Ql^om V A? D s~yuAUCQ.<. NO. 22 Ameriška Domovi AMERICAN IN SPIRIT jFOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 31, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€W5PAP€B ŠTEV. LXI — VOL. LXI Februarja bo polete! V Demokrati kopljejo |im« **" Syncon, novi komunikacijski satelit, bo osnovni člen v sistemu, ki bo omogočil prenos televizije po vsem svetu. WASHINGTON, D. C. — NASA je objavila, da bo poslala 13. februarja v vesolje satelit “Synccm.” Syncom je komnuni-cijski satelit posebne vrste. Težek je samo 86 funtov, toda ima zelo občutljive instrumente. Letel bo povprečno 22,300 milj nad zemljo. Njegova posebnost bo v tem, da bo obletel Zemljo samo enkrat v 24 urah. Za nas na zemlji bo torej stalno na eni in isti točki. Druga njegova posebnost je v tem da bo proti Zemlji morala biti obrnjena zmeraj ena in ista stran. Strokovnjaki trdijo, da postavljata ti dve posebnosti zanje izredno težke naloge, ki jih pri drugih satelitih niso poznali. Upajo, da jih bodo ugodno rešili, vendar pa iz previdnosti smatrajo sedanji satelit samo za poskus. Ne bodo ga viporaibljali za splošen prenos televizije alj telefonskih pogovorov. Ako se poskus posreči, bodo poslali kar tri podobne satelite v vesolje, kajti samo toliko jih bo treba, da bodo vsi kraji naše zemlje lahko stalno v telekomunikacijskem stiku med seboj. To je velik napredek, kajti pri sistemu satelita Teistar -ali Relay bi bilo potrebno kar okoli 30 satelitov, da bi bila ustanovljena stalna komunikacijska služba preko satelitov. Trije novi sateliti Syncom bedo tehtali 500 do 600 vsak zase. Imeli bodo namreč veliko več instrumentov v svojih gondolah ket sedanji. Seveda jih bo morala pognati v vesolje temu primerno mečnejša raketa. Koliko bedo znašali vsi stroški za potrebne poskuse z novim satelitom, še ne morejo izračunati, kar stroški rastejo od leta do leta, delo na satelitu bo pa trajalo nekaj let. WASHINGTON, D. C. — že lani so poskusili demokratski politiki napraviti velik škandal i;z zaleg strateškega materijala, ki ga je administracija nakupila tekom Eisenhowerjevega režima. Pri tem niso imeli ravno preveč sreče. V zadrego in blamažo so spravili samo bivšega Eisenhowerjeva finančnega tajnika Humphrey a, ki njegova afera še zmeraj ni končana. Odkrili so.namreč, da je neko njegovo podjetje knjižilo na napačnem računu kar okoli $2,000,000. Ta knj'gcvcbiska postavka je dala seveda povod za novo preiskavo. Predsednik p r e i s kovalnega pododbora senator Symington jaha sedaj na prevelikih zalogah kavčuka in aluminija. Kav-ouika imamo na zalogi za skoraj bilijon dolarjev; ako bi ga bilo polovico manj, bi zaloge še zmeraj zadostovale. Podoben je položaj z aluminijem. Na podlagi neke pogodbe, ki je stara že več let, mora administracija še cmerajo prevzemati nove količine' aluminija, ki ga prav nič ne potrebujemo, trošimo pa zanje na milijone dolarjev. Symington očita admihistraciji še prav posebno, da je nakupovala strateške materij ale ravno takrat, ko jih je Anglija na debelo razprodajala. Senator Symington pravi, da bo njegov pododbor vrtal še naprej, da dožene, kakšno je bilo in je federalno gospodarstvo s strateškimi zalogami. Castro podpira rdeče v Braziliji i RIO DE JANEIRO, Brazil.— Član parlamenta Amando Fal-cao je obdolžil zunanje ministrstvo, da skriva pred javnostjo dokumente, ki dokazujejo Castrovo vmešavanje v notranje zadeve Brazilije. Ti dokumenti naj bi bili najdeni pri Kubancih, ki so se smrtno ponesrečili v brlzilfekem letalu v bližini Lime preteklo jesen. £[@igrs§ bo pešival ša m is prMftJi kim WASHINGTON, D. C. — Predstavniški dom je tekom prvih treh tednov srečno izvolil člane vseh stalnih odborov in komisij in nima na dnevnem redu nobenega posebnega dela. Zato je voditelj demokratske večine kongresnik Hale Boggs sporočil republikancem, da se lahko mirno pripravljajo na Lincolnov dam (11. februarja) in ga praznujejo v svojih voliv-nih okrajih. To se pravi predstavniški dom bo do srede februarja dejansko na počitnicah. Plenum se bo sestajal, ako se bo, samo formalno, odbori bodo pa delali, ako bodo pa delali, ako bodo njihovi člani za to. Podobno so na oddihu tudi senatorji. V plenumu vodijo južni konservativni senatorji obstrukcijo, ostali senatorji pa postopajo, odkar je namreč senator Mansfield odredil, da tekom zasedanja plenuma senata ne sme biti nobenih sej posameznih odborov. Mansfield hoče na ta Zahod je precenjeval sovjetsko vojaško moč Posebni pomočnilc obrambnega tajnika Yarmolinsky trdi, da je zahod sposoben zavrniti sovjetski vojaški pohod proti Atlantiku tudi z običajnim brozj'em. CLEVELAND, O. — Zahodni vojaški strokovnjaki so na novo precenili sovjetsko vojaško moč in prišli do prepričanja, da so zahodne s le sposobne zadržati vsak sovjetski sunek proti svobodni Evropi z običajnim orožjem. če se le na to pripravijo, kot je treba. Posebni pomočnik obrambnega tajnikt Adam Yar-mclimsiky je to tu v zadnjih dveh dneh ponovno zatrjeval. V tem prepričanju je tudi razlog, zakaj Združene države svoje zaveznike v okviru NATO tako priganjajo, naj vendar iz-vežbajo in opremijo čete, ki so jih obljubili NATO. Združene države se zavedajo svoje premoči v atomskem orožju ,vedo pa tudi, da se utegne krajevna vojna, v kateri bi bilo uporabljeno atomsko orožje, pa četudi le taktično, naglo razširiti v splošni atomski spopad, ki bi bil skoraj enak samomoru človeštva. Rusi se bahajo z atomskimi podmornicami • Ameriški pomorski strokovnjaki ne dajo veliko tudi na sovjetske trditve o “eskadrah” sovjetskih atomskih podmornic, ki čakajo, v pripravljenosti, da bodo uničile nasprotnika. Glasilo sovjetske vlade “Izve-stia” je prineslo poročilo o sovjetski atomski podmornici “Le-ninsky Komsomol,” ki da je pod ledom dosegla severni tečaj in so tam njeni mornarji igrali celo športno tekmo' na površju. V poročilu trdi, da so sovjetske podmornice plule pod arktičnim leldcm že v času pred drugo svetovno vojno ter da ta predel dobro poznajo in bodo. sposobne preprečiti vsak napad na sovjetsko ozemlje od te strani. Po tem poročilu naj bi imela Sovjetska zveza cele eskadre atomskih podmornic, opremljenih z raketami, ki so podobne ameriški Polaris. Znano najboljše informativno poročilo angleški priročnik “Jane’s Fighting Ships pravi, da ima Sovjetska zveza “več kat 12 atomskih podmornic” in da gradi od 5 do o novih na leto. fleneralni tajnik ZSi fant išie denar za Kongo ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Generalni tajnik ZN Tant je objavil, da je Kongo sedaj “zedinjen,” da pa so kongoške blagajne prazne. Zato predlaga, naj bi vse države podpirale Kongo toda le preko Združenih narodov, da se ne vname tekma med posameznimi članicami ZN, kdo bo imel več vph /a na kon-goško centralno vlado. Tant je trd 1 da je njegovo stališče natančno tako, kot ga izraža resolucija ■ generalne skupščine ZN in Varnostnega sveta. Kako bo izvabil denar col članic, ni povedal. Tant je seveda zelo pohvalil sedanja tajna pogajanja o pre-stanku preskušanja atomskega streliva in trdil, da je do sedaj to edini poskus, ki res obeta uspeh. Arabska lip razpada Arabski svet Prednje Azije in severne Afrike je notranje r a z k lan; posamezne države iščejo nove odnose v njem in med seboj. < KAIRO, Egipt. — Ko je bila ustanovljena država Izrael, so se njeni arabski sosedje, kasneje pa tudi druge arabske države, povezali v Arabsko ligo, ki si je postavila za cilj Izrael zatreti in “osvoboditi” Palestino. Egiptovski Naser je skušal Arabsko ligo upor; pij ati za svojo panarabaka gibanje, ki naj bi združilo vse arabske dežele ped vodstvom Kaira. To je sprožilo precej močan odpor v Jordaniji in Saudski Arabiji, pa tudi v Iraku. Ko je Arabska liga sprejela za člana Kuvajt, jo je Irak zapustil, že prej je to storila Tunizija, ker je njen predsednik Burgiba Naserja obdolžil, da podpira njegove politične nasprotnike in atentatorje na njegovo življenje. Jordanija in Saudska Arabija sta jo zapustili na tihem, ko je Naser poslal svoje čete v Jemen. Naser je svoje zastopnike odpoklical doze lansko poletje. MACMILLAN 0 ZAVRNITVI SPREJEMA V SKUPNI TRS Predsednik britanske vlade Harold Macmillan je včeraj poročal britanski javnosti o poteku pogajanj za sprejem Velike Britanije v Evropske gospodarsko skupnost, pokazal na De Gaulla kot na krivca zavrnitve in tega obdolžil poskusa pomakniti čas zgodovine nazaj. — Washing ton postavil Evropo pred izbiro? LONDON, Vel. Brit. — Angleška javnost je razočarana, vendar dosti umirjeno presoja zavrnitev sprejema Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Pred sednik vlade Harold Macmillan je včeraj preko televizije in radia poročal o poteku pogajanj, ki so se začela pred ]8 meseci v Parizu in se pretekli torek nenadno končala v Bruxellesu: De Gaulle je obdolžil nerazumevanja duha časa. ki hoče pomakniti Evropo nazaj v dobo, ko je bila ta še odločilna sila sveta, angleško javnost pa je opozoril na težave, ki čakajo Veliko Britanijo v novem položaju. Napovedal je tesnejše sodelovanje z deželami britske Skupnosti narodov in z Združenimi državami. Edward Heath, ki je vodil razgovore o sprejemu Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, je dejal, da Velika Britanija kljub zavrnitvi sprejema v Skup nest ne bo obrnila Evropi hrbta, da pa bo odločila o svoji novi poti šele, ko bo pregledala novi položaj. Iz Clevelanda in okolice i mciv Brazilija je zahtevala od Pe- ruja, da ji je izročil dokumem nacl'n Prisiliti senatorje, da čim te in zagrozila, da bo smatrala njihovo izročitev Organizaciji ameriških 'držav, kateri jih je Peru hotel dati’ za “sovražno dejanje”. Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da vežbajo v brazilski državi Goias s podporo Castra gverilce za upor proti vladi. Vremenski prerok pravi: Dopoldne oblačno in možnost naletavanja snega, popoldne del no oblačno, na noč zjasnitev. Naj višja temperatura čez dan 18, ponoči najnižja 5. Jutri toplejše in oblačno, . preje najdejo tako ali tako rešitev z obstrukcijo konservativnih južnjakov. -o— Lani smo v raziskavanju vesolja lepo napredovali WASHINGTON, D. C. — NASA je objavila letno poro-čilo o svojem delu. Trdi, da je bilo naše lansko raziskavanje vesolja zelo uspešno. Nič manj kot 50 satelitov je bilo poslanih v vesolje. Rusi so jih poslali le 15. Vendar so ruski sateliti večji in težji od ameriških. Rusi imajo še zmeraj močnejše pogonske stroje kot so ameriški. Kar je pa naših satelitov v vesolju, izpolnjujejo skoraj vsi naloge, ki jim jih je postavila NASA. Vietnamska armada sama napadla komunistič-čne gverilce ,SAIGON, Viet. — Med našimi inštruktorji in vietnamskimi vojnimi silami ne vlada ravno prijateljstvo in iskreno sodelovanje. Je to posledica zadnjega poloma na fronti v vietnamski džungli, kjer se je akcija vietnamskih čet ponesrečila, ker se niso držale navodil in nasvetov naših strokovnjakov. ' Naša vojaška delegacija je radi tega ostro kritizirala vietnamske vojaške poveljnike. Ti so sedaj jezni na Amerikance in so sklenili, da sami organizirajo nov napad na komunistične gverilce, o čemur pa niso nič obvestili Amerikancev. Torej zopet nova zamera. Druge škode pri tem ni bilo, kajti vietnamske čete niso v džungli naletele na nobene gve- šest članic odsotnih na posvetu Zadnjega posvetovanja Arabske lige pred nekaj dnevi se je udeležilo le 7 od 13 arabskih držav, pa še te so poslale nanj le n ižje urednik?. Razpadanje lige je znak notranje r a z k 1 anosti arabskega sveta Prednje Azije in Sev. Afrike. Naser je v sporu z Irakom, Saudsko Arabijo in Jordanijo na vzhodu, z Libijo, Tuhi-zijo in Marokom na I zahodu v severni Afriki. Irak hoče' pograbiti Kuvajt in pritegniti Sirijo, ki delno še vedno teži proti Kairu. Tunizijski Burgiba in maroški kralj Hasan bi rada povezala svoji državi z Alžirijo v federacijo. Mahreb, ki naj bi postala vodnik islamskega sveta severne Afrike. Težave Macmillanove vlade Zavrnitev sprejema v Skupnost ima močan vpliv tudi na notranjo politiko. Opozicija, ki je bila ves čas skeptična glede angleškega •vstopa v Skupnost, je začela ostro napadati vlado. Macmillan je spomnil javnost v svojem govoru na angleško preteklost, na njene odnose s Francijo, na pomoč, ki jo je tej nudila v dveh svetovnih vojnah, pa na De Gaulla, ki je sedaj Angliji zaprl vrata v Evropo. Opozoril je svoje rojake na potrebo zategnitve pasu, na trdo delo in ostro tekmo, ki naj pomagajo angleškemu gospodarstvu zopet do močnega položaja doma in v mednarodni trgovini. Trenutno je v Veliki Britaniji preko 800,000 brezposelnih, četrt milijona več kot pred enim me-secom. Washington postavlja Evropo pred izbiro? WASHINGTON, D. C. — Združene- države so sporočile državam Skupnega trga svoje razočaranje nad zavrnitvijo Vel. Britanije in jih opozorile, da utegnejo umakniti vse svoje sile iz Evrope, če bodo članice Skupnega trga, posebno Zahod. Nemčija podpirale De Gaullove načrte o tretji sili. ki naj nastopa samostojno med Sovjetijo in Ameriko ter se oskrbi z lastnim atomskmi orožjem. V vladnih krogih so prepričani, da se bodo države Skupnega trga brez dvema odločile za Združene države, če bodo postavljene pred izbiro: Združene držav,e-Franci-ja. Po drugi strani prihajajo iz Bele hiše in državnega tajništva vesti, da Združene države ne bode' spremenile svojega osno- Avtomobilska industrija v Evropi prerasla potrebe BONN, Nem. — Avtomobilska industrija v deželah Skupnega trga se je razvila in razširila v teki meri, da bo v dveh do treh letih producirala lahko Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Združene države so izjavile, da Kanada ne more vršiti svoje na loge v skupni obrambi, če ne sprejme atomskega orožja. V Kanadi se vrši o tem že dolge časa ostra debata in ni izključeno, da bo izjava Washing tona, ki jo smatrajo v Ottau za nedovoljeno vmešavanje v kanadske notranje razmero, povzročila padec vlade. OXFORD, Miss. — Črnec James Meredith je včeraj objavil, d;, se bo vpisal v pomladanski semester na tukajšnji univerzi. To je storil brez dvoma na pritisk vodnikov NAACP in pravosodnega tajništva. Roben Kennedy je k Meredithovi objavi pripomnil, da upa z večino Amerikancev, ■ da bo “mogel Meredith v miru nadaljevati svoje šolanje”. WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik McNamara je na tajni seji Domovega odboru za oborožene sile poročal, da imajo Združene države preko 650 strategičnih bombnikov in preko 300 medcelinskih raket, s katerimi so sposobne uničiti Sovjetsko zvezo tudi še potem, ko bi ta izvedla prvi atomski napad na nje. Poudaril je, da morajo Združene države igrati vodilno vlogo v NATO, dokler one nosijo glavni del bremena obrambe svobodnega sveta. O Kubi je zatrjeval, da tam ni nobenega ofenzivnega orožja, ki bi bilo nevarno Združenim državam. CLEVELAND, O. — Včeraj je poteklo 30 let, od kar je Hitler prevzel vodstvo Nemčije in začel priprave na drugo svetovno vojno, ki je zahtevala skupno preko 30 milijonov življenj in povzročila sedanje stanje sil v svetu. Knjižnica odprta— Knjižnica v Slovenskem domu na Holmes Ave. je odprta vsak četrtek zv. od 7. do 8. ure. Nov državljan— G. Mirko Vombergar s 6617 Bonna Ave. je postal nedavno ameriški državljan. Čestitamo! Zadušnice— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maia za pok. \ntona Razinger ob 9. obletnici smrti. V nedeljo ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Hlabše ob 13. obletnici smrti. Erieview bodo začeli 7. febr.— Prihodnji četrtek, 7. februar-a, bodo zasadili prvo lopato za gradnjo 40-nadstropne stolpnice na oglu E. 12 St. in St. Clair Ave., prvega poslopja na področju Erieview, kjer bo v nekaj letih nastal popolnoma nov oredel mesta. Začetek gradnje ie omogočila zavarovalna družba, ki je prevzela odgovornost za 'astninsko pravico. smrt še vedno ni razčiščena— Oblasti še vedno raziskujejo, kdo je prav za prav kriv nasilne 3mrti 46 let starega Thomasa 0; Zonnor s 2453 S. Taylor Rd. 19. 'anuarja. Mož je bil menda na neki samo moški zabavi v privatnem stanovanju. — Pregled kupia je pokazal, da je Thomas umrl na posledicah notranjih -an v trebuhu, ki jih je dobil, ko ga je nekdo močno suval v Yebuh. Dober del tkiva je imel naravnost raztrgan. Oblasti so v zvezi s smrtjo Thomasa O' Conner j a zaslišale nekega predavatelja na Western Reserve University, vrsto mladih fantinov n zadnje dni še nekega 36 let starega pianista, ki je bil tudi na “zabavi” skupno s Thomasom. Mesto dobilo posebno pristaniško oatrolo— Clevelandsko pristanišče in njegova neposredna okolica sta dobila posebno patrolo, sestavljeno iz 10 do 12 policistov, pa-trolnega čolna in patrolnih avtomobilov. Svoje redno delo bo začela z marcem. Zločinec še na svobodi— Oblasti so postavile včeraj zjutraj zapore na vseh cestah okoli Solona, da bi zajele okoli 25 let starega črnca, ki je v torek okoli 11:30 ponoči vdrl v hišo na Miles Rd. v Solonu, strahoval 7 člansko družino v njihovem lastnem domu, posilil v navzočnosti staršev dvakrat njuno 16 let staro hčerko, pobral nato o-koli 270 dolarjev, ves denar, ki je bil v hiši, in pobegnil. Zločinca se še ni posrečilo izslediti in prijeti. vnega stališča v pogledu do Ev-|Za H. S. Steel 'Corp. je bilo letošnje leto slabo NEW YORK, N. Y. rope in Atlantske skupnosti. Skušale bodo okrepiti NATO, ustvariti njegovo neodvisno . v. atomsko oboroženo silo neozira- n^vecJa Jeklarska družba U S. je se na Francijo ter 'delati da-'Steel CorP- Je Rjavila, da je bilje na ustvaritvi Atlantske lo letofen*e Plovno leto zanjo ki naj z združenimi izredno slabo- Zaslužlla je Naša ta- — V Filadelfiji so prvič dali šolarjem brezplačno na razpolago šolske knjige leta 1818. preko 7.5 milijona avtomobi-rilce. So se najbrže pravočasno lev, med tem ko bo kupcev ko- umaknili, ali pa je vietnamska poročevalska služba napačno poročala vietnamskhn generalom, da ,so gverilci v džungli. maj okoli 6 milijonov. V Zahodni Nemčiji je bilo še pred enim letom treba čakati na avtomobil Volkswagen do skupnosti, ki naj z ------------ „ silami brani svobodni svet k° mal° kot se nikQli v za:lnjlh pomaga gospodarsko nerazvitim deželam Azije, Afrike in Latinske Amerike k boljšemu življenju. pol leta in več) sedaj je ta doba skrajšana kvečjemu na en — teden. 10 letihj komaj $2.56 na delnico proti $3.06 v 1. 1960. Predsednik kompanije je opozoril delavce, naj na to nikar ne pozabijo, in izrazil upanje, da ne bodo zahtevali pri letošnjih mezdnih pogajanjih novih povišic. Francija se ne bo udeležila newyorskega mednarodnega velesejma 19S4 PARIZ, Fr. — Francoska vlada je sporočila, da se Francija ne bo uradno udeležila mednarodnega velesejma, ki bo 1. 1964 v New Yorku. Svoje stališče je francoski finančni minister utemeljil s tem, da Mednarodni biro za velesejme ni priznal newyorsko prire-ditev kot velesejem mednarodnega tipa. — Od leta 1930 se je poraba puranov v Združenih državah potrojila. J SMERIšKA DOMOVINA, JANUARY 31, 1963 fmtmmu Bomomm IIVSF 6M7 St. Ciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: §14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 22 Thurs., Jan. 31, 1963 Pamet počasi le zmaguje Ko je pred nekaj leti guverner Faubus v Little Rocku v Arkansasu zavračal vpis črnih šolarjev v dotlej bele višje šole, je predsednik Eisenhower poslal tja vojaštvo, da je bil zvezni zakon izveden. Lansko jesen je storil podoben korak predsednik Kennedy, ko se je guverner države Mississippi Barnett uprl vpisu črnca Jamesa Mereditha na univerze v Oxfordu, ki je bila dotlej izključno odprta belim študentom. Oba dogodka sta povzročila veliko zanimanje ne samo v Ameriki, ampak po vsem svetu. Vsi sovražniki naše dežele so s prsti kazali na nas in nas. spraševali, kakšna svoboda je to in kakšna /enakopravnost. Ameriški ugled je zaradi teh dveh dogodkov hudo trpel zlasti v Aziji in Afriki med pripadniki barvnih Ijdustev. Zastonj je bilo opo-zorjanje, da je zvezna vlada uporabila celo vojsko, da je dosegla izvršitev zakona, da je poskrbela za dosego pravic, ki so črnemu študentu po zakonu pripadale! Pretekli torek se je vpisal prvi črni šolar na Clemson Collejge v Južni Karolini. Zbralo se je sicer veliko študentov, ki so si hotel ogledati od blizu edinstveni dogodek, toda nihče ni demonstriral ali delal črnemu študentu kake težave. Močno zastopstvo izvršnih organov ni imelo kaj početi in je odšlo s področja visoke šole. Podobno se je zgodilo na visoki šoli New Orleansu v Louisiani, ki je tudi te dni sprejela svojega prvega črnega slušatelja v svoje učilnice. Dejansko ni nobene države več, ki ne bi vsaj v neki meri sprejela načelo integracije šol in ga priznala s tem, da je sprejela črne šolarje v dotlej čisto bele šole. Državne oblasti na Jugu spoznavajo, da je vsako upiranje odločitvam zveznih sodišč, ko so bile te končno potrjene, brezuspešno in zato tudi brezsmiselno in škodljivo. Guverner Laubus je s svojim postopkom pridobil trdno oporo med volivci države Arkansas, ali je to dosegel tudi guverner Barnett v državi Mississippi, bo pokazala šele bodočnost. Jasno je med tem, da sta oba napravila deželi zelo slabo uslugo, ker sta dala njenim sovražnikom povod za obsežno propagando proti njej. Vse kaže, da v pogledu izvajanja integracije v šolah na jugu dežele ne bomo doživeli več pravih uporov zakonu, lahko pa smo prepričani, da bodo krajevne oblasti gledale na to, da bodo ti zakoni izvajani v čim manjšem obsegu. da bo torej še dolgo ostalo bolj_pri načelni kot pri stvarni integraciji. Da bo prišlo do te, bo treba čakati nemara ne nekaj let, ampak še nekaj človeških rodov. Od formalne integracije v okviru zakona do resnične integracije na vseh ravneh življenja je dolga pot. Nedavno je bilo objavljeno, da je segregacija v severnem delu dežele prav tako trdovratna kot na jugu, če ne v nekaterih ozirih celo še bolj. Oni z Juga trdijo, da je tam odnos med črnimi in belimi dosti sprejemljiv in bolj človeški kot na Severu, kjer se mešanju črnih in belih nihče formalno ne upira, zato pa se bela sredina črnih brani z vsemi dovoljenimi sredstvi. Cleveland v pogledu segregacije črncev menda vodi v vsej deželi. Nad devet desetin črnih prebivalcev mesta je nagnetenih na vzhodni in jugovzhodni strani mesta, med tem ko jih ni na zahodni strani mesta niti tri odstotke celotnega prebivalstva, v predmestjih pa niti toliko ne. Kamorkoli prodro črni, se beli naglo izselijo. Menda je v tem pogledu izjema le Thames Ave., kjer so Slovenci in črnci stanovali drug ob drugem dolga desetletja. Tam je bilo tudi mogoče videti, čemu so beli bežali iz po črnih naseljenega predela. Del ceste, ob katerem so bili naseljeni Slovenci, je bil lepo urejen, snažen in sorazmerno miren. Okoli vsake hiše je bila negovana trava, sredi nje pa grede s cvetjem. Hiše ob onem delu ceste, kjer so živeli črnci, so bile neurejene, zanikrne, okna razbita, vrata gugajoča, o travi le tu in tam kaka sled, zato pa se je v poletnih mesecih podilo okoli hiš in po cesti na desetine otrok. Slovenci, ki so stanovali ob Thames Ave., se niso niti rsreveč pritoževali. Svojih črnih sosedov so se privadili in ti njih. Črni otroci so le rekdo prešli v belo sosedstvo. Imeli so občutek, da tam niso posebno dobrodošli, zato tja niti .niso silili. V tem je bil tudi glavni vzrok mirnega sožitja. Na splošno beli nimajo proti črnim nič tudi v našem mestu ne. Splošno nejevoljo vzbuja le njihovo stalno poskušanje prediranja v bela naselja. Pri ljudeh prevladuje mnenje, da bodo hiše takoj izgubile na svoji ceni, kakor hitro bo prišel v naselje kak tujebarvni priseljenec. Do neke mere je to tudi res. Vzrok ni pri tem toliko v črnih ljudeh, ki pridejo v naselbino, kot v njihovem načinu življenja. Če bi se držali istih navad in skrbeli v enaki meri za svoje domove, bili obzirni in dobri sosedje, bi jih s časom sredina sprejela med sebe. Ne smemo pozabiti, da tudi beli naseljenec potrebuje dosti časa, da ga naselbina sprejme za svojega, to velja prav posebno za predmestja. Vodniki črnih sodržavljanov bi imeli pri svojem delu za enakopravnost in sprejem črnih v belo sredino veliko več uspeiha, če bi se trudili za dvig njihove kulturne in socialne ravni, jih skušali dvigniti moralno in jih navaditi osnovnih manir v človeški družbi, v kolikor tega ne storita dom in šola. Posebno cerkev bi v tem pogledu lahko veliko storila. Slovenski stanovalci na Thames Ave. so pokazali, da jim ne gre za to, kake barve kože so njihovi soedje, ampak le zato, ali znajo biti obzirni in ali so voljni sprejeti navade okolja v pogledu življenja in medsebojnih odnosov. V tem pogledu so lahko zgled ostalemu belemu prebivalstvu v velemestih vse dežele. ^ BESEDA IZ NARODA I ¥ p@šerci razred slovenske Mb pri Sv. Tiin CLEVELAND, O. — Zadnjo solboto se je poročila ena izmed gospodičen učiteljic naše slovenske šole pri Sv. Vidu v Clevelandu. Za njo je bilo treba dobiti namestnika (-co). Naprosili so mene. že nekaj let je, odkar več ne poučujem! na njej. 'Huda sapa me je prepodila. že četrt ure pred začetkom pouka se;m bil v šoli. želel sem se namreč tudi prepričati, kako se vedejo naši otroci “pred šolo.” In tudi učilnico sem si želel ogledati, preden pridejo vanjo učenci. Bila je čista, le nekaj papirčkov je ležalo po tleh. Učilnice slovenske šole so v naj višjem nadstropju svetovid-ske župnijske šole. Stopnjice pa so hude. Starega človeka zdelajo. Nadomeščal sem v 5. razredu. Ta razred naše slovenske šole šteje letos 22 učenk in učencev, starih od 11 do 12 let. Z večine so to otreci tistih staršev, ki. so prišli po zadnji svetovni vojski v te deželo; se pravi, skoro vsa ta mladina je bila rojena že v Ameriki. Par od njih ima že tu rojeno mater slovenskih staršev. To soboto jih je prišlo v šolo 18; nekako polovica je bilo dečkov, polovica pa deklic. Vsi so napravlii vtis prav dobrega zdravja. Vsi so bili napravljeni čedno, dostojno; nič pretiranega nisem opazil; tudi pri deklicah ne. Ker je bil velik sneg in hud mraz, so prišli nekateri v snež-kah, katere so postavili lepo v vrsto pri vhodu v razred. S poukom smo začeli skoraj do minute tečno. Le trije učen-, ci so za dve minuti zamudili. V šoli je vsaka minuta dragocena; posebno velja to še za slovensko šolo, ki jo imamo samo ob sobotah dopoldne. Prav zato tudi nimajo odmora med šolskimi urami. Tudi šolskega zvonjenja ni. Preden pa začnem popisovati naš pouk v 5. razredu zadnjo soboto, bi rad opomnil bravke in hravce na nekaj iz naše slovenske šolske preteklosti. Pri naši slovenski šoli Sv. Vida se je mnogo spremenilo, odkar se je pred leti preselila iz nekdanje Slovenske pisarne (ki je bila v prostorih sedanje slovenske trgovine z nabožnimi predmeti Fc.milia) v prostore župnijske šole Sv. Vida. Prva leta nismo imeli na razpolago učilnic, v katere so druge dni v tednu hedili učenci župnije sv. Vida. Na raz-pclago smo imeli samo druge prostore, o katerih si ne bi upal trditi, da so. bili primerni za pouk. Sedaj pa so nam že nekaj let za razpolago te učilnice. Hvala tistim, ki so k temu pripomogli! Na šolsko delo slovenske šole je to vplivalo in seveda še vedno vpliva zelo blsgcdejno. Druga sprememba, ki smo jo v tem času še doživeli, pa je naslednja: Ko smo se preselili iz Slovenske pisarne v župnijsko šolo, smo imeli sprva kar precej težav z disciplino. Naši učenci se kar niso mogli privaditi, da mera biti na slovenski šoli prav tako red kot na angleški; da morajo imeti svoje šolske stvari (knjige, zvezke, naloge itd) ravno tako v redu in na- pravljene kot pri šolskih sestrah, jda k t za uspešno delo slovenske šole veliko in važno vlogo. Preden smo začeli s poukom, da sedaj nadaljujem s popisovanjem pouka, smo molili. Vsi so vstali in se obrnili proti križu na steni. Ta pa v njihovi učilnici ni na steni nad katedrom, marveč na stranski steni. — Mimogrede še to povem, da v tej učilnici dečki ne sede v klopeh ali bolje za šolskimi mizicami, ki bi stale vzporedno z mizicami, za katerimi sede -deklice. Mizice, za katerima sede dečki, so namreč postavljene pravo-ko-t no na vrsto miz, za katerimi so deklice. To sem videl sedaj prvič. Po molitvi sem se svojim mladim psdušavkam in poslušav cem predstavil. Ko sem jih vprašal, ali me vsi poznajo, se j,ih je namreč nekaj oglasilo, da ne. V tej zvezi pa sem jih tudi poučil, naj se tudi oni vselej, kaidar bedo prišli skup z neznanim človekom, najprej lepo pravilno predstavijo. S tem bodo napravili nanj dober vtis, kar je posebej za mladega človeka važno. Občutek sem dobil, da so to poučilo prav in lepo sprejeli. Po tej formalnosti, ki pa vem-dar ni bila samo to, sem jim povedal, kaj bomo danes obravnavali. Zelo jih je zanimalo. Kar nekam zrasli so, ko sem jim povedal, da bomo govorili o snegu, o kepanju, o postavljanju sneženega moža, o sankanju in celo o smučanju, skratka o zimskem veselju otrok. Oči so- jim začele žareti od veselja. Potem sem pa segel še v svojo šolsko torbo (aktovko) in dal iz nje vsakemu izmed njih po 1 izvod Mladega rodu, ki ga izdajajo slovenski učitelji na Koroškem v Avstriji kot pomožni učni pripomoček. Preden smo začeli brati, smo si v Mladem rodu ogledali sliko- slovenske koroške pokrajine v zimskem času: smu-čar iz Sel pod Košuto se vzpenja s smučmi na rami v hrib, vrhu katerega je viden smučarski dom sel-ske -slovenske šolske mladine. Ka-r pa je za naš pouk na, sliki še manjkalo, to- smo narisali na šolsko tablo. Zraven smo napisali vse besede, ki smo jih rabili v pogovoru. Zanimivo je bilo, da jim ni bil prav za nobeno besedo njen pojm tuj. Ko so slišali slovensko besedo-, so že vedeli tudi njeno vsebino. Ker sem jih hotel glede tega preizkusiti, sem jih vprašal, kako se to in drugo pravi v angleščini. Urno brez težave so mi za vsako slovensko besedo vedeli ustrezni angleški izraz. Spoznal sem torej še to, da tej mladini angleščina že ne napravlja težav. — Z eno slovensko besedo pa so imeli vendarle veliko sitnost. Besede “vzdržati” ni-so in niso mogli gladko izgovoriti, čeprav smo to poskušali posamič in zborno. Dobro se vedeli, kaj pomeni; njena izreka pa jim je izredno težka. Berilo- o zimskem veselju smo brali najprej stavek za stavkom. Nazadnje tudi zborno, da so dobili posamezne besede in stavke kar se da v ušesa. Zvečine vsi bero prav dobro, dva nadpovprečno. Pri tistih, ki jim deb kaj težav, pa sem opa dno dobro voljo, postavljal vprašanja. Skoro pri vsakem vprašanju so vsi dvignili roke, da vedo odgovoriti. Sicer so mi pravilno odgovarjali, le želel sem, naj mi odgovorjajo v stavku, ne pa samo z eno ali dvema besedama. Rekel sem jim, da se za to lahko poslužijo besedi iz mojega vprašanja, samo da bo njihov odgovor v polnem stavku. Trdno sem prepričan, da je treba- tako zahtevati od njih, če jih hočemo naučiti lepe in gladke izreke našega jezika. — Po tem povpraševalnem načinu obnavljanja predelane snovi sem za konec še vprašal, Robert Lee Frost na j večji ameriški pesnik 20. stoletja je mrtev , V Bostonu v državi Massa-chusettis je umrl v torek zjutraj ali bi mi kateri od nj ih mogel naj večji sodobni ameriški pešam v lepi -pripovedi ponoviti. snik Robert Lee Frc-st. Široka beiilo o zimskem veselju. Kar leipo število jih je spet dvignilo roko. Vprašal sem neko od deklic. Dobro je povedala, toda ne v knjižnem jeziku, marveč v domačem družinskem pogovornem jeziku. Zanimivo! Ta je v njej močnejši kot šolski knjižni govor. Rad bi pripovedoval še naprej, kako smo ur-o zaključili. Morda pa o tem kdaj drugič. Za konec naj izrazim le željo, naj bi morda Starši teh -otrok sedaj še sami vsak na svojem otroku -preizkusili to moje pripove-dova-nje. Naj jim prdbero tisto berilo o zimškem veselju iz Mladega roldu! Naj jim še oni sami postavljajo vprašanja, kakor so jih slišali otroci v šoli! Tudi na tisto besedo nerodo “vzdržati” naj nikar ne pozabijo! Poizkusite! Janez Sever. iožlš ¥ Mraliji Pismo p. Odila Hajnška O.F.M. Precej časa je bilo treba, da se ! E je to doseglo. K temu so mno-jdel go pripomogli starši, ki imajo žav unalu dosegli, cm ponavljali oblem opazil tole te- Paddington. Sydney, Avstralija. — Predvsem naj lepša hvala Vsem dragim znancem in prijateljem, ki ste se me spomnili s svojimi voščili in darili za božične praznike. Božič se po vsem svetu obhaja cb istem času: na koncu decembra, približno- povsod enaki, četuidi v zelo različnih razmerah. Avstralija je na nasprotni strani zemeljske oble, kot je naša slovenska domovina. Tudi v Severni Ameriki je pri-blžino isti položaj z vremenom in z letnimi časi, kot je bilo to doma v Sloveniji. Tu pa je ravno nasprotno. Tam ste o Božiču sreidi zime, tu pa je o Božiču sredi poletja. Že v adventu smo dobivali na trg prve rdeči črešnje, nato marelice in breskve. Tudi grozdje se je že začelo mehčati za Božic in na Novega leta dan sem stal pod brajdo in trgal grozdje ter sem ga zobal. Letos ,se to posebno čudno sliši, ko dobivam poročila iz Amerike in iz Slove,njie, koliko imajo snega i-n kakšna huda zima je. Sydney snega še nikoli ni videl. Na zunaj pa seveda dajo Božiču popolnoma praznični značaj: Po vseh mestih so- božična drevesca, razsvetljena, da vse miglja. Cele ulice o-kras-e z borovci in na veje namečejo umetnega snega. Človek, ki je doma s krajev, kjer je o Božiču snežena zima, se kar smeje, ko vidi celo ulico v snegu, sonce pa tako pripeka, da kar gagamo od vročine. Opazil sem tudi, da trgovine začno po mestu praznovati božične praznike že kar kmalu po Vseh svetnikih. Takrat namreč že pride božično blago na trg in takrat se začne na vseh straneh zibati stari oče Miklavž — Santa Claus in vabiti kupcva-ice v trgovine. Tudi v dva milijonskem mestu Sydney se na mnogih javnih mestih vidijo jaslice z Detetom, Marijo in Jožefom, pastirčki in ovčkami in tudi tukaj so katoličani pričeli mečno gibanje prinesti Kristusa v Božič. Po naše bi se lepše glasilo Boga v Božič. Katoličani seveda vporahijo adventni čas za prejem sv. zakramentov? Za Božič so- v vseh cerkvah -slovesne polnočnice. Pred mašo imajo Skoraj povsod javnost ga je videla zadnjič, ko je oib vmestitvi predsednika Kennedy a januarja 1961 bral eno svojih pesmi. Kasneje smo zopet slišali o njem, ko je bil na obisku v Sovjetski zvezi in se je razgova-rjal s Hruščevim o mednarodni politiki in pozival vodnika Rusije k mirnemu reševanju mednarodnih -sporov. Na splošno se je kljub svoji duševni svežini v zadnjih letih držal bolj sam zase in se le izjemno pokazal v javnosti. Kulturna kronika liričnih pesmi “Dečkova oporoka,” leto kasneje pa zbirko drama tiskih monologov iz življenja in razpoloženj v Novi Angliji “Severno od Bostona.” Ti dve pesniški zbirki sta mu prinesli priznanje ne samo v Veliki Britaniji, ampak tudi v Združenih državah, kamor se je vrnil leta 1915 kot priznan pesnik. Pesnil in objavljal je svoje pesmi z vedno večjim uspehom in priznanjem. Živel je delno na podeželju Vermonta in New Hampshire, delno v bližini visokih šol kot Amherst College, University of Michigan in Harvard University, kjer je predaval o literaturi. V tej dobi je izdal vrsto pesniških zbirk, ki so mu prinesle štiri Pulitzerjeve nagrade za- pesništvo (1924, 1931, 1937, 1943). Leta 1953 je bil imenc-van za člana Ameriške akademije likovne ume-tnos-ti in slovstva. Fro-st je doživel, da so postali njegovi verzi klasični v ameriški literaturi. Ameriška jav- Robert Lee Fro-st se je -rodil nost ga je priznala pozno, šele leta 1874 v San Francisco, Calif., čeprav so se njegovi predniki naselili že leta 1634 v Novi Angliji na severovzhodni a-tlantski obali. Ko mu je leta 1885 umrl oče-, se je mati preselila v Lawrence, Mass., kjer je Robert končal srednjo šolo. Nato je od časa do časa študiral na višjih šolah in se vzdrževal z delom v predilnici, nato kot čevljar, podeželski učitelj, urednik podel-želskega lista in farmar, ko je po starem očetu podedoval posestvo. Ves ta čas je tudi pesnil, ne da bi se mu posrečilo v literarnem svetu uveljaviti. Leta 1912 je predal farmo, pustil službo učitelja v New Hampshire Normal School in odpotoval v Veliko Britanijo. Tam se je kmalu seznanil in spoprijateljil s priznanimi pesniki, kot so bili Edward Thomas, Lascelles Abercrombie in Wilfried Gibson. Ti so- mu pomagali do literarnega uspeha. Z njihovo ' po- povezani v močjo je izdal leta 1913 zbirko j pesmi. potem, ^ko se je uveljavil izven domovine, zato pa mu je izkazovala veliko čast vse do zadnjih dni njegovega življenja. Literarni kritiki so ga proglasili za naj večjega ameriškega pesnika tega stoletja. Njegove pesmi obravnavajo življenje v Novi Angliji (državah severne Atlanske obale), v njem je dobil pesnik pobudo za svoja razmišljanja, ono je na dnu njegovih razpoloženj. Njegov jezik je preprost, vendar klen, ton prisrčen in domač, podoben kramljanju. Čeprav so predmeti njegovih pesmi veči-nioma vsakdanji, je njegovo čustvo široko in globoko, V isti pesmi utegne preiti od šaljivega draženja v globoko bolečino in odlpo-ved. Izjubazen do podeželja in njegovega življenja, tradicionalizem, individualizem in trmasta vera v vrednote liberalizma so njegovi filozofiji in Vili. ga slovesno postavijo ali -polo-že v farne jaslice. Le petja Avstralci nimajo toliko in tako lepega, kot smo ga navajeni Slovenci. Navadno pojo pri polnočnici le otroci, ki sicer lepo naredijo, saj hodijo katoliški otroci vsi v katoliške šole, toda na božični ali siveti dan sam ni po cerkvah nobenega petja. Prav mrtvaško izgleda. Tudi SLOVENCI smo imeli svojo lastno polnočnico; in sicer n-a dveh krajih: V Sydneyu in v Melbournu. V Melbournu j e opravil polnočno ma-šo na prostem p. Ba-zilij. Imel je velik obisk in. prekrasno vreme. V Sydneyu pa je za božič lilo in deževalo- kar dva dni skupaj — dan pred Božičem, vso sveto noč in še ves dan na Božič sam. Mi seveda nismo imeli polnočnice n-a prostem, tudi mislili nismo na to, pač pa smo imeli sredi mesta na razpolago velikansko dvorano, kjer smo na odru postavili prekrasni oltar, na katerem se je smejala podoba naše Marije Pomagaj z Dete-tc-m v naročju, kot bi nam ga kazala in govorila: Glejte, tudi za Slovence sem Ga rodila! O naši polnočnici veljajo- besede: “Mnoge vode niso mogle pogasiti ljubezni!” Vkljub skrajno slabemu vremenu je bila divo. rana nabito polna vernih Slovencev. Božična skrivnost jih je privabila, kar privlekla iz vseh delov obširnega mesta. Pred polnočnico sva spovedovala oba -s p. Bernardom. Opolnoči se je razlila po dvorani melodija in harmonija svete noči — najprej v orglah, po-tem v mogočnem meškem pevskem zboru. Dobra tvrdka nam je dala na razpolago močne in jmogočne električne orgle, ki je iz njih orna hitro sem jim procesijo-z Detetom Jezusom ki izvabljal čarobne akorde božič- nega razpoloženj a naš pevovodja Mr. Ludvik Klaikočer. Vernikom smo pričarali v tujino velik kos domovine. Polnočno mašo je pel p. Bernard Ambrožič, p. Odilo pa je pridigal me-d mašo,. sicer je pa bil pri pevskem zboru. Pred Bo-žiičs-m sem obiskal dve slovenski naselbini: najprej v glavnem mestu Avstralije — v Canberri, kar je za nas te, kar je za Severno Ameriko Washington, D. C. To je bilo prvo adventno nsldellj-o; četrto nedeljo pa so- imeli obisk Slovenci v sto milj oddaljenem Newcastle Po Božiču: zadnjo nedeljo v mesecu ali v nedeljo pred Novim letom je bil dušnopastirski obisk v 60 milj oddaljenem Wol-lomgonigu; za .Nc-vo leto pa so bili takega obiska deležni Slovenci v 600 milj oddaljenem Brisbanu, Old. Povsod so bile ■ večerne maše, popoldne pa spo- j vedcvanje. Po maši smo po-v-sod priredili Slomškovo prosla' vo “O-d zibelke do groba. V sli' kah sern kazal vso plemenito | pot, ki jo je prehodil v svojem življenju naš -svetniški škof ; Slomšek. Dve leti sem zbiral ; material za to predavanje: kra' | je,' vasi, poslopja, mesta, kje* je živel i-n deloval Slomšek o-d Sloma, kjer je tekla Slom' škova zibelka, pa do bazilik6 Matere milosti v Mariboru, kjei je Slomškov častitljiv grob Naši Slovenci so ta,ho gledali ri i poslušali, da so si komaj upa^ dihati. V-se predavanje je pr6' j pleteno s Slomškovimi- izreki' govori in pesmimi. Iz zvonik3 vsake cerkve, kjer je Slomšek i deloval, .so zadoneli zvonovi, s6 oglasile orgle. Naravnost pri' tresljivo je slovo Slomškovo c6 -Marije na Ptujski gori, kamri je prišel nekaj tedmo-v pri1^ -smrtjo na bežjo pc-t. Slovenci ID;'.!;« na ,3. strani) PAVEL HEYSE: Andreja Delfin “Oprostite, ljubka prijateljica moja! Ne prihajam, da bi izrabljal gostinsko pravo. Prignala me je samo želja, da vam prej ko prej prinesem novice o vašem bratu, ki jih je nocoj prinesel k meni brzi sel iz Genove. Zelo so ugodne in prav nič se ne bojim, da bi skalil lepi gostiteljici dobro voljo, zato upam, da mi bodo ti plemeniti gospodje oprostili, če vas za nekaj trenutkov odvedem. Smem stopiti z vami sem-le?” je vprašal in pokazal na vrata temne dvorane, ki se jim je približal. Andrea se je zdrznil. Spoznal je, da ne more tako naglo in neslišno zapustiti svojega prostora, da bi se neopaženo pretihotapil. Plitro se je odlo: čil in se scela zleknil po tleh visokega odra, ki ga je njegova ograja kljub temu, da je bila tako nizka, vendarle popolnoma krila. Slišal je korake starca, ki je sledil Leonoro in zanikal, ko so vprašali, če naj prineso svečnik. “Samo dve besedi bi rad pripomnil,” je zaklical Mala-piero v igralnico. “Nihče izmed mladih gospodov ne bo utegnil postati ljubosumen name.” Vrata so se za njima zaprla in začela sta hoditi pod tribuno sem ter tja. “Kaj vas je privedlo sem?” je hlastno vprašala grofica. “Ali mi končno le prinašate poročilo, daseboGriti vrnil?” “še niste spolnili pogoja, Leonora. Ste že sporočili tribunalu kakšno dunajsko skrivnost?” “Mar sem jaz kriva? Ali ne storim vsega, kar premore kakšna ženska, in ne pustim, da ta trmasti Nemec cepeta v mreži kot riba na suhem? Toda niti enkrat ni še prišla čez njegove ustnice beseda o službi. In danes odpotuje, kot vam je nemara znano. Kar bolna sem od nejevolje, da sem zaman potratila toliko časa z njim.” “Mi bi rajši videli, da bi on zbolel.” “Kako to?” “Stran hoče in ni mu bilo mogoče ubraniti poti. Trdno smo pa prepričani, da bi republiki prizadejal zelo veliko škodo, če res pride do Dunaja. Pretveze za njegov dopust so ničeve. Pravi vzrok je ta, da ima na Dunaju javiti stvari, ki si jih on sam ne upa poveriti tajnemu selu. In zato je zelo, zelo važno, da se pot prepreči.” “Potem pa vi preprečite. Meni je prav vseeno, če gre ali ostane.” “Vi, Leonora, imate pri roki najlažje sredstvo, da ga obdržite tukaj.” “^o naj bi bilo?” “Takoj zdaj bi mu poslali sporočilo, da naj' pride, če vas hoče dobiti manj grozovito kot navadno, če bi se potem, je nedvomno, še nocoj znašel pri vas, tedaj poskrbite, da bo kmalu nato zbolel.” Naglo ga je prestregla. “Prisegla sem,” je dejala, “da ne bom nikdar več privolila v take zahrbtnosti.” “Vaše prisege vas lahko odvežemo in vašo vest pomirimo, Leonora. Tudi ne mislim, da bi moralo biti sredstvo smrtonosno; to bi bilo treba celo resno zabraniti.” “Naredite, kar se vam zdi,” je dejala. “Mene ne silite vmes.” “Vaša zadnja beseda, grofica?” “Rekla sem.” “No prav, potem bo treba poskrbeti, da se oni med potjo ponesreči. To je pa zmeraj bolj sitno in sumljivo.” “Pa Gritti?” “O njem drugič. Dovolite, da vas povedem k vaši družbi.” Vrata dvorane so se odprla in znova zaprla. Andrea se je lahko dvignil brez nevarnosti. Toda besede, ki jih je slišal, so mu ohromile čute in ude. Le nejasno je slišal skozi steno prešerni smeh in šale mladih ljudi. Strahotna bližina, v kateri sta se srečavala življenje in smrt, zločin in lahko-mišljenost, mu je ježila lase. Ko se je z muko dvignil in se opotekel po stopnicah, je njegova roka krčevito tipala za bodalom, ki ga je v obleki skrito vedno nosil s seboj. Krvave so bile njegove ustnice, tako se je z zobmi zagrizel vanje. Vendar je imel še toliko zavesti, da je spet poiskal Smeraldino in ji v suhih besedah povedal, da je druščina prav zabavna za pogled, on pa da ne bo nikdar več gledal skozi špranjo, kajti le malo da je manjkalo, pa bi ga bila grofica in neki starejši gost odkrila; misli, da ga nista slišala, kako se je tedaj, ko sta stopila v temno dvorano, izmuznil pri drugih vratih.— Nato je docela spraznil svojo denarnico in potem silil, da bi takoj šel, še najbolj varno da je, če ga kar po deski spravi skozi okno, da se tako izogne vsakemu sumu grofičinemu. Prav nič se ni razburjala zaradi tega, most je bil v trenutku postavljen in z varno nogo ga je prekoračil, čeprav se je bil prav zdajle odločil za težko dejanje. Tokrat namreč ni šlo samo za veliko stvar, ki se ji je bil posvetil. šlo je za to, da obva-i'uje prijatelja pred sovražno zahrbtnostjo, da pošlje sina nedotaknjenega materi v naročje, da z brzim sodom prepreči ostudno izdajstvo gostinskega prava. Tiho je stopil v vežo svoje hiše in prisluškoval na temačni hodnik. Vrata pri gospodinji so bila zaprta, a kljub temu je slišal glas, ki se je v vročici pogovarjal z Orsojevo senco. Prišel je do stopnic in spodaj oprezno odprl vrata. Cesta je bila prazna; večna lučka ni svetila daleč v vetrovno noč; toda pot mu je bila znana in z urnimi koraki je šel po prečnih ulicah čez ozki most nad kanalom, ki je držal na mali trg pred Leono-rino palačo. Nikjer ni videl kakšne gondole, zato se je moral sprijazniti z mislijo, da se bo starec peš vrnil domov. Iskal je prostora, kjer bo moral iti mimo. Globoki in temni napušč pri podboju nekih vrat se mu je zazdel pripraven za zasedo. Ondukaj se je stisnil v kot in ostro uprl oko na portal palače. Toda roka, ki j e golo bodalo, je drhtela in kri mu je z vso silo pritiskala na srce, tako da se je z največjim naporom skušal bodriti. Kaj je bilo, kar ga je tokrat odvračalo od dejanja, ki ga je imel za sveto dolžnost, za zapoved višje nujnosti? Trdo se je bojeval proti temnim glasovom, ki so ga hoteli zvabiti s tega mesta. Železno se je zarila rama v podboj, z levico pa si je otiral čelo, na katerem so stale mrzle kaplje. Vzdrži!” je dejal samemu sebi. “če je nebo milostno, bo to nemara poslednjič.” (Dalje prihodnjič) BOŽIČ V AVSTRALIJI (Nadaljevanje z 2. strani) po vsem svetu so proslavljali lO-letnico Slomškove smrti; ponekod zelo slovesno in veličastno; v Avstraliji pa morda najbolj izčrpno ter najbolj ganljivo. Za praznik sv. Štefana smo imeli Slovenci najeto eno največjih dvoran v Sydneyu za svojo običajno vsakoletno božično prireditev. Bilo je zbranih gotovo 700 do 800 naših rojakov. Zapeli smo skupaj, potem pa je igrala slovenska domača godba. Veselili smo se, spoznavali se in razgovarjali. Take prireditve so velikanskem mestu nuj no potrebne. Imamo sicer slovensko službo na štirih krajih mestaj vsako nedeljo drugje. Ljudje imajo- lepo navado, da se pred službo božjo pred cerkvijo razgovarjajo. Ko pozvoni, takoj gredo vsi v cerkev, po maši pa zopet dalje časa ostanejo pri cerkvi, ter se pogovarjajo. Toda k tem mašam pridejo le iz bližnje okolice. Kakih trikrat na leto imamo prireditev v velik dvorani, da se spoznano. Jaz bi skoraj nikogar ne-poznal, če bi ne bilo teh prireditev. Tam. se vidimo spoznamo in razgovorimo. Kaka dva meseca pred Božičem sem bil silno zaposlen s porokami: tudi po tri in po pet sem jih imel na dan. Se razume, da ne vsak dan, ampak le ob scbotah, ker druge dni ljudje nimajo časa, delajo. Z že-nitovanjskim poukom je veliko dela in pisarije. Večkrat pridejo še mešane poroke vmes, včasih pa tudi kak sprejem v katoliško cerlkev in ne vem, kaj še vise. Je pa navada da je največ porok res pred Božičem. Mesec pred Božičetn smo imeli in priredili v Sydneyu vese-lo-igro SVOJEGLAVČEK. Imamo zelo- dobre igralce za oder, da bi nas lahko marsikatera naselbina zavidala. Je pa menda edina naselbina, kjer se teh Je stvari lotimo. Naši ljudje se po- ni časi privajajo- taki vrsti raizve- Blacktownu in tudi v glavnem mestu dežele v Canberri, ACT. Gledalci kar za one ure pozabijo, da so daleč v Avstraliji. Počutijo se kot doma, v deželi ljubi, kjer se govori naš jezik, kjer vsak pozna me in vsakogar jaz. Ljudje, rojaki so- nam res hvaležni za veliko slovensko doživetje. Druži nas slovenska govorica, slovenska pesem, slovenska molitev in obhajanje praznikov po našem slovenskem načinu. Rojaki širom -po svetu pozdravljeni od avstralskih Slovencev! drila. Kdor pri-de, je vsak nad vse zadovoljen in ne more premisliti in tudi ne razumeti, zakaj nekateri ne pridejo blizu. Z igrami gremo tudi gostovat v druge naselbine. Veliko je žrtve, toda za ljube Slovence radi vse žrtvujemo. Bili -smo v b-ližnjie-m Wollongangu potem v Mm sfiišfd togresa pridejo psii kontrolo? WASHINGTON, D. C. — Kakor hitro je končano zasedanje Kongresa, se razkropi vsako leto večina kongresnikov po svetu, kjer “študirajo, raziskujejo, kontrolirajo” vse mogoče zadeve. Potujejo seveda na stroške federalne blagajne. Za potovat nje ni treba drugega kot dobiti dovoljenje- predsednika tega ali onega odbora predstavniškega doma. Potni stroški so omejeni samo v toliko, kolikor so računi predloženi v dolarjih. Kar ima pa vsak “potnik” stroškov v tujem denarju, ne polaga računov. Vsako poslaništvo mu da na razpolago toliko tuje valiute; -kolikor jo zahteva. Kdor gre- na primer v Jugoslavijo, mu -poslaništvo v Beogradu da iz svoje zaloge v di-nanih na razpolago tak znesek dinarjev kot ga želi. Obračuna mu pa ni treba dati nobenega, saj poslaništvo tako n-e ve, kaj naj dela z dinarji- Razumljivo Je- da je ta sistem dal povo-d za velike zlorabe. Zato je sedaj predsednik odb-o-ra za dnevni red Smith predlagal, naj kongresniki polagajo obračune tudi za zn-es-ke) ki jih ’prejemajo v tujih valutah in ne v dolarjih, Smithov predlog naletel na nobene simpatije med kongresniki, pač pa na dosti zajedljivih opazk. Hudobneži namigujejo, da je Smith napravil ta korak iz čiste škodoželjnosti. V njegovem odboru ni namreč mogoče najti nobenega razloga, zakaj bi njegovi člani potovali po svetu. Nekateri (telefonski Razgovori bodo s 1. aprilom cenejši WASHINGTON, D. C. — ATT kompanija je z odobren jem Federalne komunikacijske komisije sklenila, da zniža s 1. aprilom medkrajevne telefonske pogovore na največ en dolar . vse klice, ki bodo narejeni med 9. uro zvečer ih. 4:30 zjutraj. Vsakdo bo v tem času lahko klical kogarkoli v naši deželi in bodo telefonski stroški za običajen triminutni telefonski pogovor znašali le dolar. Istočasno bodo povišani klici od osebe do osebe (person to person) od 5 na 10 centov, toda -samo za daljave do 800 milj. Kompanija miših da bodo tisti, ki se bodo- poslužili te nove ugonos-ti, prihranili letno okoli 30 milijonov. Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo žensko za kuhinjsko pomočnico v restavrantu. Kličite MI 1-6815. (22) Iščemo žensko da bi skrbela za starejšo bolehno ženo. Bi ostala čez noč. Prosta skoro vsak večer. Prijazen dom. $100 mesečno. Kličite po 7. uri YE 2-6490. (26) Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko, ,ki govori angleško, da bi skrbela za otroka 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889. (28) Trgovska zbornica proti predlogu o davčnem znižanju WASHINGTON, D. C. — Kennedyjev načrt za znižanje davkov je doživel nepričakovan hud udarec. Proti načrtu se je izrekla Ameriška trgovska zbor-nica; ki je načelno zmeraj odobravala- znižanje. Je tudi sedaj zanj, toda ne na način, kot ga predlaga Kennedy. Kennedyjev načrt ne nudi po njenem mnenju dosti ugodnosti velikim davkoplačevalcem in kompanljam, na drugi strani pa bi davčna reforma naložila gos-pcdarstvu nova bremena, posebno, ako pride do spremembe v lestvici za odbitne postavke. V najem 4 sobe in kopalnico oddamo, spodaj. Vprašajte na 961 Addison Rd. —(22) Opremljeno stanovanje Oddamo 4 sobe in kopalnico za $65 mesečno na 6812 St. Clair Ave. telefon EN 1-1635. Otroci dobrodošli. (25) MALI OGLASI Popravljamo Izvršujemo vsakovrstna hišna popravila. Delo zajamčeno. Kličite LI 1-4337. —(22) Gostilna naprodaj Gostilna z D5 licenco je naprodaj v Collinwoodu. Prodaja lastnik zaradi bolezni. Kličite EX 1-0407. (23) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONIT KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 S Velika razprodala POHIŠTVA pri Oblak Furniture V najem Oddamo 5 sob zgoraj, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943. — (3,10,17,24,31) V najem Oddamo dve stanovanji, eno ima 3 sobe, drugo 4 sobe; blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite PO 1-6654. (24) Trgovina na deželi Velika delikatesen trgovina, polna zaloga. Tudi na razpolago vrtnarsko središče in sadni trg na prostem. V najem ali na najemninsko pogodbo od lastnika. $5,000 naplačila. Pišite na naš urad, Box 123, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. 24,25,31,1 feb) držala -— V sto letih je število patentov v Združenih državah naraslo za 4,700 odstotkov. Oglašajte v “Amer. Dcmovmi” izgine v plinskem sežigalnikn Vse gorljive odpadke v plinski sežigalnik ... kar v hiši. Oglejte si nove modele, ki sežigajo brez dima in brez smradu. Calcinator/Caloric/Duramatic i Majestic / Martin/Sears-Kenmore/Warm Morning ^ the eastohio gas company Trgovina v mestu odprta: V ponedeljek in četrtek od 9:30 dop. do 9. zv. V torek, sredo, petek, soboto od 9:30 dop. do 5:45 zv. Podružnice odprte: Od ponedeljka do vključno sobote od 9:30 dop. do 9:30 zv. Eagle stamps, ki jih dobite pri May’s, so Vaši dodatni prihranek. DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE 1220 plaščem sme znižali eersa za la izredna priliko! Razprodaja zimskih plaščev MERE ZA MLADENKE, DEKLICE, DEKLETA IN ŽENE Izberite izmed teh vrst: ® Ohlapni hrbet » Nabrana klila ® Novi okrogli ovratniki ® Okrašena ramena ® Novi nizko padajoči pasovi ® Našiti žepi © Leopardna blagovna podloga ® Topla volnena vmesna podloga ® Vsi popolnoma novi zimski plašči • Ravni kroj ® Plašči s šali « I-Irbtni pasovi • Podloženi z alpaca ® Mali ovratniki ® Podloženi z milium Izberite med temi vrstami blaga: ° Berkshire Tweeds ® Chatham Fleeces * Talbots fantazija ® . Sommerville pliš ® Peerless Tweeds ® Schusters Plaids ® Čista volna Meltons © Diagonalni pliš ® -Stevens Zibalines Tudi Hockanum .Worsted Otterman in Hbckanuth Worsted Satin MERE: Mladenke 5 do 15, deklice 4 do lo male deklice 3 do 11, dekleta 6 do 18 žene 14% do 24% Wyandottes Chinchilla Odonnels Boucle Quelinda Miracurl Qunegan Plaids Hockanum Tweeds Birdseye Tweeds Volneni •Lustrossa Volna in dlaka mešana Prvotno 295 zimskih Prvotno plaščev 145 zimskih plaščev Prvotno 194 zimskih plaščev Prvotno 211 zimskih plaščev Prvotno 189 zimskih plaščev Prvotno r 29.99 14" v $35 I y.59 39.99 1A.99 $45 22st 49.99 24» 59.99 29* CENA ženske obleke in plašče v podpritličju —The May Com pany, vse štiri trgovine, vključno Southgate AMERIŠKA DOMOVINA, % ' JULIUS ZEYER: ANDREJ CERNISEV “Najbrže kaka lady Edith”, se je zasmejala Katarina, “ali pa miss Ethelwina, eterična kakor rahla sapica, zlatolaska, bela kakor sneg in z labodjim grlom.” “Nikakor ne visokost, moja tekmovalka je bila čisto druga,, bila je lesena Asirija, te zdavnaj izsanjane sanje pretekle slave in veličanstva, polne tajinstvenega čara.” “Tega res nisem pričakovala”, je rekla Katarina, “zato me pri-povest še bolj zanima.” “Moj Artur ni sanjal o ničemur drugem kot o Babilonu in Ninivah, ni mogel verjeti, da jo ona velikanska mesta brez sledu zagrnil prah planine sinearske in da se je puščava zarastla, ni razumel, zakaj se ne napotijo učenjaki tja, da bi dali razvaline onih velegradov omike moderni preiskavi, in komaj sva končala svoje študije, komaj je prišlo malo rodbinsko imetje v njegove roke, se je Artur Sturrv poslovil od evropske udobnosti, da se s stroški celega svojega premoženja odpravi na nevarno in dolgo pot k bregovom Eufra-ta in Tigrisa. Minilo je nekaj let in o svojem prijatelju nisem ničesar slišal; druge vezi so me priklenile medtem k drugim osebam, popotoval sem po Evropi in spomin na tovariša moje mladosti ni izginil sicer nikdar v popolno pozabljenje, vendar slika njegova je čimdalje bolj bledela. Nekega dne sem se brezskrbno sprefnajal po Neapolju in v sredini Toleške ulice se mi je naenkrat prikazal v polni svetlobi zlatega italijanskega sonca duh mojega prijatelja, tako sem vsaj sodil po njegovem bledem, izmučenem obrazu in po pošastnem izrazu njegovega očesa. Artur seveda ni bil duh, toda bil je senca prejšnjega človeka, postaral se je pred časom, njegova moška odločnost je izginila in oči vidno je korakal onemu svetu nasproti, iz katerega sem ravno sodil, da se je povrnil. Vendar je kazal nekako veselje, ko me je spoznal. Skraja je bil malobeseden, toda počasi se je zopet bolj privil k meni in slednjič sva' postala v precej kratkem času zopet neločljiva prijatelja. Povedal mi je, da je izgubil vse svoje premoženje v CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE — COMPLETE Auto repair and body shop in good north shore suburb. Buy tools and equipment, lease building. Reasonable. .Illness forces sale. Call IDlawood! 2-1464. (22) HOLLYWOOD HOTEL FOR SALE NR. LOOP 64 Rooms, Permanent tenants. No vacancies. Must sell due to illness. About $15,000. WH 4-9879, days. (25) BUSINESS SERVICE PERKINS CEMENT During the winter months, I can give you a good price on building your crawl space into a full basement. Call 529-7554 after 6 P. M. (24) JOHN WERDERITCH 209 S. WILLIAM — MT. PROSPECT CLearbrook 5-2029 General carpentry, dormers, porches, new homes, additions, rumpus rooms, attics, etc.... (24). [podjetju, ki ga je smatral za cilj svojega bogatega sorodnika, da je prevar j en v svojem pričakovanju, da ne najde več nobene vabljivosti v življenju in da nestrpljivo čaka na bližnjo smrt. Trudil sem se, da bi ga osrčil in nekoč sem v šali namignil na to, kar sem imenoval njegovo himero. Artur se je razjezil. “To je ravno, kar me muči!” je vzkliknil skoro v solzah, “da vsak, s katerim govorim o tem, imenuje himero resnico, jasno kakor sonce, da: te oči so videle razvaline palač asirskih kraljev! In kako plačilo imam za svoje delo? Posmeh!” Prosil sem ga, naj mi stvar natančneje pojasni. “Ne morem ti podrobno popisati svoje težavne in dolge poti”, je začel z vnemo in navdušenjem pripovedovati, “slednjič sem dosegel ono strašno puščavo, kjer kipijo v nebo visoki griči, ki niso nič drugega po mojem prepričanju kot razvaline velikanskega mesta; na lastne oči sem videl največjega izmed teh gričev, ki ga tamošnje ljudstvo imenuje “stolp Nimroda”, toda v revni vasici, v okolici, sem padel v roke razbojnikom, na pragu mojega cilja me je čakala prevara in grenka smrt. Branil sem se kakor obupanec tudi potem, ko so moji najeti spremljevalci ležali mrtvi okrog mene, toda zmagali so me, zgrudil sem se ranjen od ostrine njih krivih nožev. Mrak mi je zakril oči... Zbudil sem se v nekaki podzemeljski ječi; ne vem, kako dolgo že sem tam ležal, ko je prišel k meni mož divjega obraza, nesoč rdečo, plapolajočo luč. Dal mi je razumeti, da se hoče z menoj pogajati za odkupnino; povedal je veliko svoto in dal mi je v premislek, če ne ugodim njegovi zahtevi, da ne odidem živ iz ječe. Nato je odšel in mi pustil luč. Začel sem premišljevati o svojem položaju, toda kmalu sem pozabi! v neizrečenem veselju na vse — pri rdeči svetlobi luči sem spoznal, da se nahajam v čumnati bivših asirskih kraljev, ki je sedaj služila za brlog razbojnikom! To je bila nizka, toda dolga dvorana, podobna koridorju, stene so bile obložene z ogromnimi a-labastrovimi deskami, popolnoma pokritimi z relijefi, sicer precej okornega dela, toda polnimi življenja, in pred mojimi omamljenimi očmi so stali v polnem majestatu vladarji Babilona, gospodarja celega sveta, v dolgih, težkih tesno prilegajočih se halj albi, okrašenih s širokimi, bogatimi robovi in z dolgimi čipkami, njih glave so bile kronane s tiarami, prša pokrita s sijajnim lišpom! Njih bogati brki so plavali v gostem valu po bradah, res kraljevskih, zakrivljeni, orlovi nosovi, polne, odločne ustnice in velike oči mandelj eve podobe so izdajale njih vzhodni tip. Stal sem od osuplosti kakor okamenel; toda naglo je ugasnila luč in zopet sem moral premišljevati o svojem obupnem položaju; rane so me začele zopet peči in moja srčnost je izginila. Naenkrat se mi je zdelo, da slišim v bližini korake in iz naj ožjega konca galerije je prodirala do mene nekaka slaba luč, kakor bi bil tam kdo odprl vrata, katerih prej nisem bil opazil. To niso bile sanje — v temi se je neka roka lahno dotaknila čela. “Vstanite”, je rekel melodičen glas v naj čistejši angleščini, “vstanite, jaz vas bom rešil!” Molče sem ga ubogal. Sledil sem svojemu rešitelju; peljal me je za roko po dolgih hodni- kih! Slednjič sva prišla na svetlo. Sonce je ravno vzhajalo in pri njega bleščeči svetlobi, ki mi je skraja jemala vid, sem o-pazil na vrhu griča, — nasproti onega, iz katerega sem prišel, velikega leva, ki je veličanstve-no stresal z grivo. Vkljub vsemu občudovanju napram kralju puščave, sem bil vendar nemalo prestrašen, toda moj spremljevalec se za zver še zmenil ni in me je mirno peljal do vasi. Divji prebivalci tega revnega kraja so vstajali s svojih pragov in se nama priklanjali, mislil sem, da poznam več kakor enega izmed razbojnikov prejšnjega dne. Za vasjo je bila skupina palm in srebrna studenčnica; okrog v senci je počivala majhna karavana. Šele sedaj, ko so mojega spremljevalca pozdravili kot svojega gospoda, sem se tudi jaz ozrl nanj. Bil sem neizrečeno presenečen; zdelo se mi je, da vidim v njem enega izmed onih asirskih kraljev, ki sem jih ravno opazoval, toda bili so v primeri z njim, kakor okorno delo onih relijefov k izdelkom grških DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne. kiparjev — to je bil njih z idealizirani trototip. Kdo je bil ta mož? IKako je izvedel o meni? Na kak način me je rešil? Zakaj so se klanjali barbari pred njim kakor pred bogom? Ta vprašanja so mi ležala na jeziku, toda nobenega nisem izustil; zgrabila me je mrzlica in zavest se mi je povrnila šele tedaj, ko sem se prebudil v Smirni na palubi angleškega parnika — toda skrivnostni mož, ki me je do tja spravil — je že izginil brez sledu.” Vaša visokost si lahko misli, kak vtis je napravilo name Arturjevo pripovedovanje, slika o-nega moža me je zasledovala na čuden način. Malo časa nato je Artur umrl in podedoval sem po njem mnogoštevilne zapiske o njegovem popotovanju v Mezopotamijo, a našel sem tudi majhen akvarel, ki je predstavljal relifej, o katerem je Artur trdil, da ga je videl v babilonskih razvalinah in doli pod neko postavo, izdelano s posebnim trudom, so bile pripisane besede: “To je obraz onega moža”. Artur je bil le diletant, toda ona slika je bila zelo živa in dan na dan sem jo občudoval. Kaki dve leti pozneje sem bil v Benetkah pri karnevalski slavnosti. V živopisani množici maškar sem srečal na svoje veliko začudenje maškaro, čisto po akvarelu mojega prija-1 telja kostumirano; bil sem tako presenečen, da sem prijel onega moža za ramo. “Oprostite, gospod, zmotil sem se”, sem opravičil svojo naglico, ko me je gledal, kakor bi pričakoval, da ga prebodem. “Niste se zmotili”, je odgovoril in je snel masko, “to je obraz onega moža”. Res je bil on. — Predno sem se zavedel, je izginil.” “In ta mož?” je vprašala Katarina, ki še vedno ni verjela, “je oni, od katerega so te vaše rože? Ali je ta mož tu v Petrogradu?” “Da, vaša visokost; srečal sem ga pozneje v Parizu in ni se mi izogibal; toda o beneškem karnevalu in o mojem prijatelju se ni nikdar zmenil. Toda kar je MIDGET AUTO MOTO RCYCLE Tudi tekma zadevajočih se “suer voz vsak PETEK zvečer iPcskusi ob 7 — Tekme ob 8:301 |VSI sedeži $1.75 za odrasIe| 75c za otroke upimn so light, so right, and oh, so mftvshing! kosti zginejo v plinskem sežigalniku Vse gorljive odpadke v plinski sežigalnik... kar v hiši. Oglejte si nove modele, ki sežigajo brez dima in brez smradu. Calcinator/Caloric/Duramatic i Majestic/Martin/Sears-Kenmore/Warm Morning w the east OHIO GAS CQMPANt spremenil do današnjega dne in se tudi ni niti za en dan posta- človeka.” (Dalje prihodniič) FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd. EX 1-1419 Naše posebne RIB ICIr Sh STEAK ž 1 ^ ^ >sti ta teden: CANADIAN « |U BACON k iW* SUGARDALE ^ Ek BACON ^ FRESH PICNIC -n , IL HAM ^ ^ najbolj čudno pri tem, je to, da se od onega dne, ko ga je Artur prvič videl in njegove obrise narisal na papirju, čeprav je že mnogo let preteklo, ni prav nič ral.” “Gospod poslanik”, je rekla Katarina, “ne vem, če govorite resno. Niste me prepričali, toda priznam, da bi rada videla tega •ž« ---------------------------------------------------------------- * * 4« * 4« -3 4' f 4« 4-4 4 4 4 4 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 I ^,1 4 4 4 4 4 4 l 4 4 4 4 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA RAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEiiderson 1-0628 A UJETA POSLUŠALKA — Peggy Marsh se je vsedla na klopico, kjer jo je $obil v “roke” [električni robot, ki ga sicer uporabljajo za delo z 'radioaktivnim materialom. ,Slika kaže, da se v ujetništvu ne [počuti 'preslabo, i ■