Razne politiene vesti. V hrvatskera državnem zboru se te dni razpravlja o adresi, ki se pošlje kralju Karla. Piedložilo se je dvojno besediio te adrese: eno je rredložila hrvat ko srbska koalicija, to je vladoa skupna, drugo pa manjšina, ki sestoji izobeh struj pravaške in iz kmttske htranke. V adresi. ki jo }6 vložila manjsina, se obžal- je, da ce ar o nasfopu vlade ni o tem z .astnoročnim pismom obveslil hrvatsicega sabora, kakor se je to zgoiilo ogrskemu državnemu zboru Kakor dokazaje zgodovina, je Hrvataia nastopala vedoo kot samostojna, neodvisna držsva. Obžaiovati je torej da nagodba iz leta 1867 daje Nemcein ia Madžarom v državi prednost na škoda drugim narodom zlasti Hrvstom. Nato se z žitattoniut]! pote/.aaii slika pololaj hrv^tskega ljudstva na jugu naše države. Ob jsdr«oski obali se je hrvatskc-slovenski živtlj veiaosanema« rjal, teška maajšina pa po^peševala. S h vatskim nsrodem se tudi raora združiti slovensko ljudbtTO, ki je s hrvatskim istega pkmena in iste krvi. Zate se morajo Hrvatska Slavonija, Dalmacija, Istra, Kranjska Korodka, Štajerska. Bosn^ in Hercegovina združiti v enotno samostojno. držarno teb vokvi rju avstro ogrske monarhije pod žezlom Hibsburžanov. To bi bil eiioi izhoi iz sedanjega aoložaja. v katerem "še sedaj nahaja ljudst.o Le s fc> fcjdružitvijo <Wi moglo lj sdstvo l/vršiti svojo na!*g« sredi mei evropskioai narodi. — Ve^e p»j*v jet«, 4» so se naši bratje Hrvati t hrvatski p^staTodajiii xbornici zaTzeli tudi za nas Slovenee in M j»«no povedali, da žli o, da bi se ob& bratska mrtdi. tos neje std užila p«d krono H bsburianoT. T« U tudi fe?la tehka okr^uitev naše monarbije na jtiga O nem^kemdržaTGemjczika piše braiki list >E!aB<: »Zakaj ta zahtc?a? T armadi \t poTe-ljevalm ;e !k neoisk, t«da potelja iaiaj» pridtžek, da jih naorajo moštvu rsztolmačiti v »atennem jesika V ibornici so dovoljeni vai ježtki, in nemščiaa je samo dobrovoljno pripndčena kot posreaovalrii jezik. Držarni zakonik izhaja v Tseh jezikih. Zakaj ted <j zahtevajo nenafiki držatni jenk ? Zar?dt uradnik ˇ, ki jezika ljudstva, s kateriH se t uradni zvezi, ne znajo ali pa n«čejo znati. T narodne meSanih drtavah — in Atstrija je taka — so narodrn boji največ jezikovni boji in so r fcistvu boji za to, ali mora nradnik znati |«zik eiih narodoT, ki živijo r njegovem uradnem obmo'" u m s« t zrezi z ursdi. Sicer jejezikovno vpraSanj« nat^lo iz politicne ncstrpnosti, loda natodne in jezikovne boje iivijo n oivljaio uradoiki, ki stojijo na politično nestrprem stališ^u, ne z- ajo jozika in so polni predsodkor Pri tem umetoo vzbujenem bojm igrajo ravno glavno vlcgo tisti. ki so dolžm \>\%\ t zvezi, svetoTati in pomagati pripadnikom vseb rarodor. Cesar je pri po^lonitvi odgov rjal t vseh jezikih, od naj nam bo vzor. Gl silo d«oajskih Čehov, »Ti'ensky Dennikt, je obhajal te dni desetetnieo s^ojeg^ obstrja List ima \elike za<'lug'- za probujo in oi fanizac;o danajskih Čehor. Njegai i^d-jatelji in inedniki so prva lets morali b diti težko pet. Umin ki so bili n stevanokrat •bsojoni, list jc bil za^lenjea v dpsetih letib liOOkrat dVc le;i bo v ti«Waiai m^ »eC.tili rtroja. »k=ir s^ deUli prev?«*. ro'»ta«« \uvok* sorcij je pku-al glob 15 it%%wqšm% lttr«*|(|| mt \it* soč kron, a list Se ima kljub vsemu danes26J>00 naročaikov. ^tBSSKf^ Vnemškemdržavnemzbora se je dne 1. marca polj3ki poslanec Seyda med glasnim pritrjevanjem ostalih poljskih poslancev pritoževal, da nemška vlada Se tudi sedaj v vojneae Casu ni sprfmenila svojega postopanja proti poljskemu Ijud stvu. Eaako se godi tudi katoliški cerkvi v poljskib delih dežele. Vlada da protesiantom mnogo pred nosti proti katol.čanom. To dela pruska vlada, da siravno so se Poljaki v sedanji vojski pokazali kot zvesti bojevniki za Nemčijo Dokler se v Nemčiji (in tudi drugod! Dostavek stavca.) ne bo vkorenini la misel, da ima vsak narod pravico do svobodne ga in mirnega razvoja, ne bo priSlo do pravega mwv.