dolžnost, dotična ustna ali pismena priobčila udeležencev sprejemati in v zapisnik postavljati.
Da se komisija laže razgleda in stvar ume, naj prosilci že prej na samem mestu sploh razvidno store, kod pojde železnica.
§• 4.
Po kazanji zapisnika telmično-vojaške komisije določi vlada . pridržavši si dokončno rešilo o svojem času, pravec, katerega naj se železnica sploh drži, in tehnične uvete, s katerimi je moči dopustilo (koncesijo) dobiti.
Vendar si vlada za take železnice, za katere se hoče, da bi država kaj doplačala ali porok bila, pridržuje, razen onih v §. 2 omenjenih še drugih pomočkov zahtevati, predno podeli koncesijo.
Dokončno rešilo o splošnem pravci železnice in drugih postavkih, kako naj se izvede, daje se v zmislu in po besedah postave o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. Št. 238.
H. Kolodvori in postaje.
§. 5.
Da se kolodvorom in postajam na železnicah že dopuščenih določi mesto, priobčijo se ti le spisi, — potem ko jih bode trgovinsko ministerstvo odobrilo, — političnim oblastim tistih okrajev, katerih sc železnica dotika, da v osmih dnevih (morebiti po zaslišanji občinskih županstev) svoje mnenje povedo, namreč:
1. Posebna mapa vojno-zemljepisnega zavoda v merilu od I : 144.000 z rdečo potezo 'n z določilom nasvetovanih postajališč.
2. Končno določeni splošni podolžni presek (§. 2, člen 4).
3. Nekoliko položajnih črtežev v dotičnem okraju namenjenih kolodvorov in postaj (v merilu od 1 : 2.880 ali 1 : 2.000) z določilom poslopij in dovoznih cest.
4. Razjasnjujoče poročilo.
Prejete opombe položč politične okrajne oblasti s svojimi nasveti vred pred politično deželno poglavarstvo, katero te nasvete s privzetim zastopnikom glavnega nadzorstva avstrijskih železnic in pooblaščenim inžinirjem železničnega podjetja, kjer okoljnosli tako naneso, tildi po zaslišanji zastopstev doličnih cestnih uprav, na tanko pretrese in z ozirom na vse °koljnosti svoje mnenje o tem poda trgovinskemu ininisterslvu.
§• 6.
Sploh bode se držati -ega načela, da bodo kolodvori in postaje ob voznih cestah.
Kjer bi se to iz ekonomijskih ozirov ne moglo, naj se izkuša, da se po dogovoru vseh dotičnikov z železničnim podjetjem napravijo druge dovozne ceste, ako nij postavnih določil o napravi takih cest.
Kjer nij posebnih krajevnih zadržkov, naj bodo postaje in kolodvori horizontalno postavljeni.
Na razhodu dveh ali več železnic, katere so lastnina različnih družeb,	naj se pazi	na to,
da se	služba glede ljudi, in	če je mogoče tudi glede blaga, zedini v istih	prostorih	enega
skupnega kolodvora, ki stoji	pod edino upravo.
Da se to laže doseže,	naj se novo podjetje, ako je moči,	domeni	prej z dotičnimi
starejšimi železnicami, ter je treba vsakakor njihove zastopnike posebej povabiti.
C.	Podrobni projekti.
§. 7.
Se le po ustanovitvi postaj se izdelajo podrobni projekti, raziščejo tla, poteza naklini ter opravi politični obhod.
V ta namen naj se trgovinskemu ministerstvu podado ti le pripomočki, da pošlje politično obhodno komisijo, namreč :
1. Končno določena topografijska mapa, ki posamezne kraje na drobno razkazuje (§. 2. člen 2).
2. Do dobrega izdelan položajni črtež (v merilu od 1 : 2.880 najmenj) s postajami n čuvajnicami, z obronki, preloženimi poti in rekami, kolovozniki pod železnico in nad njo, kakor tudi s prestopi razvodij in umetnimi stavbami sploh, z dodano odprtino pri vsaki pose-žej i.t.d., potem z dodanimi katasterskimi številkami tistih zemljiških parcel, katerih se beležnica dotika.
3. Poseben podolžni presek v merilu od 1 : 2.000 za dolžine in 1 : 200 za višine (ali tudi od 1 : 2.880 za dolžine in 1 : 288 za višine).
4. Zbirka važnejših vprečnih presekov s pristavkom tega, kar seje pri raziskavanji tal
našlo.
5. Podolžni in normalni vprečni preseki vseh znatno preloženih cest in voda.
6. Normalni črteži sprejemnih poslopij.
7. Rnzkazki pravca in strmin, umetnih staveb, cest in voda.
8. Spisek poslopij, kar jih je na železnični potezi ali v tistem okrogu železnice, do koder od nje seza požarna nevarnost.
Podrobne projekte je tako pripravili, da komisija za vsako vprašanje najde določen predlog, ter ji ga ne bode treba še le na samem mestu izdelovati.
§. 8.
V komisiji so : zastopnik politične deželne oblasti, kateri komisijo vodi, potem tehnični uradnik, odbran iz tega deželnega urada, zastopniki državnega vojnega ministerstva, glavnega nadzorstva avstrijskih železnic, zastopnik politične okrajne oblasti in cesarski tehnični uradnik, kateri je postavljen za tist okraj.
V komisijo se privzamejo zastopniki železnicnega podjetja, potem župani tistih občin, katerih se bode železnica dotikala, in tudi mejaši" in drugi udeleženci.
Sosebno je treba upravništva nedržavnih cest, katerih se železnica dotika, k komisijskemu razpravljanju povabiti.
§. 9.
Posebno delo komisije bode razpravljati vprašanja glede cest, poti in voda in tudi glede prostorov, kjer bi se gradivo (materijal) dobivalo in skladalo, glede leže in velikosti umetnih staveb, glede ohranjevanja same železnice, obližnjih poslopij in drugih predmetov, potem Ustanoviti naprave, potrebne za rad železnice po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854, Drž. zak. št. 238, §. 10, er. a) do d) in drugih dotičnih propisih, kolikor se te naprave ne tičejo požarnega zavarovanja v železničnein okrogu stoječih poslopij, da bi torej bile predmet poznejši posebni komisijski razpravi.
V ta namen sme komisija, a ko bi treba bilo, nasvetovati, da se načrt železnice gledč pravca in strmin kako predrugači.
Komisija lahko v pretres vzame tudi napravo kolodvorov in postaj, ne sme jim pa vnovič vsega položaja Ovreči.
Komisije voditelj bode skrbel, da pridejo na vrsto vsa vprašanja, katera se tičejo nalog komisijske razprave.
Tudi naj se udeleženci opomnijo izgube, katera jih čaka, ako se s svojimi zahtevami ue oglase.
Samo po sebi se razume, da se privatno-pravni zahtevki mejašev v komisiji ne razpravljajo.
§♦ 10.
Zapisnik obhodne komisije pošlje politično deželno poglavarstvo s svojim mnenjem vred trgovinskemu ministerstvu v dokončno določbo.
§• 11.
Nobena stavba se ne sme zvršiti, ako je ni j ministerstvo za" trgovino prej odobrilo.
Razen projektov naštetih v §. 7 morajo mu se torej predlagati:
Normalije za železnične preseke, umetne in visoke stavbe, uredba kolesnic, postaj in signalov, vgradile i.t.d.;
črteži umetnih staveb za neke kraje, kateri odstopajo od omenjenih normalij;
dokončni črteži kolesnic (v merilu od 1 : 1.000 najmenj).
Za železne mostove velja ukaz od 30. avgusta 1870, Drž. zak. št. 114.
D.	Projekti za dovozne železnice.
§. 12.
Za dovozne železnice, t. j. za krajše železnice rudniške ali obrtniške, ki ne vozijo ljudi, n,J treba tehnično-vojaškega pregleda in določevanja postaj.
Spisi, katerih je treba za dovolitev dela in za politični obhod predložiti, so :
t. Posebna mapa v merilu od 1 : 144.000 z naznanilom, kako se hoče napraviti nova železnica, in katere železnice bi jo oklepale, bodi si da že vozijo ali da se še le delajo ali da so sicer že dopuščene.
2. Pripomočki našteti v §. 7, v členih 2 do 8.
3. Pri železnicah čez 3/4 milje dolgih pregleden presek (§. 2, člen 4 ali 5).
4. Tehnično poročilo, kakor v §. 2, s popisom voznega materijala za dovozno železnico odmenjenega, zveze z glavno železnico, če je morebiti dogovorjena, in namenjene železnične uredbe.
%. 13.
Dovozne železnice naj se, kolikor je mogoče, iztekajo v postajne koleje in ne v odprto glavno železnico.
Izimke od tega pravila je treba izrečno opravičiti z lokalnimi zadržki, in to s predloženim podolžnim presekom (§. 2, člen 4 ali 8) tistega kosa glavne železnice, ki ima obe postaji, med katerima bode vhod dovozne železnice.
Pri tem je treba, kar se največ more, skrbeti za to, da se z menjališči na odprti železnici združena nevarnost kar je mogoče odpravi, in da se ustavljanje vlakov glavne železnice, kjer je namenjeno, in tudi postavljanje voz na pritaknem dovozni železnici, ako je treba, prav olajša in zagotovi bodi s stranskimi kolejami, ali s položnostjo sveta.
K. Premembe projektov. §. 14.
Ministerstvu za trgovino, kakor se samo po sebi razume, pridržano je, vsak čas, ko bi se nezadostnost storjenih naredeb pokazala, po zaslišanji dotičnih železnocestnih družeb zaukazati potrebne dopolnitve in predrugačbe potrjenih projektov, da se varnost in javni interesi hranijo.
Kjer ne gre za čisto neznaten odstop, smejo železnične družbe samo po dobljeni privolitvi trgovinskega ministerstva odstopiti od potrjenih načrtov, če tudi so zmenjeni s tistimi, katerih se to najprej tiče.
F.	Predlogi med deloni in ko je železnica dodelana.
§. 15.
Razen navadnih mesečnih poročil o delanji železnice naj se vsake tri mesece predloži trgovinskemu ministerstvu poseben podolžni presek (§. 2), na katerem je napredek zemelj-nih del, umetnih in visokih staveb ter kolesnic grafično z barvami razložen.
§. 16.
Kadar je železnica dodelana, naj družba trgovinskemu ministerstvu poda v dvojnem spisu splošen podolžni presek (§. 2, člen 4), poseben podolžni presek (■§. 2, člen 8), ležni črtež (§. 7, člen 2) popolnoma po tem, kakor je železnica izdelana.
En spis teh pripomočkov, razpet na platno, naj se priloži prošnji za odprtje železnice, da bode služil pri tehnično-policijskem preskusu, in v poročilu glavnega nadzorstva se razloži, kje se je morebiti odstopilo od potrjenih projektov.
Drugi državnemu vojnemu ministerstvu namenjeni spisek naj se poda v enem mesecu.
§■ 17.
V preskusevalni komisiji se zastopajo :
Politična deželna oblast, katera komisijo vodi, oba oddelka glavnega nadzorstva železniškega, železnocestna družba.
Preskuševanje železnih mostov, zapovedano z ukazom od 30. avgusta 1870, Drž. zak. št. 114, naj se opravi posebej in sicer pred tehnično-policijskim preskusom.
§• 18.
Praviloma je treba tehnično-policijski preskus opraviti vsaj osem dni, predno se začne vožnja po kateri železnici.
G.	Splošna določila.
§. 19.
Crteži vsakega železničnega kosa, po katerem se hoče v istej dobi vožnja začeti, naj se za ves ta kos ob enem podado, in ne vsak posebej, razen ako bi se mogli povedati posebni razlogi za izimek.
§• 20.
Vse vložene projekte naj spremlja tehnično poročilo, katero razlaga in podtrjuje navedbe v njih nasvetovane.
To poročilo in tudi vsi kosi projekta naj imajo datum in podpis tega, kateri jih je sestavil.
§. 21.
Predlagani obrisi in spisi naj se podajo v obliki od 8 do 13 Dunajskih palcev (21 do 34 centimetrov) zganeni in s primernim nadpisom.
Obrazci različnih črtežev se lahko pogledajo pri osrednjem nadzorstvu.
§ 22.
Vsi tisli predlogi, katere bi sestavitelji radi nazaj dobili, ako vlada dovoli, morajo se v dvojnem spisu narediti.
§■ 23.
Merilo, katero se je rabilo, mora biti na vsakem obrisku zapisano.
Pri obrisih metcrske mere, dokler ona ne bode postavno vvedena, mora se vrhu tega priinerjeno merilo po Dunajski meri zapisati.
§• 24.
Na podolžnih presekih naj se ne pišejo tako imenovane postajne številke, nego na ^esto njih daljave od začetka poteze.
Razdelitev teh presekov na milje ali kilometre, na četrti milje ali desetine i.t.d. mora se na mapah in črtežih ponavljati tako, da ne more biti dvoma, da se punkti ustrezajo na črtežu in preseku.
Na presekih je treba tudi daljave kolodvorov in postaj (merjene od sredine sprejemnih poslopij) in nadmorsko visokost primerjalne ravnote pri vsakem odstavku zapisati.
Na podrobnih podolžnih presekih naj se navrtajo vsi prehodi, vse umetne stavbe, oporno zidovje i.t.d. a na splošnih podolžnih presekih vsaj glavne stavbe (predori, cestovodi, mostovi).
§• 28.
Pri vodah se mora na podolžnih presekih — in na vprečnih presekih mostov in prelazov ali propustov najnižji in najvišji stan vodovja povedati. Pri večjih rekah naj se na mapah in ležnih črtežih zaznamijo tudi meje, doklej na okrog seza povodenj.
Pri pogorskih železnicah, ki se vzdigujejo po brežinah, bode tudi dobro, po okolj-nostih potrebno, da se na preglednih presekih (§. 1, člen 2 in •§. 2, člen 4) načrta dolinsko dno.
Pretiš s. r.