Vito Flčiker, Zoran Pavlovič, Mladinske delovne akcije med krizo in perspektivo
(MD/i v SR Sloveniji v letu 1984), Republiška konferenca Zveze socialistične
Center za mladinsko prostovoljno delo, Ljubljana 1985.
-oq ni tMžiJcM»9i sn oe sti ,0fasa6ib9iq ^sriitei)tetj ni t^mdtmn v 9^
Mladinske delovne akcije so z vidika socialnega dela pomembne vsaj v dveh
ozirih: S svojim vplivem na dogajanje v družbi in med mladino so vsaj poten-
cialno pomemben splošni kulturni in politični dejavnik, ki vpliva na oblikovanje
zavesti celotne mlade generacije. Poleg tega pa so pomemben soclalizacijski
in preventivni dejavnik za vse tiste mladince, ki v svojem vsakdanjem življenj-
skem okolju nimajo ustreznih pogojev in spodbud za razvoj, saj omogočajo
vključitev v mladinski kolektiv in intenzivno izkušnjo kolektivnega dela, soli-
darnosti in tovarištva.
■. ..-^
Vendar mladinske delovne akcije danes niso več tisto, kar so bile v prvih po-
vojnih letih, pa tudi še v petdesetih in v začetku šestdesetih let. Nimajo več
take družbene veljave kot so jo imele nekoč, pa tudi odziv med mladimi je te-
mu primerno šibek. Raziskava, o kateri poročata Flaker in Pavlovič pomeni pr-
vi korak k odkrivanju vzrokov te krize in k spreminjanju zasnove mladinskih de-
lovnih akcij tako, da bi bolje ustrezale težnjam in doživljanju današnje mladine.
Izbor objekta raziskovanja seveda že odkriva osnovno predpostavko raziskovalcev,
predpostavko namreč, da se v značilnostih akcij skrivajo vzroki njihove krize. Te
domneve se pisca sama zavedata, jo sprejemata kot pač nujno, čeprav morda
začasno, "usmeritev pogleda" in jo uravnotežita s tem, da opozorita na družbene
procese, ki os mladinske delovne akcije potisnili na rob družbene pozornosti in
pomena.
Z   ekipo svojih pomočnikov, ki so odigrali vloge spraševalcev in opazovalcev z
udeležbo sta oba nosilca raziskave dobila obširne podatke o življenju na vseh
-K'ariajstih delovnih akcijah (in delovnem taboru), ki so bile na ozemlju Slovenije
- 75 -
poleti 1984. leta. Izvedeni so bili intervjuji s komandantom akcije, skupinski
intervjuji z vodstvi akcij in skupinski intervjuji z brigadirji. Pet opazovalcev
z udeležbo, torej opazovalcev, ki so bili hkrati brigadirji, je prispevalo svoje
bolj ali manj obsežne in podrobne dnevniške zapiske ali preglede dogajanja
po vnaprej pripravljeni shemi.
V poročilu o raziskavi so podrobno opisani položaj, ureditev in materialni po-'
goji MDA, kaj so brigadirji delali, kako so vzdrževali naselja, kako so poteka-
le interesne dejavnosti, samoupravljanje in spontane prostoCasne dejavnosti.
Predstavljena je formalna struktura akcij in analizirani odnosi v tej strukturi,
prav tako je opisana neformalna struktura in prepletanje formalne in nefor-
malne strukture. Posebno poglavje je posvečeno odnosom brigadirjev med sabo
in z okoljem ter značilnostim skupinske kulture ter stališč brigadirjev do akcij.
Opazovalci z udeležbo so prispevali gradivo, ki je omogočilo opisati procese, ki
potekajo v brigadah, npr. razvoj brigade kot skupine in doživljanje brigadirjev.
Pisca sama pravita, da sta v zadregi, če ju kdo preprosto pobara, do kakšnih
sklepov sta prišla. Vendar mislim, da zadrega ni povsem upravičena in je bolj
znamenje skromnosti. Za eksplorativno raziskavo so sklepi dovolj določeni. Raz-
mišljanje o zbranih podatkih je usmerjal teoretični model, (ki mu eden od av-
torjev očita, da je preveč ideološki), v katerem so akcije razpete med dva po-
la: med emancipacijskim poslanstvom akcij in kontrolno funkcijo. Jedro tega
modela sestavljajo tri dimenzije: delo, samoupravljanje in vodenje-sodelovanje.
Kakšno je delo, ki ga opravljajo brigadirji in v katero smer vodi, k emancipa-
ciji ali kontroli-podrejanju? Avtorja ugotavljata, da je delo, ki ga opravljajo
brigadirji danes, obrobnega družbenega pomena in ni več v jedru družbenega
razvoja.
Akcije pa niso več oblika družbene emancipacije mladine ampak bolj prostor
psihološke emancipacije (osamosvojitve od staršev ipd.) in drugih zasebnih mo-
tivov udeležencev. "Marginaliziranje mladinskih delovnih akcij je vsekakor zna-
čilen korak naprej v marginalizaciji mladine", ugotavljata in se sprašujeta:
"Kako akcije vrrtlti na ključna mesta družbenega razvoja in s tem odpreti per-
spektivo, ki je današnji mladini tako boleče primanjkuje?" Na osnovi Supeko-
vega razlikovanja med akcijo in aktivnostjo pronicljivo analizirata eno temeljnih
- 76 -
potez današnjih akcij. Po njunem so današnje akcije vse manj akcije, pojmo-
vane kot kolektivni delovni napor, ki ga nosi hotenje doseči določen cilj, na-
por enostavnega dela, kolektivnega ritma, neposrednega spopada z naravo in
vse bolj urejena, z delitvijo dela določena množica aktivnosti specializiranih in
osamljenih posameznikov. Glede samoupravljanja sta boleče jasna: "Brigadirji ^
nimajo o čem samoupravljati", "...demokracija se mora dogajati; samouprav-
Ijanje, dokler je gibanja dokler se za nekaj zavzema. Brigadirji doživljajo samo-
upravne institucije na akciji pretežno kot dolgočasno obveznost, ker so jim te
institucije normativno postavljene od zunaj... "Najpogostejše teme so disciplina
in prehrana, kar je po mnenju piscev posledica dejstva, da ne morejo vplivati
na nič pomembnega. O vodenju: Na vodilnih mestih so "pravšnji ljudje, pošteni,
človeški, razmišljajoči in kritični, vendar razpeti med možnostmi, ki jih daje
njihov položaj v hierarhiji za avtoritarno represivno vodenje in med ideologijo
demokratičnega vodenja." To pomeni, da se v praksi mešajo demokratični in ,
avtoritarni postopki, kar povzroča nevarnost, da se štabi izolirajo od brigadir-
jev.
Ni naključje, da Flaker in Pavlovič hoteč poudariti to, kar sedanjim brigadam
mčnjka, skleneta svoje poročilo z mislijo začetnika raziskovanja mladinskih de-
lovnih akcij pri nas, akademika Rudija Supeka, da je za akcijske skupine zna-
čilna utopistična usmerjenost, usmerjenost k tistemu, česar še ni, za kar pa se
je vredno odpovedovati. Ni naklučje, ker sta trdno v Supekovi brazdi. Njuna ra-
ziskava je strokovno korekten, metodološko zanimiv, pošten, odprt in svež prispe-
vek k najboljši tradiciji jugoslovanskega raziskovanja na tem področju.
Blaž Mesec