Junak dšvjine Ameriški roman * 14 Erik samo tega ni razumel, zakaj Marija že prej ni bila priglasila svojih zahtev po tej zemlji. In zakaj se ni oče naselil v tej čudoviti dolini? Skrben gospodar bi pridobil iz te rodovitne zemlje milijone. V taki deželi, kakor je Nevada, kjer prevladujejo puste pokrajine, pomeni tak kos rodovitne zemlje pravo bogastvo. V dolini je prostor za največje črede. Prvi LinScott, ki je bil odkril to zemljo in je pozneje ni mogel obdelovati, je bil gotovo Marijin dedek, o katerem je bila govorila; skrivnost, ki jo je bila hotela razodeti njemu in Rogerju, se je gotovo nanašala na Rajski dol. Po dedekovi smrti se ni nibče zmenil za to dolino, o Vateri se je širila govorica, da je raj Nevade. Zakaj je Marija šele zdaj prijavila svoje zahteve po Rajskem dolu? Na to vprašanje si Erik ni mogel odgovoriti. Samo Rogerjev načrt mu je bil jasen: da si na vsak način pridrži raj -Nevade. Ali je vedel, da je Marija Linsoott že na poti, da prevzame svojo lastnino? Ali ga je Marijin pojav v Hillu prav tako presenetil ko dejstvo, da Erik pozna Rajski dol in je videl Linscottove mejr.ike? Naj bo kakor koli, dejstvo je, da je Asplet človek, ki se ne bo zlahka vdal. In to je za Marijo najbolj nevarno. Kar tesno mu je bilo pri s-"U ob misli, da je Marija v nevarnosti. Erik je vselej, ko je mislil na Marijo, začutil v srcu meko gorkoto, kar se mu ob misli na Anito Orloga ni dogajalo, čeprav je Anito bolj poznal ko Marijo. Nekako eno leto po prevzemu posestva, se je priselil v tisti kraj stari Orloga in je postal njegov sosed. On tedaj še ni imel izkušenj, a je vkljub temu precej treeno znal presoditi ljudi in razne pojave. Stari Orloga se mu ni dopadel in je čutil do njega neko odvratnost. Zakaj, si ni mogel pojasniti. Toda Anita je bila mlada in ljubka, Erik ji je zaupal. A tudi ona je kmalu pokazala svojo pravo naravo. Tedaj je bilo konec prijateljstva. Anita si je sicer prizadevala, da bi si pridobila njegovo ljubezen, toda zaman. On je spoznal, da je njej samo do igračkanja in se ni mogel ogreti zanjo. Poznejši dogodki pa so ga popolnoma odtujili. Razmišljanje je mladeniča utrudilo, a zadremati vendar ni mogel. Žadnji doživljaj ga je preveč razburfl. Vstal je. Prepričati se je hotel, ali se Marija ni mogoče vrnila. Pri zadnjih vratih je smuknil ven. Na dvorišču je pazljivo pogledal okrog sebe. Marije ni bilo.. Vrnil se je v gostilniško sobo. Zleknil se je po klopf, a zaspati ni mogel. Manjkalo mu je proste narave, svežega zraka, taborskega ognja. Če ni bil doma, ni nikdai spal v zaprtem prostoru. Že v otroških letih se je nalfadil na življenje v naravi. Čez čaa je vstal in šel v hlev pogledat h konju. Potem je šel okrog hiše in nazadnje se je podal na ulico. Zdelo se mu je, da je za nekim razsvetljenim oknom zagledal Marijino podobo. Ni se ustavil, temveč je šel nazaj v gostilno. Zrak v sobi ga je dušil. A vznemirjalo ga ni samo to. To svidenje z Marijo ga je pretreslo in to noč je inoral uvideti, da deklice ni in ne bo mogel pozabiti. Tu ni pomoči, naj si še tako dopoveduje, da Marija ni zanj Ustvarjena. Sicer pa ni bilo potrebno, da bi ravno o njej bil govor. Četudi bi šlo za popolnoma tujo brezmočno osebo, bl se boril Erik z isto odločnostjo za njene pravice, kakor je storil v Marijinem primeru. Spomin na srečanje ¦ Marijo na Walserjevem domu sploh ni bil primeren za to, da bi vzbujal navdušenje za deklico. Toda Erik je takoj našel zanjo opravičilo: mladi deklici ni težko zmeBati glavo, zlasti še za Rogerja ne, ki ima tako sijajne Igralske zmožnosti. Naj bo kakor koli: Erik je sklenil, da se bo boril za Marijine pravice. V dolžnost si je Stel, da ne sme dopustiti, da bi Roger užival sadove svojega tatinskega početja, na kar je po grdem izdajstvu nad dekletom z gotovostjo računal. Uboga Marija! Mladeničeve misli so se spet ustavile pri njej. Neizmerno žalost je čutil, ki ga je težila ko črna mora. Marija! To ime je šepetal in v tem trenutku se mu je zajedlo v srce spoznanje, da Marijo ljubi. Vkljub vsemu! Ob tem spoznanju je vzdrhtel. V resnici? Marijo ljubi? Ali sploh ve, kaj je ljubezen? Do zdaj ni vedel, v tem trenutku pa jo je spoznal. V tej noči se je prvič zgodilo, da se mu je to čustvo zajedlo v srce in v tej noči je Erik prvič bil žrtev najbolj nasprotujočih si misli in občutkov. V trenutku je mislil na to, da Marijo ugrabi in odjezdi z njo v divjino, potem pa se je spet porogljivo in zlovoljno smejal samemu sebi. Kako je bil zdaj podoben mišljenju in čustvovanju v otroških letih! To ni bilo mišljenje zrelega moža, ki vede nikdar ne krene z ravne poti in ne pusti, da bi bežna čustva zavladala nad njim ... Potem je spet sanjal o mirnem domu v trdi zimi, ko sneg zatrpa vse izhode in so hiše do slemena v snegu — in o Ijubki ženici, ki se suče okrog ognjišča. On sam dela za Benjamina lesene meče. Pri tej misli se zasmeje samemu sebi. Lesene me^e? Kaj bo Benjamin z njimi? Paglavec bi se do solz smejal. K Mariji bi tekel in ji šepetaje rekel: ,Marija, s tvojim možem ni vse v redu. Danes dela lesene meče, jutri bo morda izrezoval lesene pupe in zibke in bo od Willa zahteval, naj se igra z njimi. Pamet je izgubil!' človek bi res lahko izgubil pamet pri takem sanjarjenju. On in Marija! Ali ga ni odposlala pri Walserjevih zaradi Aspleta? In vendar je on imfel prav! Pozneje je med Marijo in Rogerjem moralo priti do neprijetnega nastopa, ki pa Eriku ni bil znan. Zdaj Marija vsaj ve, kdo je ta Roger. A tudi to mora vedetl, kdo je Erik Folkman! Najbrž že ve. Mladenič je s tem mirnim zaupanjem zrl v bodočnost, da se je Marija spremenila. čim bolj je poskušal premostiti razdaljo med Marijinim in svojim srcem, tem drznejši so postajali njegovi načrti. Toda nenadoma so ugasnile mavrične barve njegovega zaupanja. Temeh oblak jih je zasenčil. Erik si ni mogel pojasniti, kako je prišlo do te nagle spremembe. K dvomu se je še pridružila neka nepojmljiva jeza. Ali se more zanesti na ženo, ki se je ogrevala za tega lopovskega Rogerja? Ali ni nalašč zatiskala oči pred njegovimi lopovščinami ? Erik tega ni mogel pozabiti. Teh misli se ne bi mogel rešiti in njegovo srečo bi vedno vznemirjalo nezaupanje. Ali Marija ni takoj verjela čenč, ki so se širile o njem v zvezi z Anito Orloga? Stem ga je ponižala, ker ga je postavila v vrsto čisto navadnih fantalinov. Erik je vstal in spet šel pred hišo. Hladni nočni zrak mu je dobro del. Misli so se mu uredile, živci se pomirili. Vedno je hodil po ravni poti, tudi zdaj jo bo našel. Nekaj ga mami, da bi stopil na stranpot, a tega se mora otresti. Če bi Erik zdaj poznal Marijine misli, bi kmalu našel pravo pot. Tudi deklica ni mogla spati to noč. Toda na Erika je malo mislila in četudi mu je od časa do časa posvetila bežno misel, so jo polnila popolnoma drugačna čustva kot so bila Erikova. Marija ni imela niti najimanjšega prijateljskega čustva do mladeniča. Njeno čustvo je bilo odvratnost, ki ga je samo za trenutek zasenčilo začudenje nad tem, da se je Erik zvežer postavil za njene pravice. Začudenje je bilo samo bežno, ker je Marija takoj iztuhtala razlago. Erik je vedno vročekrvni igralec trenutka: pretepač, ki se vedno vtika v zadeve drugih. Samo priliko išče, potem pa mu je vseeno, ali jo Anita Orloga, ali Marija Linscott vzrok divjega pretepanja in streljanja. Gotovo je tako. Tudi tedaj v Zlati jami... Kako se je že zgodilo ? Komaj se je poslovil od nje, je odšel v Brienovo gostilno in začel pretep zaradi Anite Orloga. Zdaj pa se je zaradi nje pretepal z Mehikanci. Marija se je trpko nasmehnila. Roger je res zloben človek, sam satan, toda v enem je imel prav: v presoji Erika Folkmana. Roger je dejal: ,Erik je ženskar in igralec, ki se rad igra s samokresom. Lovec je, kateremu je vseeno, ali je plen žival ali človek.' V Rogerjevih besedah je mnogo resnice, četudi j» morda nekoliko pretiraval. Marija je zardela, ko je pomislila na moške nagone, ki jih ni razumela, temve5 samo megleno slutila. Njene misli so zablodile od Erika spet k Rogerju. še vedno je lebdela pred ajo njegova visoka postava. V duhu je videla porogljiv smeh na njegovih ustnicah. Tat! Tat! Vkradel se je v njeno lastnino in jo hoče oropati njej in njenim mlajšim bratom in sestram. In tega čioveka je nekoč tako cenila in mu zaupala! V dlani je pokopala obraz in šele čez dolgo Casa je mogla premagati razburjenost, ki jo je prevzela. Nenadoma se ji je zazdelo, da je naloga, katero si je nadela, neizvedljiva. Njene misli so treš_ile ob voljo tega lopova, ki gotovo ne bo izbiral sredstev v borbi zoper njo. Potem pa je v duhu zagledala svoje brate in sestre, za katere mora skrbeti. Roke je vzela z obraza. Njene oči so se svetlikale v solzah. Sklenila je, da bo nadaIjevala borbo za dosego svojih pravic, četudi bo morala žrtvovati življenje. Okno je bilo odprto, v sobo je prihajal evetli.ni duh, ki je Mariio omamljal. Temu se je pridružil voivj svežega gorskega zraka. Marija ga je s polnimi pljuči vdihavala. Vstala je in stopila k oknu. Ozrla se je na skainate vrhove, nad katerimi so gorele zvezde. Oblaki so odplavali._ Pregnal jih je veter, ki je pihal od vzhoda. Nebo je bilo jasno, po.ni mesec se je kopal v srebrni svetlobi. Marija je zamišljena zrla obrise gora in nebeški obok. ki je bil posut z milijardami zvezd. Dolgo je sanjarila o pretekloati, sedan.iosli m bodoČKOSti. Erik Folkman ni bil deležen njenih mis«. Tisti mož, ki se je ponovno pojavil pred njenimi dušnimi očmi, je bil Roger Asplet, najboljši plefsalec v Cruceru, -mesteeu,  v katerem je ona dorašeala. Marija je ravno tedaj do zorevala v dekle in megieno začutila želje bodoče žene, ko je spoznala Rogerja. Še vedno ga je tako videla pred seboj kot prvega dne: pravilen moški obrcz, raven nos, črne oči, ki so plamtele ko ogenj v vetiru. Te oči so jo kmalu začarale .. . Rogerja je spo-_nala na veselici. Nekajkrat s.a zaplesala, potem pa se je Rot. r ponudil za spremljevaka. Sprejela je ponudbo in ker dotedaj ir življenja ni poznala drugega, ko skrb za brate in sestre, so ji mladeničeve sladke besede odpirale nov svet. Roger se je povsod pojaviV'kj_r je bila ona. Sčasoma se mu je privadlla in si dopovedovala, da ga ljubi. Roger jo je obiskova) tudi na Wa__erjevem domu, ko je tam prebivala, in njej ^2 laskala njegova pozornost. Potem je prišlo spoznanje. Na nekem izletu sta zaoetala za družbo: nazadnje sta -.ašla. Ona je šele tedaj, ko je feilo že prepozno, opazila, da je Roger uprizoril to namenoma. Fant jo je hotel poljubitL Branila se je in ko je uvidela, da hoče Roger izrabiti njeao nemoč, se je v njej vzbudilo nekaj, kar je prej drema3o. PrisolUa je Rogerju zaušnico in mu povedala take, da se je umaknii. V iera trenutku ga je zasovražila. Zbežala je. »To boste še obžalovali,« je zaklical za njo. Zaslutila je, dn jo bo  pi-av tako sovraafl ko ona njega. Roger je kmalu odpotoval. Kam -je šel, nife.e ni vedcl. Njegnv odhod pa tudi ni vzbudil posebne pozornosti, ker Roger v mestu ni imel prijateljev. Prišel je bil kot *.-.ijec in jq tudi tujec ostal. Le med mladino, ki se je zbirala na veselicah, je imel nekaj znancev. A tudi ti niso žalovali za njim, ker je vedno nekako zviška glednl nanje. Marija spočetka ni niti sanjala o tem, da bi moge! Roger imeti kake skrlvne namene. V njem je videla samo avojega izvoljenca, ki jo nesebično ljubi in jo bo vzel za ženo. Šele po tistem nastopu na izletu in po njegovem odhodu je začela o vsem natančne.ie razmišljati. In čim več je mislila, tem bolj je prihajala do prepričanja, da je imel Roger z njo posebne namene. V tem. prepri.anju jo je utrjevalo njegovo zanimanje za zgodbo o Raj_kem dolu. Kar gorel je od radovednosti in nestrpnosti ter jo nenehoma prosil, naj mu poye to zgodbo. Svojo prošnjo je utemeljeval z izgovorom, da ga take pravljične zgodbe zelo zanimajo. Verjela mu je. Na Walserjevem domu mu je razodela skrivnost, da je ona dedič Rajslcega dola; na zemljevidu mu je pokazala kraj, v katerem se razprostira ta dol. Povedala mu je tudi, kake težave ima glede te posesti. Dol je odkril in si prilesUl stari oče. Njegov sin, njen oče, je bil državni uradniic. Bil je bolehav in preobložen z delom, zato se ni zmenil za dedekovo odkritje. Smejal se ,.e pretiranim govoricam o Iepotl in bogast.vu RajsVega dola. Podarilna listina. s katero je bil dobil stari oče v la.st to zemlio, se ,ie biln i??uhi'^. Kn.j torej pomaga dedičem Rajski dol? To bi sicer lahko dokazali, da je neki Linscott bil obdeloval dolino, težko pa bi utemeljili, da so oni pravi dediči in imajo pravico do zemlje. Rajski dol je prav za prav postal svobodna zemlja, ker nihče ni mogel z gotovostjo povedati, čigav ie: Linscottov ali državni? Linscottovi so bili prijavili svoje zahteve po Rajskera dolu in že desetletja iščejo v zemljiških nradih podarilno listino. Nevada se je bila ravno tedaj pridružila Zedinjenim državam. Bila je divja dežela, oblasti spočetka niti niso vedele, kaj naj začno. Mesta so nastala in prešla. Zlatokopi so prišli. Srebrne rudnike so odkrili in Nevada je čez nekaj let postala v pridobivanju srebra prva dežela na svetu. Danes je vse to že preteklost; mdniki so opuščeni in nihče ne ve, kje je bil dal dedek vknjižiti svojo posest in kje se nahaja listina. To so bili divji, neurcjeni časi, ki so že zdavnaj minuli. Roger je za vse to vedel. Ona sama je nevede vzbudila v njem misel na prisvojitev ta pravljične doline. Roger je bil živinski trgovec in si je vedno želel, da bi postal farmer (posestnik). Marija mu je brez zle slutnje vse povedala in pokazala. Upala je, da ji bo pomagal. Namesto tega pa je skrivaj poiskal Rajski dol in se je v njem naselil. Te misli so mučile Marijo. Zdaj, ko ae je za trenutek SDomnila nn Erika, ki se ie zaradi nje stepel z Rogerjem, Bi o njem še vedno ni mogla ustvariti jasne slike. IzbriSati ga je hotela iz spomina, ker si je dopovedovala, da je res navaden pretepač, ki hoče pač zmagovati, in mu ni mar, ali se pretepa za dobro ali za slabo stvar. Nenadoma se ji je zdelo, da je mimo okna švignila senca. Zdelo se ji je, da je šel mimo Erik. Kaj naj stori? Erik najbrž še vedno čaka nanjo. Gitovo ga muči vpraSanje, zakaj je odšla brez slovesa. Čeprav ga je smatrala za ženskarja in pretepača, ga je vendar pomilovala. Marija je pogledala po ulici gor in dol. Prepričati Be je hotela, ali je res kdo šel mimo okna. Mesec se je bil skril, zaradi tega spočetka ni videla nikogar. Po daljšem opazovanju pa se ji je zazdelo, da na nasprotni Btrani ulice vldi človeško postavo. Marija je spadala med ljudi, kl ne morejo prenalati negotovostl. Tudi v tem primeru je hotela biti na jasnem. Vzela je električno žepno svetilko, kl je svetlla brecej dobro. Spet je stopila k oknu in posvetila v temno jioč. Svetlobni pramen je obsvetlil moško postavo. Nenadna svetloba je moža tako lznenadila, da se v prvem trenutku nlti ni mogel zganiti in se je šele čez čas Ipomnll na beg. Svetilka je v naslednjem trenutku ugasnila. Marija le pritlBnlla obe roki na prsi, kolena so «e ji tresla od »trahu. »Moj Bog!« je Sepetala. »Roger je spodaj!« Začutila. je nepojmljiv strah. Zazdelo se ji je, da preži Asplet;nanjo in ji zaradi tega grozi nevarnost. V zbeganosti ni vedela, kaj naj stori. Le to je čutila, da potrebuje nekoga, ki jo bo branil. Spomnila se je na Erika. Skočila je k oknu in zaklicala njegovo ime. Erik je slišal Marijin klic in je prihitel iz sobe. »Gospodična Marija, tu sem!« je odgovoril glasno. Ko je Marija slišala njegov glas, si je ogrnila ruto in hitela iz sobe. Erik je stal pri vratih. Marijino srce je takoj mirno in enakomerno utripalo. Sama sebe ni razumela. Zdelo se ji je, da je na varnem, na drugi strani pa je že obžalovala svojo prenagljenost. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Erik, ko je videl njeno razburjenost. »Erik, ali ste vi bili malo prej na ulici?« »Večkrat sem bil na ulici,« je odgovoril mladenič. »Nisem mogel spati in sem se sprehajal zunaj.« Marija je potegnila z roko po čelu. Ni vedela, ali je žrtev kakega privida, ali bolne domišljije. »Zelo sem razburjena,« je dejala. »Nisem računala na taka dožlvetja. To je bilo preveč zame.« »Gotovo,« je odvrnil mladeniS, ki je mislil, da je Marija govorila o streljanju v gostilni. Medtem se je mesec spet priril izza oblakov. Erik je šele zdaj videl Marijin obraz. »Marija,« je dejal, »vam je potreben svež zrak. Če hočete, pojdiva na sprehod. Potem boste laže spali.« »O sprehodu ni govora,« je odkimala Marija, ki je sklenila, da ne bo sprejela Erikovega predloga. »Vsiljiv seveda nočem biti,« je smehljaje odvrnil mladenič. »Mislil sem pač, da vam bo sprehod dobro storil.« Marija ga je pogledala in se začudila, kako more ta lepi, odkriti moški obraz tako varati. »Oprostite!« je dejala nekam zamišljeno. »Saj sem vam hvaležna za skrb, ki jo imate z menoj. Ne vem, kako se vam naj še posebej zahvalim?« »Če na to mislite, potem vas takoj zapustim,« je odgovoril Erik. Marijo je ta odgovor presenetil. Pozabila je na odvratnost, ki jo je čutila. Nenadoma je začutila zaupanje do Erika, zazdelo se ji je, da je možat in je veselo odgovorila: »Potem se pač ne bom zahvaljevala. če vam je za sprehod, pa pojdiva!« »Primite me za roko, da boste laže šli!« ji je ponudil Erik desnico. Marija je ubogala. Zazdelo se ji je, da bi ob strani tega mladeniča varno stopala do konca sveta. 9. Marija je čutlla potrebo po razgovoru z Erikom. V sobo se za ves svet ne bi vrnila. Bolj se je bala zdaj te sobe, ko brezmejnega gozda, ki se je razprostiral pred njo. In to je bil pravi vzrok njene odločitve. Sprehajalca sta zapustila mestece. Počasi sta ae bližala goram. Nanje se je vzpenjala ozka steza, ki se je vila med visokimi drevesi. Noeni mir je tako tajinstveno vplival na Marijo, da se je nehote stisnila k Eriku. Po nekod je bila popolna tema, ker mesečina ni mogla prodreti akozi gosto listje. Potem se je spet odprla kaka jasa, ki se je kopala v bledi mesečini. Brez cilja sta se vzpenja vse više. Niti za hip nista pomislila na to, kako otročja sta, ko po nepotrebnem blodita po tej skalnati stezi. Vodila ju je nejasna želja, da bi se rešila ozke doline in z njo vred vsega zemeljskega zla. Naposled sta prispela na vrh in se razgledala po okolici, ki jo je posrebrila mesečina. Gora je bila zadnji izrastek mrkega, skalnatega gorskega grebena Sierre Nevade. Dolina, ki se je razprostirala pod goro, je bila še rodovitna, toda proti vzhodu se je že videla pustinja. Med dvema gorskima grebenoma se je vlekel pust svet. Marija se je obrnila in pokazala proti vzhodu na skalnate izrastke. »Tja hočem priti!« je dejala polglasno. Stala sta pred zapuščeno leseno bajto, v kateri so ovčji pastirji iskali zavetje pred nevihtami. Marija je bila utrujena od dogodkov te noči in od vzpenjanja ter je sedla na leseno klop. Oči je dvignila proti nebu, ki je bilo posejano z milijardami svetlih zvezd. Dolgo je strmela v višavo. Potem pa ji je pogled zablodil proti velikemu smrekovemu gozdu. Blizu klopi je stala mogočna smreka. Skoraj sto metrov visoko deblo se je popolnoma ravno dvigalo proti nebu. Marija je občudovaje zrla drevesnega orjaka, ki je že dolgo stoletje kljuboval silnim viharjem. Zrak je bil hladen, čeprav je vela le rahla sapica. Marija ni čutila mraza. Preveč je bila zatopljena v misli. Nenadoma je vzdrhtela. Preplašil jo je divji zajček, ki se je zbudil v bližnjem grmu, in jo v zavestl nevarnosti odkuril. Erik je medtem nabral nekaj suhljadi in je zanetil ogenj, da bi se Marija ogrela. Prasketanje ognja je vzdramilo veverico, ki je potem preplašeno skakljala z veje na vejo. Mladenič je nanosil velik kup suhljadi. Plamen je visoko plapolal in osvetlil Marijino postavo. Deklica je zamišljeno strmela v ogenj. Erik je sedel na kamen, Mariji nasproti. Nekaj treautk^- J" ^e Tpniče oDazoval, potem pa je vprašal: »Marija, kako ste si upali brez vsakega spremstva v te ..., :::ije?v Marija ni takoj odgovorila. Na Rogerja in nočno prikazen je mislila. Nazadnje se je premagala. Odvrnila je pogled od ognja in ga obrnila k Eriku. Počasi je odgovorila: »Odgovor'je enostaven. Dobro veste, da sem sama na svetu in poleg tega moram skrbeti za šest bratov in sester. Marsičesa sem se že lotila, da družina ne bi trpela liomanjkanja. Najprej sem bila tajniea nekega časnikarja, potem sem v Los Angelesu delala v neki trgovini. Zdaj sem v banki, v kateri se tudi mlajša sestra uči in poleg tega se pripravljam za učiteljski izpit. Moja največja želja pa je, da bi imela nekaj lastne zemlje, hišo, 6rede ...« »Hrabra ženska ste!« je z začudenjem dejal mladenič. Marija je hotela vstati, toda Erik ni pustil. »Ne maram poklonov!« je hladno rekla. Ko je mladenič odmaknil roke, je vstala in nadaljevala: »Mislim, da ni prav, da sem ponoči sama z vami tu vrh gore.« Erik se je zasmejal in je odvrnil: »Gospodična Marija, vse je odvisno od razmer. Vi ste me že večkrat žalili, a bom skušal vse pozabiti. Morda se v skrbi za vas res nisem vedno brezhibno obnašal, a zagotavljam vas, da sem vedno imel najboljše namene.« (Dalje sledl)