Naši dopisi.
V (iorici 31. okt. — Pretekli petek je imel naš te-legrafijski urad veliko opraviti s — Predalom! Ena sama oseba je dobila 5 telegramov z Dunaja o Prede 18 ki železnici, katero je tisti dan minister Chlu-metzky državnemu zboru predložil. No, vendar enkrat! — tako je pri nas vsak zaklical, ko je izvedel novico z Dunaja. Vsi smo o tem edinih misli: zdaj, ali nikdar! Samo tista „Bewegung links" v sporočilu o Chlumetzkv evem govoru nas je osupnila. Bomo videli, kako se Predelska štrena razmota. — Državni zbor me spominja, da letos enega naših poslancev ni na Dunaji. Namestni svetovalec vitez Winkler ima odpust. Pa ne le to. Resnično je, kar so nekateri časniki oznanili, da se misli poslanstva odpovedati in da je svojim volilcem to že naznanil. Ali „was nanii"? Ljudje, ki jih politika zanima, so si že marsikaterega moža za kandidata postavili. „Glas" na pr. imenuje g. nadzornika Klodic-a — se ve da— s pristavkom, da ga „vlada" misli kandidovati (vlada pa je — h...č — si misli naš očka dr. L. v T.). Imenovati sem slišal že tudi druga imena, in sicer (v aifabetičnem redu) ta-le: dr. Abrama, Gorjupa (starejega), dr. Ton-kl i-a. „Slovencev" dopisnik tudi prostega kmeta ne zaničuje. Vse prav, samo treba pomisliti, kaj menijo o tem naši viši in niži bogovi, naši merodajni politikarji, možje „miru" in „sprave", in kaj misli — „vlada". Potem — kdo ve? komu je kandidatura Dunajska po volji in komu ne. Včasih po izvolitvi najbolj hrepeni tisti, ki trdi, da ne more kandidature sprejeti; glede tega in tega je pa spet res, da je noče in ne more sprejeti. Bodi si pa temu, kakor koli, gotovo je, da je Winklerjeva odpoved nekako živejše gibanje vzbudila med našimi Slovenci. *)
Iz Planine na Notranjskem 30. okt. J. M. — Mnogo
zakladov ponuja mati narava pridnemu kmetovalcu, katere si on lahko osvoji, ako si jih le na pravi način pridobiti in poiskati zna. Vsaj je že nepozabljivi Vodnik nas Kranjce s toplo besedo k napredku opominjal, rekši:
Kraujc! tvoja zemlja je zdrava ,
Za pridne nje lega najprava;
Iše te sreča, um ti je dan,
Najdei jo boš, ako nisi zaspan! Zalibog pa, da naš kmetic še ni tako izobražen, da bi umel vsa sredstva, kjer mu jih narava ponuja, prav vpotrebljevati,  ter kmetijstvo  na  višo stopinjo  povzdignil.   Mnogo,  mnogo bi se še moralo naše kmetijstvo
*) Zdaj, zdaj se bode pokazalo, ali je tista „sprava** med starimi in mladimi, o kateri se je na Goriškem zadnji čas toliko pisalo, kaj več kakor le sprava — na papirji?
Vred.
363 i
zboljšati ter po pravilih umnega kmetovanja vrediti, da bi zadostovalo zahtevam sedanjega časa. V prvej vrsti bode moral naš kmetovalec v prihodnje na umno živinorejo vso pozornost obračati, kajti ravno umna živinoreja je steber, na katerega se vse kmetijstvo naslanja. — Žalibog, da se pa ravno v tem imenitnem oddelku kmetijstva pri nas dosedaj razen malih izjem ni skoro nič storilo. Žalostno je, ako se opazuje mršava, umazana in strašno zanemarjena živinica, s katero naš kmetovalec poljske pridelke po blatnej cesti domu vlači, ko si bi vendar lahko najlepša in najžlahnejša plemena redil, katera bi mu čast delala in obilo novcev donašala. Tem napakam se bode pa tudi pri nas kmalu v okom prišlo, kajti 18. dne t. m. bila je v Postojni javna dražba, po si. c. k. kmetijski družbi iz subvencije c. k. ministerstva poljedelstva nakupljene Murico-dolske živine. Prodalo se je namreč omenjeni dan 10 juncev in 26 krav razne starosti. Dasiravno je bila ta prodaja v Postojni prva te vrste, vendar je bilo vde-leževanje jako živahno. Pokazali so pri tej priliki naši za napredek jako vneti Notranjci, da znajo ceniti umno živinorejo, katere se bodo gotovo odslej na vso moč poprijeli. Začetek je narejen, dobrega izida ni dvombe! Da se je pa ta prodaja žlahne Muncodoiske živine našim Notranjcem naklonila, gre v prvi vrsti zasluga podružničnemu predstojniku v Postojni, gosp. dekanu Hofstetterju, po njegovi pripomoči se je si. kmetijska družba tudi nas Notranjcev spomnila ter nas z žlahnim plemenom oskrbela. Čast toraj gosp. predstojniku kmetijske podružnice v Postojni, ob enem pa tudi prisrčna hvala slav. kmetijski] družbi, katera je že toliko v povzdigo kmetijstva storila, ter si zopet tu v Postojni s tem činom lep spominek postavila!
Iz občine Dobrujnske pod Ljubljano 1. listopada. —
Novega župana imamo, in to tacega, kakoršnega so si ga volivci želeli. Župan Jakob Crne je naroden mož in poštenjak skozi in skozi, navdušen za blagor občine svoje in sploh domovine naše. On vživa popolno zaupanje naše, katero bode vselej in v vseh zadevah gotovo tudi opravičil na korist naše županije. Čeravno je županstvo precejšnja butara, katero župan na svoje rame vzame in to temveč, če je občina tako velika kakor je naša, premaga poštena in trdna volja vendar vse, in to tem lože, če županu na strani stoji tacih 6 svetovalcev, kakor so naši, vsi možje, katerim načelo je: sv. vera naših očetov resna skrb za domače potrebe in pa zvestoba vladarju. Takega županstva pa smo tem bolj veseli, ker naša občina je že veliko veliko let nekako zapuščena bila in ker nove volitve so se nam tako posrečile, da nismo na čelo občine dobili ljudi, katerim ste vera in pa narodnost trn v peti, kakor se, bodi Bogu potoženo, sem ter tje sliši tudi iz naše dežele, da se med pšenico take ljulike in tacega kokalja ne manjka! Zato konečno rečemo še: čast in hvala možem, ki so nam volili spoštovanja vredne vodnike občine naše!
Iz  Bizavika  pod  Ljubljano, 30. dne vinotoka. —
(Javna zahvala). Veliko slovesnost smo obhajali v nedeljo 25. dne t. m. v cerkvici naši sv. Miklavža, ko so nam prečastiti stolni dekan čast. gosp. Jožef Zupan v škofovski opravi blagoslovili veliki oltar s cvetlicami krasno okinčan. Že prejšnji dan je glas zvonov in po kanje možnarjev naznanjalo svečanost, ki je najstareji naši ljudje ne pomnijo. Nepopisljivo lep je bil po* dovršenem blagoslovljenji govor prečastitega gosp. dekana, v katerem so z besedo, ki je vsem pričujočim globoko v srce segla, razložili, kaj so bili oltarji v starem zakonu, kaj pa so v novem; rekli so z naudušenim glasom: „dokler se bodo cerkve tako zaljšale, kakor jih zaljša narod slovenski,   stale bodo zmirom kakor skale
364
nepremakljive na skali, kakor je Jezus rekel Petru i peklenska vrata jih ne bodo zmagala. Naš gospod žut? nik so imeli veliko sv. mašo, pri kateri je bilo darovanje (ofer), katerega se je udeležila tolika množica našega ljudstva, da je v cerkvi komaj prostora našla čeravno je vreme bilo zel6 neugodno. Zato presrčna* zahvala preč. gosp. stolnemu dekanu, ki so tako lepo poveličali to slovesnost, — preč. gosp. župniku našemu in pa vsem dobrotnikom in dobrotnicam našim! Ta cerkvena svečanost * in pa narodna slovesnost meseca rožnika ostanete na veke v blagem spominu zapisani pratiki našega Bizavika.
Iz LJubljane. — Zarad druge zasege lista „Novic" 41. b., katera se je brez krivde vredništva zgodila, je zdaj preiskava pri c. k. deželni sodniji, da se izve, kd< je kriv.
— {Iz seje deželnega odbora 29. oktobra.) Od razpisanih 8 deželnih štipendij za učence vino- in sadje-rejske šole na Slapu jih je deželni odbor naklonil sledečim prošnjikom: Matevžu Premrl u iz Ubelskega Jožefu Ur ban čiču is Trnja na Notranjskem, Juliju Kolbeznu iz Črnomlja, Francu Žgurju iz Po-drage, Petru Vrtovcu iz Goč in Janezu Kap i er j u iz Velikega Trnja pri Krškem. — Dve štipendiji ste še oddati. — Sekundarju na porodišneui oddelku deželne bolnišnice dr. Jož. Drč u se je po dogovoru z deželno vlado sekundarska služba za dve leti podaljšala. — Na dopise o povišanji učiteljskih plač v Postojni, Radolici, v Predasljih in v Št. Petru se je sklenilo , deželnemu šolskemu svetu odgovoriti, da se deželni odbor zamore le v tem slučaju za povikšanje izreči, ako je v proračunu normalno šolskega zaklada potrebna dotacija od deželnega zbora dovoljena, da naj se deželni šolski svet zarad povikšanja plače kakega učitelja vselej prej obrne na deželni odbor.
—   (Konecletne preskusnje na podlcovijsJci in živino* zdravniški soli) so med druzioai letos posebno dobro prestali in spričala odličnega napredka prejeli: Dvornik Janez iz Soštajna na Stajarskecn, Voh France iz Va-lenja na Stajarskem, Vozlič Blaž iz Kapelj na Stajarskem in pa Maruš i 6 Jožef iz Vrhnike.
—  (O preskusnji na Slapski deželni vino- in sadje-rejski soli 27. dne u. m.) se naai poroča, da so bili na-zoči poslanec deželnega odbora gosp. dr. Po kl u kar, zastopnik c. kr. kmetijske družbe predstojnik tamošne podružnice gosp. župnik Koder, grof Lan thi eri, gosp. dekan Grabrijan, deželni poslanec gosp. M. Lavrenčič in nad 30 druzih poslušalcev, veljavnih mož iz vseh krajev Notranjskega. Izpraševala sta vodja gosp. R. Dolenec in gosp. pristav Kristan vpisanih 9 učencev iz lizike, sadjereje, računstva, čebeloreje, kemije, zelenjadoreje in merstva biizo 5 ur. Odgovori učencev so kazali, da so se v primerno kratkem času marljivo učili, pa tudi razumeli to , kar se jim je razlagalo v imenovanih predmetih. Da je poduk na tej soli res potrebam vsakdanjega življenja primeren, kazala je pohvala in zadovoljnost nazočih poslušalcev iz kmetijskega stanu, še bolj pa to, da so izmed izučenih 8 učencev (eden je dokončal še le prvo leto) štirje še/ pred končanem izpraševanjem imeli zagotovljene, pri"! merno dobre službe. Po končanem izpraševanji je na-zoči poslanec dežel, odbora prav zadovoljen z dobrim vspehom prve kmetijskemu ljudstvu namenjene deželne šole hvalo izrekel vsem podpornikom in prijateljem te šole, v prvi vrati blagodušnemiu gosp. grofu Lanthieri-ty si. ministerstvu, vodju šole in pristavu; naposled pa Je priporočil učencem pridno nadaljevati v poduku predmetov, h katerim jim je šola vrata odprla — in umno širiti tu nabrano seme vednostti po vseh krogih in kraj|b dežele.    Po  tem  so   se   delila  spričevala,   in  najbolj*
učenca Skala in Smukavec dobila sta garnituri vrtnarskega orodja kot premiji. Koncem je vodja šole gvojim učencem v daljem nagovoru z gorko besedo priporočal držati se navajenega reda, nadaljevati pričeti poduk in zvesto služiti svojim prihodnjim gospodarjem. __Zadovoljni so se po vsem tem ločili vsi nazoČi poslušalci, ko so poprej ogledali vse prostore te šole, po-gebno tudi kletarske priprave v že precej dobro napolnjeni vinski kleti.
—   Zadnja „Schulzeitung**, katera svoje notice naravnost iz liberalnih virov zajema, ve povedati, da je #a druzega cerkvenega zastopnika v deželnem šoUkem svetu poleg kanonika viteza Premersteina od si. knezo-škofijstva kanonik in profesor dr. Kiofutar nasveto-van, da pa imenovan na to mesto dozdaj še ni. Mi ne dvomimo po takem nad imenovanjem dr. Klofutarja, ker se ni bati, da bi minister Stremaver ovrgel, kar gosp. knezoškof dr. Pogačar priporoča, vsaj je po vsem dr. Kiofutar mož, po katerem sedanja vladna sistema v deželnem šolskem svetu dobi zvestega zastopnika in iskrenega zagovornika državne „onmipotencije** v šolskih in cerkvenih zadevah. Da bi deželni šolski svet po večini dozdaj še ne bil nemšk in liberalen v smislu sedanjega časa, postal bi po pristopu dr. Klofutarja.
—   (Pokopališče pri sv. Krištofu) je bilo že popoldne na dan vseh Snetih in celi dan vernih duš podobno krasnemu vrtu božjemu, kamor je romalo na tisoče ljudstva vseh stanov, spominjat se ljubljenih in spošto vanih umrlih. Celo brezverec se menda na gomili svojih ta dan ne more^odkrižati misli na večnost, ki jo sicer rad zatajuje. Čitalnični pevci tudi letos niso pozabili umrlih društvenikov „Sokola** ter jim pri spominku, žalibog pomnoženem z imeni dr. Coste , Fid. Terpinca in druzih, prepevali mile nagrobnice. Lepa misel bila je dr. C os to ve rodovine, da je na grob njegov položila mnogobrojne krasne vence, ki so jih o pogrebu njegovem na trugo mu položile narodne družbe in druge korporacije, vsaj tega nam pač nihče zanikati ne more, da še danes, kakor 30. dne januarija, ko smo truplo njegovo na pokopališče spremili, preživa je žalost o nikjer nenadomesteni zgubi njega.
—  (Darovi za kristjanske ubežnike iz Bosne in Hercegovine na Avstrijsko zemljo): gosp. L. Porenta, župnik v Srednji Vasi v Bohinji, v tej fari zloženih 21 gld.
—   (V podporo siromakom Hercegovinskim in Bosni-Škim) v soboto zvečer v deželnem gledališči napravljena „beseda**, donesla je po odbitih stroških okoli 120 gld. Gospodje pevci čitalnice naše so pod vodstvom pevo-vodje g. Stockelna v velikem Forsterjevem, Bendelnovem ia Vogelnovem zboru zopet častno pokazali, kako krasne so slovanske pesmi, gosp. Kocelj pa z deklamacijo Cegnarjevega „Graničara**, kakošen mojster je v govoru , s katerim je globoko v srce segei vsem pričujočim. Gosp. Pistrich se je z Jakšovo , elegijo za ceilo** strokovnjaka skazal na tem instrumentu. „Pokojni moj** gospe Pesjakove po Francoski šaloigri je izbudii veliko smeha. — Da nobenega nemčurja m turčina bilo ni videti ta večer v gledališči, ko bi ga bili z lučjo iskali, tega ni nam treba dostavljati; le še to vprašamo: zakaj je pri slovenskih predstavah loža gospoda deželnega predsednika r azsvi tlj ena? —vendar ne zato, da se še bolje vidi, da ga notri  —  ni?
—  Predvčeranjim je dramatično društvo prišlo svoje predstave z žaloigro „Mlinarjeva hči**, ki je ta yečer nekako obligatna igra po vseh glediščih. Izbila se je z že znanimi močmi hvalevredno.
, .      — (Pobirki iz časnikov.)    Ljubljanski „Tagb'att**,
k* se za Turke tako poteguje, da si je pridobil priimek
j? 1 urški list**, ne obrajta samo korana,   ampak je zdaj
v dveh člankih  pokazal  vnetega se za protestantov-
stvo. Svoje unetje za luterance, kalviniste i. dr. opravičuje s trjenjem, da so protestanti povsod na viši stopinji omike, učenosti in blagostanja, kakor katoličani, in hoče dokazati, da je tem katoliška vera na poti, da ne morejo onih dohajati. Pri katoličanih se posebno kaže surovost, nevednost in uboštvo, pravi ta list. Ko bi bil pa, pustivši na stran vse drugo dokazovanje, edino le rekel: ,,Da so katoličani res surovi in nevedni, dokaz temu je naš list („Tagblatt**), katerega pišejo katoličani** — potem bi bil pravo zadel in vsak bi mu bil to verjel. — O mladem umetniku Krežmi je pisala Slovanom nikakor prijazna „Triester Zeitg.*' jako navdušen članek, v katerem je povdarjano, da so vse Tržaške muzikalne kapacitete pripoznale ga za velikega umetnika. V „Tagblattu** pa je dr. Keesbacher, načelnik nemčurskega tiiharmoničoega društva , pisal o Krežmi tako, kakor da bi bil kak navaden škripač, ker je mladi umetnik — Hrvat. Difftcile est satvrain non scribere.
365