Vsem sodelavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno leto 1986! Uredništvo DO ŽK ŽITO v letu 1986 Smernice DO ŽK ŽITO za pripravo plana za leto 1986 Kot vsako leto smo tudi letos v decembru sredi Intenzivnega dela za sprejem plana DO za prihodnje leto. Kakšne naloge si zastavljamo v letu 1986, je razvidno že iz smernic za pripravo plana DO ŽK ŽITO: Predvidene stopnje rasti 3% rasti družbenega proiz-osnovnih kazalcev razvoja voda, 1% večjo stopnjo za-v naslednjem letu za našo poslenosti bi tako dosegli DO so: Med nalogami, ki si jih bomo zastavili za naslednje leto, je prav gotovo potrebno posvetiti še posebno pozornost rasti proizvodnje, če hočemo postavljene ci- glasnik 9lasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana Ključni cilji in naloge Ključni cilji in naloge izhajajo iz ddlgoročnega programa gospodarske stabilizacije, dolgoročnega |je tudi realizirati. moupravnegaspo?azumao iz^obstoječih 1986-i990.lanTiZa ciljtd0bso izvodnih programov, raci-usmerjeni predvsem v za- °naln.a izraba delovnega gotavljanje pogojev v letu časa !n boljša organizacija 1986 za doseganje srednje- rnorajo doprinesti k večji ročnih in dolgoročnih ciljev produktivnosti. Številka 4 DECEMBER 1985 Leto 1986 — leto kakovosti! Čas hiti in že smo pri koncu leta 1985. V kolikor ne bi imeli v naši družini že kar "kronične« mlinske bolezni, bi ocenil poslovno leto 1985 kot uspešno. Vsi smo naredili korak naprej. Rojevajo se novi programi, dobivamo bitko za ohranjanje količinske Proizvodnje, uspešno se borimo proti zalo-9am, izvozni rezultati so vzpodbudni in tudi Paši osebni dohodki niso več med zadnjimi, kot celotna družba se tudi mi borimo za kvaliteto našega poslovanja. Samoupravni organi in družbenopolitične 0r9anizacije so dajale v letu 1985 potrebne usmeritve za delo poslovodnih delavcev. Kljub občutku učinkovitosti, ki ga dobivamo Pa koncu leta, pa vendarle ni vse tako, kot bi Pporato biti. Vse se začenja pri samoinici-dtivnosti, kvaliteti in strokovnosti našega dela, tako v neposredni proizvodnji kot iz-vJ*n nje. Leto 1986 mora biti v znamenju KVALITETE. Poiščimo vsak pri svojem delu usto, kar se lahko naredi boljše. Leto 1986 je prvo leto novega srednjeroč-^90 razdobja. Ali bomo uspeli zakorakati v as začrtani model ciljev: ali se bomo znali ustrezno formalno in neformalno organizi-au; ali bomo našli ustrezno zamenjavo za odiine delavce, ki so odšli iz Žita ? Vse to so Prašanja, ki se mi pojavljajo ob vstopu v °Vo leto. Vsesplošno črnogledost v našem kolju ne bi smeli imeti za izhodišče pristo-i Naša naloga je, da se v našem Kombina-. z voljo spopademo s težavami in reševa-J^P1 začrtanih nalog, saj nam vendarle leto kai dokazuje, da je le naše delo tisto, na r lahko z gotovostjo računamo. žefiiftU 1986, k' nai bo v znaku KVALITETE, UspešnSerr delavcem Kombinata zdravja in Marko Sok delovne organizacije. Doseženi rezultati in ocena poslovanja v letu 1985 Ocena pogojev gospodarjenja v letu 1985 je še slabša kot leto poprej. Vse težji pogoji gospodarjenja, velik razkorak med cenami surovin, repromaterialov, energije ter struSKuv in uu-seženimi cenami naših proizvodov je vse večji. Visoka stopnja inflacije je ustvarila vrsto neskladij in deformacij v gospodarskih tokovih in še bolj zaostrila pogoje gospodarjenja. Pokritje uvoza z izvozom je v devetih mesecih negativno, vendar pa ocenjujemo, da bo do konca leta rezultat pozitiven. Med problemi, ki obremenjujejo normalno gospodarjenje, je tudi zasta-ranost opreme in osnovnih sredstev. Sredstva minimalne kot tudi pospešene amortizacije ne zagotavljajo več niti enostavne reprodukcije, posebej še zaradi visoke rasti cen, uvoz iz konvertibilnega področja pa je omejen. Možnost povečanja akumulacije tudi v naslednjem letu ne kaže najbolje. Porast fizičnega obsega proizvodnje v večini naših dejavnosti ne zadošča, če želimo povečati realno rast družbenega proizvoda in ne le nominalne vrednosti. Tudi rasti fizičnega obsega 'proizvodnje, ki izhajajo iz sprejetih ciljev za naslednje petletno obdobje, niso najbolj vzpodbudne. Tako je rast fizične proizvodnje, če ocenjujemo stopnje rasti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih ocenjena od 1% do 3,5% v kondl-torskih dejavnostih, če kot osnovo jemljemo planirane podatke iz sporazuma za leto 1985. Predvidevamo, da planirane količine za leto 1985 ne bodo dosežene. Zaradi tega bo morala proizvodnja naraščati hitreje kot predvideva sporazum, če hočemo do konca srednjeročnega obdobja doseči s planom postavljene cilje. V večini dejavnosti se srečujemo s cenami pod družbeno kontrolo, kar nujno vodi v neskladja med cenami vhodnih surovin^n končnih izdelkov. Položaj delno olajšuje prosto obli- - družbeni proizvod 3% - rast industrijske proizvodnje 2,6% - izvoz 7,5% - uvoz 6% - rast zaposlenih 1% -produktivnost 1,5% - družbeni proizvod naj bi naraščal po stopnji 3%, kar je relativno visoka rast, - zaradi padanja življenjskega standarda na domačem trgu ni moč pričakovati večje rasti količinske proizvodnje, zato je treba vse več usmeriti v izvoz, 1,5% stopnjo rasti produktivnosti. Povečanje produktivnosti bo osnova za rast realnih osebnih dohodkov v naslednjem letu; - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo bodo v letu 1986 naraščala z rastjo doseženega dohodka in povečano produktivnostjo ter v skladu s stopnjo inflacije; - sredstva za investicijsko vlaganje v letu 1986 naj ostanejo na ravni leta 1985 in pri tem bi bil delež akumulacije v strukturi dohodka enak v letošnjem letu; - stremeti je za odprav-- z višjo rastjo amortiza- Ijanje vzrokov inflacije in cije od celotnega prihodka izgub; v naslednjem letu je po- uomu uiajoujo (Jiuaiu UUII- »robno zanntavlinti " erorl celotr|i prihodek bo kovanje cen vkonditorstvu. slva za ob=ovo [,otraJan?h '63.6. osnovnih sredstev. ffi^SSSSTSSko^ - v naslednjem letu pri- njo rasti; čakujemo, da bo stopnja - amortizacija bo naraš-rasti zaposlovanja 1%, stre- čala z indeksom 166, dose- moti na ja 7a prasaj H/iljčo >nni HnhnHolr -r inHolrcrtm kvalifikacijsko strukturo ter 163; zaposlovanje mladih stro- - osebni dohodki bodo kovnih kadrov, naraščali v skladu z rastjo - za boljšo kvaliteto go- dohodka-spodarjenja, z doseganjem Nadaljevanje na 2. strani Temeljni cilji razvoja Tomoljna naloga TOZD* In DO v naslednjem letu je ohranjevanje vsaj sedanje stopnje rasti, kljub iztroše-nosti in visoki stopnji inflacije. ^ Taka vrsta se Je nabrala v Šumiju pred prazniki »Sladkarije« za zaposlene Dolgotrajne želje delavcev in zahteve sindikata so končno uslišane: začele so se sindikalne prodaje naših izdelkov za zaposlene v Žitu. Tako vlada veliko zanimanje za prodajo proizvo- prodajo tistega blaga, ki ga nju ali za nepravilno gra-praktično sami proizvajajo, maturo, med tem ko kvali-Seveda je tak način proda- teta ni slabša. Izdelki so tuje naletel tudi na dober od- di precej cenejši, saj zara-mev med drugimi kolektivi čunavajo le neto proizvod-v okviru dvoriščnega kom- no ceno z davkom, brez pleksa na Smartinski. 'akumulacije in brez trgovske marže. In kaj lahko zaposleni Pojavlja se tudi želja, da Hiimiišii avcev, da bi organizirali gre za napake pri pakira- dajo za zaposlene v Žitu. Nadaljevanje s 1. strani Ocenjeni porast celotnega prihodka in elementov v delitvi celotnega prihodka: indeks - celotni prihodek 163,6 - porabljena sredstva 163,6 - minimalna amortizacija • ' 166,0 - materialni stroški DSSS 162,5 - obresti za kredite za obratna sredstva 163,0 - dohodek , 163,6 - bruto OD 163,6 Ukrepi in naloge za realizacijo plana Da bi na osnovi predpostavk za poslovanje v letu 1986 oziroma poznanih pogojev gospodarjenja dosegli zastavljene cilje, še posebej globalne okvire poslovanja, bomo v DO ŽK Žito tekoče izvajali naslednje aktivnosti oziroma poskrbeli za realizacijo naslednjih ukrepov: - poenotili bomo izvajanje finančnega poslovanja in ga skupno operativno usklajevali, da bi zagotovili trajno likvidnost in znižali stroške poslovanja. V ta namen bomo prilagajali akte za delo posebne finančne službe; - nadaljevali bomo z izgradnjo upravljalno informacijskega sistema, prilagojenega potrebam uporabnikov in pospešeno pristopili k realizaciji druge faze računalniške opreme; - povečali bomo količinski obseg izvoza, s tem, da bomo tekočo proizvodno prilagajali pulreUam na svetovnem trgu; - še bolj bomo pospešili in povečali proizvodnjo rezervnih delov in tako nadomestili njihov uvoz povsod, kjer je to možno; - zavedajoč se pomena znanja, bomo pripravili programe internega izobraževanja že obstoječih zaposlenih, na novo pa bomo zaposlovali le kader s primerno izobrazbo; - vse zaposlene delavce v DO ŽK Žito bomo sproti in tekoče obveščali o rezultatih naših prizadevanj in dela ter o težavah, s katerimi se srečujemo pri našem delu. Aktivnosti za zagotovitev proizvodnje Da bi v predvidenih pogojih gospodarjenja v skladu z usmeritvami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije zagotovili normalno proizvodnjo oziroma obratovanje,, bomo: - z nadaljnjim dolgoročnim sodelovanjem z našimi dobavitelji zagotovili potrebne količine surovin na osnovi združevanja dela in sredstev za zagotovitev vseh strateško pomembnih surovin, na osnovi sklenjenih sporazumov; - medsebojno izmenjavali vse izkušnje pri uporabi nadomestnih ali dodatnih surovin ter v praksi sproti uveljavljali uporabo sodobnih dosežkov s področja tehnologije; - še bolj poglobili sodelovanje s kmetijskimi zadrugami in njihovimi kooperanti pri pridobivanju dodatnih količin žita in ostalih surovin, ki jih je moč gojiti oziroma pridelo- vati na našem ožjem območju; - s primerno nabavo in finančno politiko sledili operativnim planom proizvodnje pri nabavi surovin. Aktivnosti za povečanje fizičnega obsega proizvodnje Da bi dosegli planirano stopnjo rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela, bomo poskrbeli za boljšo izrabo vseh proizvodnih dejavnikov in v ta namen: - nadaljevali s programom boljše in višje stopnje izrabe razpoložljivih kapacitet v vseh proizvodnih TOZD in nadaljevali z investicijami za odpravo ozkih grl oziroma neusklajenih kapacitet; - s potrebnimi prerazporeditvami delovnega časa in njegovo boljšo izrabo znotraj TOZD, po potrebi pa tudi med TOZD in DSSS bomo zagotovili nemoteno proizvodnjo, uresničevanje izvoznih obveznosti in smotrno izrabo surovin; - s tekočim prilagajanjem nivoja osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti bomo motivirali delavce za doseganje boljših rezultatov in postavljenih ciljev ter v ta namen izdelali ustrezne normative; - za povečanje plasmaja naših proizvodov oziroma povečanje tržnega deleža bomo proučili možnosti za povečanje plasmaja naše proizvodnje in v ta namen uporabljali" sodobne marketinške meioae; - za povečanje plasmaja naših proizvodov oziroma povečanje tržnega deleža bomo pripravili skupen koncept ekonomske propagande ter pristopili h kompletni revitalizaciji designa konditorskih proizvodov; - ustvarjena sredstva akumulacije bomo v skladu z zakonskimi določili usmerjali tako, da bodo prinašala poleg pozitivnih ekonomskih učinkov tudi trajno naravnano nemoteno proizvodnjo. Aktivnosti na področju finančnega poslovanja Da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo oziroma trajno likvidnost temeljnih organizacij bomo skrbeli za uskladitev blagovnih tokov s finančnimi in v ta namen: - z ustrezno finančno politiko sanirali finančni položaj temeljnih organizacij oziroma zagotovili njihovo trajno likvidnost; - planirali finančne tokove ter združevali prosta dinarska in devizna sredstva, saj je bistveni predpogoj našega razvoja in delovanja racionalno gospodarjenje z denarnimi in deviznimi sredstvi; - dosledno izvajali sprejete smernice za obseg, pogoje in način poslovanja s finančnimi sredstvi in vrednostnimi papirji, ki jih bo sprejel odbor posebne finančne službe; - pri razporejanju sredstev in njihovih virov in dohodka se bomo odločali tako, da bodo lastna obratna sredstva naraščala najmanj po taki stopnji, kakor so se v preteklem letu povečale povprečne zaloge, oziroma tako, da bomo s poveča-, njem deleža akumulacije zagotovili razširjeno reprodukcijo; - pri razporejanju sredstev za osebne dohodke bomo dosledno spoštovali določila samoupravnega sporazuma SK ŽK Žito in z ustreznim nagrajevanjem po rezultatih dela motivirali delavce. Aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino Da bi v letu 1986 zagotovili pokrivanje uvoza z izvozom oziroma dosegli planirano povečanje konvertibilnega izvoza, bomo: - še naprej izvajali oziroma uporabljali določila internega sporazuma o pospeševanju izvoza ter pričeli uresničevati samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev v DO ŽK Žito; - proizvodnjo organizi- rali tako, da bo sposobna slediti čim hitreje spremembam, ki so na tujih trgih običajne; - poslovanje v okviru kooperacijske pogodbe s tujim partnerjem, medsebojno usklajevanje za zagotovitev potrebnih surovin ter na osnovi pogodbe o skupnem sovlaganju oziroma Leasinga, zagotovili potreben uvoz opreme; - z uporabo lastnega znanja in razvojno-razisko-valnega dela pripravili dodatne izvozno usmerjene proizvodne programe. Ukrepi za uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije Ker v skladu z opredelitvami širše družbenopolitične skupnosti tudi v letu 1986 v OŽD ne bomo spre- jemali posebnih stabilizacijskih programov in ukrepov oziroma aktivnosti za uresničevanje planskih ciljev, bomo v naših letnih planih za leto 1986 v posebnem poglavju o temeljnih organizacijah opredelili aktivnosti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Pri tem bomo naše usmeritve opredelili konkretno po posameznih področjih in nosilcih s predvidenim rokom izvršitve. Aktivnosti ne bomo ne samo povzemali iz zveznih, republiških, mestnih in občinskih programov, ampak iskali izvirne rešitve za uresničevanje tega programa na konkretnih področjih našega delovanja. V ta namen bomo opredelili našo kratkoročno politiko in ravnanje za dosego dolgoročnih ciljev programa gospodarske stabilizacije, pri čemer bomo težili predvsem k temu, da v letu 1986 zagotovimo nemoteno proizvodnjo oziroma pogoje za normalno uresničevanje srednjeročnega plana 1986-90. Zaključek Usmeritve oziroma smernice za pripravo plana za leto 1986 izhajajo iz spoznanih pogojev gospodarjenja za prihodnje leto in iz naših dolgoročnih in srednjeročnih ciljev. Za dosego opredeljenih ciljev ne bomo sprejemali dodatnih programov, ampak le ukrepe in naše aktivnosti tekoče prilagajali nastali situaciji. Bistven pogoj za uresničitev postavljenih ciljev temeljnih organizacij v sestavi DO ŽK Žito v letu 1986 je predvsem uresničitev materialnih okvirov poslovanja, zato se bomo še posebej zavzemali za njihovo uresničevanje na osnovi samoupravno dogovorjenih aktivnosti in ukrepov. Zdravstveni dom zaživel Delavci Žita, ki so zaposleni v Ljubljani, lahko poiščejo zdravniško pomoč v našem novem zdravstvenem domu. Dr. Bogoljub Rajič, kurativni zdravnik oziroma zdravnik, ki skrbi za zdravljenje bolezenskega stanja delavcev, je na našo željo ambulanto natančneje op\sal: »Po nekajkratni preložitvi je 1. julija 1985 začela z delom združena ambulanta delovnih organizacij BTC, Indos, Yulon in Žito v prenovljenih, lepo urejenih in funkcionalnih prostorih v orvem nadstropju stavbe na Smartinski 152. Trenutno dela le kurativna ambulanta, preventiva in laboratorij pa bosta z delom začela 1. januarja 1986. »Kotiček« za fiziologijo oziroma prostor za preiskave sluha, vida in srca bo pripravljen v decembru. Ambulanto sicer sestavljajo posamezne enote, ki pa se dopolnjujejo, rezultati preiskav v enotah pa so podrejeni skupnemu cilju, dvigu zdravstvenega nivoja delavcev vseh naštetih delovnih organizacij. Posebna prednost take ambulante je tudi v tem, da delavci na enem mestu in v najkrajšem možnem času opravijo največji del preiskav potrebnih za uspešno zdravljenje in ocenjevanje njihove delazmožnosti. To pomeni tudi tesnejši stik med delavcem in zdravnikom, tudi boljšo povezavo zdravstvene službe z določenimi službami v delovnih organizacijah in večjo možnost za sprotno reševanje tekočih problemov. Delavec ima možnost, da se zdravi v svojem delovnem okolju, zdravstvena služba pa svoje strokovno znanje usmerja neposredno v sredino, kjer nastajajo tudi specifične bolezni in poškodbe, bori se za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja delavcev in s tem za novo kvaliteto v življenju teh ljudi. Naša ambulanta dela kot vzorčna ambulanta Dispanzerja medicine dela, prometa in športa pri Ždrav-stvenem domu Ljubljana Moste-Polje. Zdravstveni delavci se zavedamo, da nas čakajo težke naloge in mnogo dela, saj naša obveznost ni le zdravljenje bolnih, pač pa vzgoja, krepitev zdravstvene zavesti in kulture, boriti se bomo morali proti škodljivim vplivom, ki človeku - delavcu ogrožajo zdravje in dokazati vzroke obolelosti. Prizadevamo si, da bo družba oziroma delovna organizacija cenila zdravje kot njajvečjo vrednoto in potrebo. Dokazati želimo, da sredstva vložena v zdravje delavcev niso izgubljena, pač pa so najboljša investicija, ki se kaže v dvigu zdravstvenega nivoja, osveščenosti, v povečanju storilnosti, v zmanjšanju bolniških izostankov in invalidnosti. Vse to ni mogoče doseči v kratkem času; to je dolgotrajen proces in zahteva kontinuirano deto. Že na začetku nameravam posebno skrb posvetiti bolnikom z zvišanim krvnim pritiskom. Odprli bomo posvetovalnico, kjer bodo redne kontrole krvnega pri- tiska in kontrole po rednem jemanju zdravil. Organizirali bomo ciklus predavanj o tej nevarni in pogosto usodni bolezni. Predvidevamo tudi pogovore za okroglo mizo o najrazličnejših aktualnih temah, kjer bomo odgovarjali na vprašanja in tudi tako prispevali k osveščenosti ter skrbi za zgodnje, pravočasno odkrivanje raznih bolezni. Pri naših nrizarlavanjih bo posebno mesto zavzemalo tudi vaše glasilo, kjer bomo v vsaki številki pod rubriko »Kotiček za zdravnika« na poljuden način pisali o določenih temah, boleznih, dajali bomo nasvete itd. Prepričan sem, da bomo dobro sodelovali, kar bo našim prizadevanjem dalo novo kvaliteto, ki jo imenujemo zdravje.« In kdo so drugi člani, ki sestavljajo osebje? Dr. Peter Ažman dela v naši ambulanti na področju preventive, ki nam je manj poznana dejavnost zdravstvene službe. O preventivni dejavnosti pri splošni medicini dela nam je povedal naslednje: »Preventiva je kljub temu, da ima svojo specifiko, tesno povezana s kurativo, taka veja medicine, da ji osebno dajem celo prednost. Nekateri ekonomski kazalci pa žal kažejo, da je poraba sredstev kar 9:1 na strani kurative. Osnovna naloga zdravstvene službe nasploh je odkrivanje in preprečevanje bolezenskih stanj. Če oboje ni upoštevano, lahko to primerjamo le z gašenjem požara. Pozitivne ^ iMSlSlrlll Nove naprave v laboratoriju čakajo Dr. Rajič na svojem delovnem mestu spremembe ha področju . preventive pri nas latlKO pričakujemo le z osvešča-njem ljudi, da bodo spoznali pomen zdravstvenega dela pri odkrivanju bolezni in v zvezi s tem tudi z investiranjem v to dejavnost. Danes je namreč dobre organizirana zdravstven® služba, predvsem v delovnih organizacijah, odvisn® od njihovih finančnih možnosti, saj taka služba zahteva tudi določeno tehnologijo in tudi primerne delovne pogoje. Veseli me, da so odgovorni delavci delovnih organizacij BTC, lndos3; Vulona in Žita spoznali, kal pomeni pravočasna skrb z® zdravstveno stanje, tako z® delavca kot tudi za delovn® organizacijo in se složn® dogovorili za organizacij0 ambulante splošne medic1; ne dela z vsemi pogoji, k1 omogočajo dobro in nedvomno tudi uspešno delo " Marjana Škofič je med1! cinska sestra v preventiv®1 ambulanti pri dr. Ažman®’ »Vesela sem, da so nam d®' lovne organizacije, ki ®° ambulanto financirale, Z®' gotovile take delovne P°' goje, kakšrne medicina d®' la zahteva,« nam je poved®' la. »Naša medicinska ekir si je že na začetku zastav® velike načrte, za katere s®® prepričana, da jih bor®° lahko realizirali le z dobrl® sodelovanjem koristnik® naših uslug.« ,■ Stanka Hribšek je m6® cinska sestra pri dr. Raji® p Tudi ona je navdušej1 predvsem nad dobrimi ® lovnimi pogoji, saj trdi, 0 je od tega odvisna tudi kv liteta dela celotne ekip,, Populacijo, ki obiskuje k rativno ambulanto, še more ocenjevati, ker j®h to potreben nekoliko dau čas. Iz izkušenj, ki jih jecL slej dobila, ocenjuje, da. sodelovanje najboljše. Naš časopis nekoč in danes Ob 20-letnici Glasnika Saj ni res, pa je! - bi lahko rekli: januarja bo minilo natanko 20 let od izida prve številke glasila ŽK Žito — Glasnika v obliki časopisa. Minili sta dve desetletji vzponov in padcev, bolj ali manj uspešnega dela in bolj ali manj rednega izhajanja. Ob takih obletnicah se vedno ponuja priložnost za pogled na prehojeno pot, za prikaz trenutnega položaja in na želje ter možnosti za bolj kvalitetno obveščanje vnaprej. Ze dve desetletji je Glasnik prisoten med zaposlenimi v Žitu. Prva številka našega glasila v obliki časopisa je namreč izšla v začetku leta 1966, kot dvojna številka z datumom ja-nuar-februar. Verjetno ni več veliko delavcev, ki vedo, da je bil prvi odgovorni urednik Jože Nedog, da je tehnično urejala Glasnik v začetku Slava Gozdnikar, klišeje so delali v ČZP i-jud$ka pravica, za tisk pa so skrbeli v Železniški tiskarni. Naklada je bil 1000 izvodov. Od takrat se je zvrstila že dolga vrsta sodelavcev, tako rednih kot občasnih, ki so s svojim delom prispevali k informiranju zaposle-n'h. Popisanih je bilo na stotine listov papirja, izde-•ana vrsta klišejev (mimo-9rede: le-ti se že vrsto let ne uporabljajo več) in raz-V|tih je bilo ogromno slik. Začetki dela so bili prav 9otovo težki, saj so morali odgovorni začrtati vsebinsko zasnovo, poiskati ustrezne redne sodelavce in občasne dopisnike iz faznih delovnih sredin ter Pripraviti ustrezen pravil-.k> po katerem naj bi se l2dajal časopis. Na žalost pa. je zaradi Pogostih kadrovskih sprememb med stalnimi sode-avci (novinarji, uredniki) in zaradi različnih pogledov sodelujočih na vlogo in pomen časopisa ni prišlo do neke vrste vsebinskega do-9rajevanja (kontinuitete), kar je največja pomanjkljivost v dosedanjem »razvoju«. Tudi dandanašnji položaj našega glasila še zdaleč ni idealen. Zanj namenjamo skromno odmerjena sredstva, ki ponavadi ne zadoščajo za nemoten izid vsaj štirih številk na leto. Poleg tega časopis nima začrtane neke čvrste programske zasnove, saj manjkajo celo načrti za stalne rubrike, ki so prisotne v vseh podobnih glasilih. Najbolj pereč problem pa je prav v tem, da manjkajo stalni dopisniki, ki bi iz svojih sredin poročali o novostih ali zanimivostih. Prav tako manjkajo kakršnikoli prispevki iz kulturnega področja. Tako piše prispevke v glavnem samo eden (»organizator informiranja«) in le občasno mu uspe prepričati še koga, da napiše kaj za časopis. Takšno stanje ni zadovoljivo predsem zato, ker se ne ustvrja potreben pretok informacij in niso zastopane v časopisu vse proizvodne sredine. Pa tudi stil pisanja, ki še z leti Izoblikuje pri »profesionalnih« novinarjih, ne more polniti vseh strani v časopisu, ker bi to ustvarilo preveliko enoličnost in bi branje ne bilo zanimivo. Tudi oprema za novinarjevo delo ni ravno v čast naši DO, saj razpolagamo samo z dvema fotoaparatoma in je težava celo pri nabavi majhnega kasetofona, s katerim bi se lahko posneli intervjuji. V Gradisu, na primer, razpolagajo celo z dvema kompletoma aparatur za snemanje in predvajanje videokaset... Kako privlačen bo naš časopis je torej odvisno od vseh nas. Prav gotovo so med vami tudi takšni, ki pišejo pesmi, morda tudi krajše prozne sestavke. V delovnih sredinah so tudi ljudje, ki iz dneva v dan stresajo šale kar iz rokava. Za vse takšne prispevke bi se našel prostor v Glasniku in bi se v njemu celo morali pojavljati. Takšni prispevki se po pravilniku tudi ustrezno honorirajo, torej bi bil trud tudi poplačan. V želji, da bi Glasnik zares izpolnjeval svoje info-mativno poslanstvo in bi postal vez za zbliževanje med TOZC, skušamo postaviti časopisu bolj trdne temelje. To pa ne bo mogoče brez vašega sodelovanja. Zato bi bili za začetek zadovoljni, če nam pošljete svoje predloge, želje ali nasvete za bolj privačen časopis, ki bi vas informiral res o tistem, kar vas zanima. Poleg posameznikov, ki bi morali prekiniti svoj molk, so tu še družbenopolitične organizacije na nivoju Žita. Le-te morajo spremeniti odnos do Glasnika, če želijo predstavljati tisto silo, ki združuje vse zapoelono v boju za napredek naše delovne organizacije. Ob vašem sodelovanju bi lahko Glasnik ob vstopu v svoje tretje desetletje obstoja, ko so za njim že dolga leta zorenja, zaživel tako, da bi bili nanj vsi ponosni in bi ga ob vsakem izidu zares z vseljem vzeli v roke. SKUPNIMI NAPORI K NAPREDKU! : ■ r «//, / //, , , Pred dvajsetimi leti Prvi številki na pot I « ' “ 'X. ',"Z, | ; ' < ............................ :£ 'ZSZC ■ "■ Ž® " t/tt.# ' ,,,, o,/,,'' ''' V/, ’/S’ - z'/ ./ , z / /z :.1^..zyi.>: . ■V.v. 4,. . . , . .. 'f. .1,”':r: 7-- ^ - “ ' 'r - , W ___ Naslovna stran prve številke Glasnika Kako do večje vloge našega glasila? Shema pretoka informacij s pomočjo Glasnika iz'du prve številke Glasnika je uredništvo napi-i° tudi sestavek, v katerem je razložilo pomen gla-«..a ln tudi začrtalo v grobih orisih vsebinsko zasnovo. v n“° je 20 let, medtem se je marsikaj spremenilo, B,ndar ostaja ta sestavek še vedno aktualen, zato ga M Ustavljamo v celoti: Pfagi bralci, člani delov-l n kolektivov živilskega rabinata »Žito«! Pred va-7 Je danes nekaj novega hov časopis, ki stopa s 0 številko na pot, med c 8 - na Jesenice, v Les-0 Radovljico, Kranj, Dom-I«'e' na Vir, na Vrhniko, v y v° mesto in še drugam. Val91110' da pomeni to za h 8 ugodno presenečenje. Važ mo tudi, da boste to 8e glasilo v »novi obleki« len 1° sPrejeli in mu zaže-dn.še več številk, še dolgo °bo izhajanja, lameli smo že glasilo v ci-sk°stlrani obliki, ki je po-inf7al° izpolnjevati nalogo rnorLmatoria' Pa ie bil° k0 da le nekoliko preoz-■ morda tudi vsebinsko Vsem ustrezalo. Nič v9| ’ sedaj naj bi nadalje-res vlogo informiranja v lo Pravem smislu to glasiti,?1 Se vam danes prvič Odstavlja. K . v n rPani samoupravljanja rhrege-rn kombinatu so na-Ijaii Ze dlje časa razprav-Si|0 .tem, naj bi dobili gla-asniške oblike, obšir- ne vsebine, tiskano in opremljeno z lepimi fotografijami in risbami. To nam je končno le uspelo, čeprav so bili prvi koraki nekoliko počasni, majavi in negotovi. Toda led smo prebili in zdaj je pred vami novo »Žito«, bilten-glasnik živilskega kombinata, kot smo mu nadeli ime. Že mnogokrat je bilo na raznih konferencah sindikatov - širom po naši domovini - poudarjeno načelo, da morajo biti naši delovni ljudje dobro informirani o dogajanjih na različnih področjih, zlasti pa v okviru svojih delovnih organizacij. Informiranje je za delavce pravice in dolžnost in takšno nalogo opravljajo glasila delovnih organizacij. V njih naj najdejo mesto članki o delu samoupravnih organov, o poslovanju in strokovnih dosežkih, o vsesplošnem delu in življenju kolektivov in njihovih članov. Glasila delovnih organizacij naj bodo delavcem javne tribune,- kjer lahko iznašajo svo- je misli, želje in zahteve, kjer lahko konstruktivno kritizirajo in tudi sami dajejo napotke za boljše delo in poslovanje svojih delovnih organizacij. Takšna vsebina naj bi bila v prihodnje vodilo tudi pri našem Glasniku, ki pa naj obenem povezuje med seboj dokaj raztresene kolektive naših delovnih enot. Zato vas uredništvo vabi k tesnemu sodelovanju, da bi tako list utrdili in mu zgradili nadaljnjo pot v življenju, med vas, med kolektive. V našem glasilu naj bo mesto za izmenjavo izkušenj, za članke o sindikalnem in drugem življenju, za stroko, pa tudi za šport in kulturno delo. O vsem tem in še o marsičem naj bi poročali v našem glasilu. Morda ni slučaj, da je začel časopis izhajati prav v času naših največjih delovnih uspehov, v času velikih delovnih zmag pri gradnji novih objektov, pri utrjevanju našega živilskega kombinata v eno samo, močno delovno družino. Zato bo imel ta časopis veliko poslanstvo in upamo, da bo lepo zaživel v vaši sredi. Za dober pretok informacij v delovni organizaciji, ki ni enovita, je treba vzpo: staviti sistem, s katerim zagotavljamo zbiranje informacij na enem mestu in od tam po drugih kanalih razširjanje teh informacij med ljudi. S tem krožnim pretokom informacij lahko zagotavljamo dobro informiranost zaposlenih o dogodkih, ki so za njihovo delo in življenje pomembni. Za našo delovno organizacijo bi bila primerna naslednja shema: žen za zbiranje pomembnih informacij iz svoje delovne sredine ter za posredovanje le-teh organizatorju informiranja' na ravni DO. Tak zbiralec v tozdih (informator TOZD) naj bi dejansko ne bil zaposlen prav zaradi potrebe po zbiranju in posredovanju novic, pač pa bi bilo takšno delo le dodatna naloga, ki bi se izvajala ob rednem delu. Takšno nalogo naj bi prevzel nekdo izmed zaposlenih, ki ima že po naravi svojega dela pogoste stike Ciredniški odbor organizator informiranja Glasnik informator TOZD direktor samoupravni organi DPO* ostali zaposleni Ključna pomanjkljivost pri nas je prav v tem, da v posameznih tozdih nimamo nekoga, ki bi bil zadol- z drugimi ljudmi tozda. Njegova vloga bi bila prav v tem, da bi o manjših zadevah ali dogodkih sam napisal kratek prispevek in ga poslal organizatorju informiranja; kadar pa bi bili napovedani večji (pomembnejši) dogodki, pa bi obvestil organizatorja informiranja, da bi le-ta prisostvoval dogodku in o njem tudi poročal. če bi zaživel predlagani sistem, bi lahko Glasnik zares predstavljal močno kohezivno vez (povezavo) med posameznimi tozdi v naši DO. Tak sistem ne bi zahteval nič drugega kot malo dobre volje s strani posameznikov, njegovi učinki pa bili čez čas prav gotovo veliki. Dve spremembi osebnega dohodka Na izredni seji delavskega sveta DO ŽK Žito, ki je potekala v ponedeljek, 11. novembra 1985, so delegati obravnavali politiko osebnih dohodkov. Sprejeli so naslednji sklep: v skladu z določili 11. ih 12. člena Samoupravnega sporazuma o OD v DO ŽK Žito sprejema DS novo vrednost izhodiščne osnove, ki je od 1. 10. dalje bruto 30.976,50 din. Na 16. seji delavskega sveta DO ŽK Žito, ki je bila v petek, 6. 12., so delegati po obravnavi politike osebnih dohodkov do konca leta sprejeli povečanje sredstev za OD s 1. decembrom za 10 odstotkov, tako da znaša izhodiščna osnova bruto 34.074,00 din. To povečanje bomo torej prvič dobili izplačano 15. januarja 1986. mini glasnik % l/deis živilski kombinat ŽITO l|ubljana 61000 Uubljana 8inamneka 154 Ltimk 3 liev. 23/ 8.3. 193*4 Aktivna vloga sindikata pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja :i ■ Iz »Informacij« — biltena RS Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje v združenem delu Kolegij DO o prihodnjem u »Žita« Borut Lah pomočnik IPO DO za finančno področje Predstavitev projektne naloge Zunanji sodelavec, tov. Štucin je v sklopu projektne naloge »likvidacija faktur in materialno poslovanje« predstavil osnovno vsebino procesov od prevzema materiala do prejema in do likvidacije faktur, vezanih na material in storitve. V letu 1986 bodo prišli na predlagani sistem v TOZD Šumi, TOZD Tehničnil obrati in TOZD Mlini, pozneje TOZD Pekarstvo in testeninarstvo in v skladu z dobavo računalniške opreme še ostali TOZD. Ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja za letošnje leto sindikat spet čaka obilo dela - Predsedstvo RS ZSS priporoča, da sindikalni organi in organizacije v razpravah pred in ob zaključnih računih največ ročnih planov so za sindi- pozornosti namenijo naslednjim problemom: kat pomembni predvsem Pri pripravljanju in spre- tile planski cilji: povečanje Na seji kolegija DO ŽK Žito, ki je potekala 25. in 26. novembra v Ljubljani, so prisotni obravnavali pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije. Razpravljali so o razvojnih, kadrovskih in pravnih predvidevanjih za leto 1986, dosežkih in usmeritvah TOZD Blagovni promet in TOZD Tehnični obrati ter o planskih izhodiščih za prihodnje leto na področju financ. Razpravljali in usklajevali so tudi osnutka plana svobodne menjave dela rjied TOZD in DSSS ter med TOZD in TOZD Blagovni promet. 1 jemanju letnih in srednje- realnih osebnih dohodkov, ’ izboljšanje delovnih in živ- ljenjskih razmer delavcev, utzidvuev, krepitev reprodukcijske sposobnosti, nje skupnih zadovoljeva- in splošnih Nov pakirni stroj Je odpravil ozko grlo v proizvodnji Na seji delavskega cveta DO ŽK Žito, ki jo potekala v petek 6. decembra, so za pomočnika individualnega poslovodnega organa DO Žito za finančno področje imenovali Boruta Laha, diplomiranega ekonomista iz Ljubljane. Mandat imenovanega začne teči z dnevom nastopa dolžnosti. Poleg tega so delegati podpisali Samoupravni sporazum o temeljih plana DO ŽK Žito za plansko obdobje 1986-90, obravnavali in sprejeli so smernice za pripravo plana za leto 1986; sprejeli oziroma potrdili pa so tudi 15-odstotno povišanje cen storitev TOŽD Tehnični obrati za delo, ki jih opravljajo v splošnih delavnicah in plastiki. Nova cena ure, ki znaša 1.128,00 din, se obračunava od 1. novembra dalje. družbenih potreb. Zato je treba planirati tak dohodek, ki bo omogočal doseganje teh ciljev - hkrati načrtovati in sprejeti take ukrepe, ki bodo omogočo-ili oziroma zagotovili ustrezen dohodek - to je prestrukturiranje, tehnološko zahtevnejša proizvodnja, izvoz, zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda, boljša organizacija dela in drugačno razporejanje delovnega časa. Pri ocenjevanju rezultatov gospodarjenja in možnosti razvoja v prihodnjem obdobju pa je nujno primerjati rezultate v lastnem ozdu z rezultati sorodnih ozdov v podskupini dejav^ nosti ter sprejeti ukrepe za doseganje najmanj takih rezultatov, ki jih dosegajo najuspešnejši ozdi. Sindikalne organizacije in organi naj bodo pozorni, da bodo napravljena temeljita analiza vzrokov (ne)-učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja, predvsem v tistih rvyrlih, kjor co fiatih'*' obseg proizvodnje, produktivnost in izvoz manjši od planiranega. Prav tako pa je treba razčleniti rezultate poslovanja v tistih ozdih, kjer je ob visokem dohodku manjši obseg proizvodnje oziroma storitev in manjša produktivnost. V razpravi naj sindikat zahteva preverjanje, ali je bila politika delitve skladna ueiavKe iz pisarn pomagajo pri pakiranju izdelkov s samoupravnimi sporazumi dejavnosti (razmerje med bruto OD na delavca in akumulacija na angaži; rana sredstva v primerjavi s sorodnimi ozdi v podskupini dejavnosti). Tam, kjer je organizacij? poslovala z izgubo, je nuj; no zahtevati tak sanacijski program, ki bo predvsem s prestrukturiranjem proiz vodnih programov dolgo ročno odpravil vse vzrok® ža izgubo. Prizadevanja delavcev TOZD Šumi za večji izvoz Novost v Šumiju: izdelovanje »cekinov« V TOZD Šumi smo v letošnjem letu v enajstih mesecih naredili 1.199.118 kg bonbonov za izvoz, kar je za 42% več kot v istem obdobju lanskega leta. Da smo dosegli tako lepe rezultate, smo morali vsi delavci v našem TOZD resno in odgovorno pristopiti k delu, še posebej zato, ker se za izvoz zahteva povsem brezhibna kvaliteta. Kot vemo, se naročila, za izvoz količinsko zelo spreminjajo iz meseca v mesec, dostikrat pa smo dobili še dodatna poročila s kratkim rokom izdelave. Ker imamo strojno opremo precej iztrošeno, smo imeli večkrat okvare na strojih ravno te- daj, ko bi morali delati z največjim tempom. Zato so morale delavke v proizvodnji delati zelo veliko v nočni izmeni, ob prostih sobo- smo prispevali svoj delež * tako povečanemu izvoZij: V letošnjem letu smo del®' v proizvodnji 1568 ur (7 s®' bot), predvsem pri pakir®' nju bonbonov. Delo rež1 skih delavcev v proizvod®! je bilo organizrano tak^ J'- UIIU Ul yc»l I 14-1 CII IU da se je namesto redne d® lovne sobote na svoje® Sumi tah in po sistemu »12-12«. Lahko rečemo, da so se povsem podredile ciljem za večji izvoz. Tudi delavci v režijskih službah našega TOZD-a delovnem mestu delalo proizvodnji. e Delavci našega TOZD ® zavedamo, da je čim vefl izkoriščenost strojev v P™ izvodnji in usmerjenost izvoz tista pot, ki narti D zagotavljala dohodek socialno varnost, zato s mo tudi vnaprej delal' j takšno prizadevnostjo K doslej. >|K Bojana t*' Zakaj ne krožki za izboljšanje proizvodnje v Žitu? mini Kot pravi Tony Buzan v svoji knjigi »Izkoristite svojo pamet«, večina ljudi zase m®ni, da nima nikakršne Posebne sposobnosti ustvarjalnega mišljenja, 'stočasno pa s testom ustvarjalnosti dokazuje Prav nasprotno. Res je, da |e veliko lažje vestno opraviti predpisana in že uteče-na dela, ki pa jih po drugi strani podpirajo, predpisu-leJo in celo sankcionirajo vse obstoječe organizacije, razen nekaterih izjem. V takem okolju nove zamisli doživijo hiter konec, ustvarjalni delavci pa najpogosteje zapadejo v apatijo alU-pa svoje zamisli in svoje aktivnosti prenesejo v honorarno delo ali privatne aktivnosti. Prav zato bi mo-.al1' kot pravi profesor Mo-l na' razviti nove vrednote n Slcer namesto dosedanje rednote vestnega oprav-janja predpisanega in zna-oe9a dela, vrednote kot na Pnrner: ni enega samega pjboljšega načina izvajala dela, ki bi ga lahko nek-00 objektivno določil, zato-.aJ Je vsakdo odgovoren za z“jr° najboljše poti. Ker so ovire za ustvarjal-o delo tako psihološke kot organizacijske, je prvi ko- ak, ki ga moramo storiti za Spodbujanje inovacijske oajavnosti, vzpostavitev namernega socialno psihološkega vzdušja za ustvaril no delovanje tako posameznikov kot skupine. Dejavniki, ki ustvarjalno delo-anie pospešujejo, so: J- Izzivajoče delovno kolje: delavec mora čutiti, noi|e Poklican za razrešitev Lpkega pomembnega pro-von3, ali da se od njega V6"ko pričakuje. D 7 Stvarni cilji: če teh ni, DlJem iz dneva v dan raz-vah Jamo 0 znanih teža-Dr„: yle^em° za seboj stare ^ Pleme in najdemo za Oor ■ ,nedejavnost razna bnrtav,e'!a Najbolj vezpod-So ?'tuacija nastane, če sti n 1 'novacijske dejavno-PreiB Stav'*en' s strani na-iarii r!ega oziroma organi-3l,sk|h avtoritet. WhRFumevanie za neu" da n v organizaciji vla-vSak0zračje, da mora biti Vsak zamisel uspešna, v Da naPaka, ki je nastala P°rovSU ustvarjalnih na-tem *’ Pa kaznovana, po-PrertPSet3e' ki naj bi dajale dejo °^e’ odrevene, postavili dasivne- namesto no-kuD arr>*sli pa dobimo le Žav in navajanje te- 4 n diskutiranja. nie nn prtost in dopušča-Ces 'asProtij: kreativni prosi m ahteva nasprotujoča diore n*a: Posameznik ne Hiislj Odtehtati svojih za-Spr0tur® mu drugi ne na-kritj2j I®l°’ ga pohvalijo ali glasnik ^tvarif^tost: za razvoj Porriemkne Klime ni toliko ?lanov *0 zadovoljstvo l6 VeiiL *emveč zavzetost, dlptn .J?3 P°9lobitev v pro- ^lern h~ t'v,M'uuiiev v pro- žU|(at ale pomembne re-Prej n: problem mora naj-ali skunfn eti Posameznika 6n°VaidejaPredenSep0ja' Nekonformnost: 2°st muJatl je treba različ-^ed,aqatL1^a' Potencialni • Jo iz9atelJi novih idej iš-,n varnost. Bolj ko so njihovi osebni interesi deloma identični, deloma pa različni z organizacijo, bolj so učinkoviti. Z drugimi besedami povedano -žele si razumevanja za svoje kritične pripombe. 7. Povezanost organizacije navzven: možnost za razvoj ustvarjalne klime je večja, če člani organizacije razvijejo in vzdržujejo stike z drugimi profesionalnimi organizacijami. 8. Neposredna povratna sporočila: vsakdo mora zvedeti o dosežkih. Brez poznavanja rezultatov dela ni napredka. Takšna sporočila navajajo kreativnega posameznika na nove ideje. 9. Ustrezen sistem materialne in moralne stimulacije: o tem smo v naši delovni organizaciji opravili anketo, katere del rezultatov bomo objavili v nadaljevanju, del pa v prihodnji številki. Drugi pomemben korak, ki ga moramo opraviti, je vgraditev inovacijske dejavnosti v poslovno politiko. Šele z vgraditvijo v poslovno politiko bi lahko govorili o organizirani inventivno inovacijski dejavnosti kot nasprotju sedanje stihijske, razdrobljene na ustvarjalne posameznike omenjene dejavnosfl. O organiziranosti inventivno inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji bi lahko govorili tedaj, če bi bili izpolnjeni naslednji kriteriji: - Določitev politike oziroma strategije vodenja inventivno inovacijske dejavnosti (bistvo - postavitev programa ciljev, ki jih s to dejavnostjo želimo doseči ter opredelitev pristopa k organiziranju inventivno inovacijske dejavnosti). - Planiranje inventivno. inovacijske dejavnosti (bistvo - cilji, ki smo si jih zastavili s politiko oziroma s strategijo vodenja, naj bodo konkretizirani v planu. Plan bi moral zajemati konkretne cilje ter finančna in materialna sredstva za dosego teh ciljev). - Načrtno vzpodbujanje inventivno inovacijske dejavnosti (pod tem si zamišljamo metode oziroma tehnike, potrebne za uspešno delovanje na tem področju - krožki za izboljšanje proizvodnje, o katerih smo pisali v prejšnji številki Glasnika, je ena od najbolj pogostih metod, pri nas izdelani metodi pa sta metoda MID - množična inovativna dejavnost ter metoda USOMID - usmerjena, sistematična, organizirana množična inovativna dejavnost). - Realizacija inovacij. Analiza ankete o ‘ inovacijski dejavnosti v ŽITU Povsem na kratko še o anketi,'ki smo jo v naši delovni organizaciji opravili novembra letos. Cilj ankete je bil naslednji: 1. Ugotoviti, ali smo, s formalnim sprejemom samoupravnega sporazuma in pravilnika o inovacijah, uspeli angažirati vse obstoječe miselne potenciale znotraj delovne organizacije; 2. Ugotoviti, kaj konkretno vzpodbuja in kaj ovira inovacijsko dejavnost. Na ta način bi dobilfsicer res vzorčne, pa vendarle dokaj odgovore na vprašanje, kje so vzroki za relativno nizko raven inovacijske dejavnosti. V tej številki bi obdelali kvantitativne dejavnike, ki smo jih razdelili v tiste, ki vzpodbujajo in tiste, ki ovirajo inovacijsko dejavnost. Vprašalniki so bili posredovani v vse TOZD (po 10 izvodov), vrnjenih pa jih je bilo 50. Sodelovali so zaposlni vseh izobrazbenih ravni. Vprašalnik A je zahteval, da anketirani obkrožijo tri dejavnike, ki po njihovih mnenjih najmanj ovirajo, ter prečrtajo tri dejavnike, ki najbolj ovirajo inovacijsko dejavnost. Iz odgovorov je razvidno, da NAJBOLJ ovirajo inovacijsko dejavnost (po vrstnem redu le prvih pet): 1. nezadostna denarna nagrada 2. dolg postopek uveljavljanja inovacij 3. ljudi premalo navajamo na možnosti izboljšav; bolj na red in pridnost 4. ni javnega priznanja in pohval za inovacijsko delo 5. neseznanjenost delavcev z delovnimi problemi NAJMANJ pa: 1. niso prikazane ekonomske koristi za OZD 2. ni takega dela, ki bi človeka sililo k inovaciji 3. neseznanjenost delavcev z delovnimi problemi 4. neugodno vzdušje za inovacijsko dejavnost 5. premalo strokovne pomoči za oblikovanje inovacijskih predlogov. Vprašalnik B je zahteval, da sodelujoči obkrožijo tiste tri dejavnike, ki so najbolj, ter prečrtajo tiste tri dejavnike, ki so najmanj pomembni za inovacijsko dejavnost. Ponovno navajamo samo prvih pet: NAJBOLJ: 1. primerna denarna nagrada 2. ugodna klima za inovacijsko dejavnost 3. seznanjenost delavcev s pomembnimi delovnimi problemi 4. kratek postopek uveljavljanja inovacij 5. javno priznanje in pohvala za inovacijsko dejavnost NAJMANJ pa: 1. prikaz ekonomskih koristi za OZD 2. kratek postopek za uveljavljanje inovacij 3. navajanje ljudi na množičnost izboljšav 4. urejena razmejitev med delovno dolžnostjo in inovacijo 5. ustrezno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje Podrobneje o rezultatih pa v prihodnji številki. Ivo Gajič iidiie livllekl konfonat ŽITO l|ubl|w (.'000 lwbl»ne. Sm»'ti(i»ke 114 Spremembe v službi AOP Služba za avtomatsko obdelavo podatkov bo s pridobitvijo večjega in sodobnejšega računalnika razširila obseg svojega dela. Predvidena je tudi širitev mreže mikroračunalnikov po dislociranih TOZD. Zato predlagajo tudi spremembo organizacije dela v službi AOP, ki predvideva formalno ločitev organizacije in programiranja novih obdelav od operativne izvedbe. Odprt dispanzer za medicino dela V petek, dne 15. novembra je bila slovesna otvori dispanzerja za medicino dela za štiri delovne organi cije: ŽITO, BTC, INDOS in VULON na Šmartinski četi 1. v Ljubljani. Tako smo dobili poleg kurativne ambulant ki posluje v istih prostorih že od junija, še ambular, medicine dela. Od 1. decembra višje dnevnice Nove višine stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravlja nju določenih del in nalog, se od 1. decembra dalje obračunavajo takole: - dnevnice v državi: - nad 12 ur 2.078,00 din -od 8 do 12 ur 1.068,00 din - znižana od 6 do 8 ur 767,00 din - stroški prenočevanja: - povprečnina 1.546,00 din - stroški za ločeno življenje: 13.914,00 din - kilometrina: 30,60 din 27,50 din 25,60 din Gorenjka že kaže svojo novo — delovno podobo Rekonstrukcija Gorenjke je tehnično-tehnološko zaključena. Vsa oprema je tehnično usposobljena za proizvodnjo vseh vrst kakaovih proizvodov. Proizvodnjo polnjenih čokolad smo zaradi določenih objektivnih težav morali preložiti na prve dni prihodnjega leta. Proizvodi, ki so proizvedeni v novih tehnoloških okoliščinah, so izredno dobre kvalitete, tako po organoleptičnih lastnostih (okus, aroma, obdelava čokoladnih mas) kakor tudi po zunanjem videzu. Na opremi dosegamo planirane kapacitete in to v tej fazi proizvodnje cca. 800 do 900 kilogramov na uro na liniji za proizvodnjo čokolade, cela tovarna pa ima kapaciteto 9000 kg kakao proizvodov na dan. Vsa oprema - domača, uvožena in prenešena iz stare Gorenjske - fuhkci-onira. Na dozirno-mešal-no-gnetilni napravi smo se na začetku proizvodnje soočali z določenimi, tako imenovanimi otroškimi boleznimi, katere pa smo, kljub težavam z dobavitelji opreme, uspešno reševali in rešili. Ozko grlo predstavlja drobljenje surovih čokoladnih mas na peterovalju ter »končiranje«. Tudi ta problem bo v sodelovanju s firmo Hitschler v doglednem času rešen. Pričakujemo namreč, da bo omenjeno ozko grlo sredi prihodnjega leta s prihodom pe-terovalja in konče odprav- ljeno. S tem se bosta dvignili kapaciteta in kvaliteta proizvodnje. Z ozkim grlom se srečujemo tudi v zavijalnici čokoladnih tablic. Trenutno montiramo nov zavijalni stroj vzhodnonemške firm-me NAGEMA. Stroj bo zavijal 100-gramske polnjene tablice. Določene težave povžro-ča zbiranje za tehnični prevzem potrebne dokumentacije. Predvidevamo, da bo tudi to delo pravočasno urejeno in s tem ustvarjeni pogoji za tehnični prevzem tovarne in izdajo dovoljenja za obratovanje. Ob začetku obratovanja rekonstruirane Gorenjke smo dali prednost tehnično-tehnološko manj zahtevnim proizvodom. Danes smo tehnično in kadrovsko usposobljeni proizvajati naslednje proizvode: 100 g jedilno čokolado, 100 g mlečno čokolado in mlečno čokolado z lešniki, 30 g mlečno čokolado z lešniki. Proizvodnja polnjenih čokolad bo stekla po usposobitvi pakirnega stroja NAGEMA v pričetku prihodnjega leta. Da bi bilo s proizvodnjo polnjenih čokolad čim manj začetnih težav, smo dogovdrjeni s firmo Bensdorp, da nam za nekaj dni pošlje v pomoč svojega tehnologa. % , Bojan Rak Del zapletenih napeljav v novi Gorenjki Posvetovanje tehnologov SOZD hp Tradicionalno posvetovanje delavcev OZD na razvoju sestavljene organizacije hp je letos potekalo na tematiko »biotehnologija« 5. in 6. decembra v Lipici, pod pokroviteljstvom Droge iz Portoroža, katero je v novi organiziranosti predstavil predsednik njenega poslovodnega odbora in s tem otvoril posvetovanje. Posvetovanju je prisostvovalo 147 udeležecev iz delovnih organizacij SOZD hp, Oljarice Kranj in Žita Ljubljana ter gostov. Med slednjimi posebej omenja V nadaljevanju posvetovanja je bil podan eden od najstarejših bio procesov - fermentacija, in sicer: - v proizvodnji piva, s posebno zanimivim zgodovinskim poudarkom na razvoju te veje živilske industrije, - v proizvodnji vina, s podatki o sestavi grozdne jagode do sprememb, ki nastopijo zaradi alkoholnega vrenja. Sledil je sestavek o biotehnologiji olj in masti, ki je seznanil prisotne, da pokriva to področje selekcijo Iz uvodnega nastopa, referatov, ki so bili na zavidljivi strokovni ravni, ter iz razprave tekom celega posvetovanja izhajajo naslednje ugotovitve in zaključki: Prisotna tendenca iskanja kratkoročnih rešitev je nesprejemljiva in jo je nujno nadomestiti z rešitvami, ki zagotavljajo dolgoročne učinke. Okrepiti je treba funkcijo razvoja v najširšem pome- nepa razvoja, ki edini zagotavlja doseganje gospodarskih ciljev, je človek -delavec. Storiti je treba nu besede ter v tem smislu vse da se zag0tovi njego-zagotoviti vlaganja v kadre va motivacija, ki pa ne po-in sredstva. meni samo materialnega Za zagotovitev pospese- priznanja, temveč tudi za-nega razvoja, ki ga delovne gotavljanje enakopravnega organizacije same ne zrno- vključevanja v oblikovanje rejo, naj bi. posebne razi- rešitev, skovalne skupnosti sodelo- Učinkovitost razvoja, ka-vale v raziskavah živilske tero karakterizira hitrost industrije v večjem obsegu prenosa raziskovalnega in dajale prednost zlasti ra- dosežka v družbeno prak-ziskavam aplikativnega so_ je odvisna od razpolož-značaja. _ Ijivih sredstev, organizira- Pomemben faktor uspeš- nosti, strokovne usposob- ljenosti in celo formalne možnosti za naložbo. Podvzeti je treba vse ukrepe, da zagotovimo učinkovitost razvoja, v smislu tega pa posebej opozoriti na formalne ukrepe, ki dostikrat zavirajo investicijsko aktivnost. Posvetovanje v naslednjem letu bo potekalo pod naslovom, ki bo določen kasneje, vendar s tematiko - Tehnološki procesi. Za pokrovitelja predlaga zbor Oljarico, Kranj. E. M. mo tov. Korošca, člana, oljnic, pridobivanje maš-predsedstva CK ZKS, ki je ^°b> iz mikroorganizmov in v svojem uvodnem referatu realno nakazal osnovne značilnosti stanja v katerem se nahajamo, gospodarske cilje, kot so: normalizacija ekonomskih odnosov s tujino ter zmanjševanje inflacije, pa tesno povezavo z lastnim znanjem. Pri tem je poudaril dejstvo, da novega znanja, novih usmeritev in s tem noveg stanja ni mogoče pričakovati brez ustreznega vlaganja v kadre in sredstva. Delovno organizacijo ŽK Žito so na posvetovanju zastopali: Marko Sok, Anton Kosovel, Zlata Vidmar, Janez Železnikar, Arzenij Kuret, Božidar Koren, Mojca Šturm, Marko Svetina, Zdravko Plut in Vesna Kunej. V razpravi, ki je sledila uvodnim besedam so sodelovali tov. Kneževič, preuseaniK Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tov. Pretner, pomočnik predsednika komiteja za raziskovalno dejav-, nost, tov. Kukovec, član IO Gospodarske zbornice Slovenije in drugi. Posebej je bil poudarjen izreden pomen tematike posvetovanja, saj je biotehnologija s svojimi širokimi možnostmi posebej zanimiva za Slovenijo, ki je surovinsko šibka oziroma nezadostna glede na potrebe. Zato bi moral biti razvoj te dejavnosti na področju živilske industrije pospešen. Za začetek strokovnega dela posvetovanja je bil -podan referat o biotehnologiji, v katerem je obdelano področje, od katerega si v prihodnosti obetamo največji prispevek h gospodarskemu in tehnološkemu razvoju, tako v razvitem svetu kot v deželah v razvoju. V referatu je bil predstavljen razvoj biotehnologije in to od procesov vrenja in fermentacije, s katerimi se je človek, ne da bi se zavedal teoretskih osnov, ukvarjal že od začetka civilizacije, do realističnih pogledov na stanje in možnosti razvoja sodobne biotehnologije. Iz referata veje misel, da biotehnologija lahko bistveno prispeva, ne le k razvoju novih in k izboljšanju že obstoječih biotehnologij na področju prehrambene, farmacevtske, kemične industrije, kmetijstva, zdravstva, energetike in varstva okolja, temveč tudi k splošnemu izboljšanju kvalitete življenja. V uvodni del posvetovanja je spadal še referat o biotehnološki proizvodnji encimov ter referat o bi-oreaktorjih; s poudarkom na lastnih rešitvah, kar je vse rezultat raziskovalnega dela na KIBK. modifikacije maščob z en-cimatsko obdelavo. Posebno skupino referatov predstavljajo prispevki, ki obravnavajo, v okviru Biotehnologija v prehrambeni industriji Biotehnologija je relativno nova veda, ki združuje skupne razvojne dejavnosti znanje jz področja bioke-SOZD hp in oddelka za mjje mikrobiologije in bi-analitiko trt tehnologijo zi- 0kemijskega inženirstva z vil pri KIBK, osvojene bio- namenorni da izkoristi spo-procese: • sobnost mikroorganizmov - V referatu o biotehno- za projZVodnjo raznih do-logiji pri predelavi stran- brjn |K E CN V 19! ItUV v * - ► i 1 LET C 86 MttVoz 'SIKAH! posRhn- NIKI UOM ŠR.6ZS, tolKO štev. H, me »ojrmji NATRIJ ve»a o NO OROŽJE ww3F V* JF6 PEKOČI pevur-* NIK* NOVI sn» 6.1RKA Vkuevo W6B. hM£tW S«6b. ZUKl S0StWU| KŽflVfl nr>ie- «N htlES i*U|V<- lEc klTfUlKI TROPSKA PArisu Rešitev nagradne križanke »Pekarna Vrhnika« _ Vodoravno: abortus, Vrhnika, TVD otok, j, petke, mavrica, Etiopka, tesar, KIG, isti, SL, Akra, Eich, alt, Reid, NK, Evnuh, NT, Ali, ij, Žito, kosa, Ajub, TP, LT, A, k, roštilj, Pa, Ta, Oto, AO, UL, EK, sojini polpeti, Ikar, kantica. Izžrebani reševalci nagradne križanke iz 3. številke - 1. nagrada, 500,00 din: Oblak Andreja, TOZD Pit, DE Pekatete - 2. nagrada, 300,00 din: Marjetič Darja, TOZD Mlini - 3. nagrada,'200,00 din: Reišl Ivan, TOZD Blagovni promet šen. Le z denarjem bo precej težav in želeli si boste, da bi bilo petnajstega vsaj dvakrat na mesec. Standard se bo popravil aprila, ko bo na travnikih pognalo dovolj regrata. Priprave na dopust pričnite dovolj zgodaj, ker ga boste sicer preživeli sila skromno. Druga polovica leta bo minila bolj mirno, če ne upoštevamo težav z vozilom, slabih odnosov s sorodniki in večkrat sitnega šefa. Zdravje bo presenetljivo dobro, glavobolov ste pa že itak navajeni. Ne iščite novih poznanstev z osebami, ki so rojene v znamenju raka, ker vas lahko boleče potegnejo za nos. S šefom se pa le pobotajta še pred koncem leta. Dvojčka 22. 5.-21. 6. Kljub temu, da vam tudi mrzla zima ne bo mogla do živega, ne mislite, da ste neranljivi. Iz mirnega ritma življenja vas bo spravil dogodek v marcu. V maju se boste težko odpovedali potovanju. Junija boste dobili obisk, katerega se sploh niste mogli nadejati. Poleti se boste spraševali, kaj dela v morju lev(inja), vendar pazite, da ne bo radovednost prevelika. Pokvarjen gospodinjski aparat vam bo septembra povsem prekrižal račune. Oktobra boste posumili v zvestobo partnerja. Novembra vam bo zdravnik svetoval, da opustite škodljive navade -poslušajte ga! Pred iztekom leta boste hoteli še veliko postoriti, spoznali pa boste, da so lahko bližnjice zelo nevane. Rak 22. 6. - 23. 7. Slabši start v novo leto vas ne bo potrl, ker ste pač rojeni v znamenju, katerega značilnost je med drugim vztrajnost in upanje na boljše čase. V marcu boste že dobre volje, saj vas bo ogrelo prvo pomladansko sonce, toda razpoloženje bo pokvarilo spoznanje, da so se poleg snega odtajale tudi cene. Aprilski nakup vas bo kljub temu zadovoljil in zapravljenega denarja vam ne bo žal. Delovna vnema, ki bo maja izginila, se bo junija vrnila z neko obljubo. Poletje bo prineslo srečanje z bivšo simpatijo in neprijetno spoznanje, da imate vendarle prenizko plačo. Jeseni boste iskali krompir za ozimnico in pri- merno darilo za taščo. Po oktobrskem dogodku boste še dolgo lovili sapo, konec leta pa bo potekal kar preveč mirno. Lev 24. 7. - 23. 8. Prijeten prehod v novo leto bo hitro pozabljen, saj se bodo skrbi kar kopičile. Vaše prepričanje, da za dežjem pride sonce, se bo v marcu izkazalo za točno, vendar boste pozabili na tiste, ki so vam k temu pripomogli. Aprilske težave z zdravjem se bodo nadaljevale tudi maja, za kar pa boste krivi čisto sami! Dopust načrtujte za avgust, sicer bo zelo pust. Nepripravljeni boste šli septembra na krajšo pot. Novembra bo za vas prišla pomlad, ob koncu meseca pa boste preštevali neplačane račune. Decembra boste razmišljali o novi službi, vendar previdnost ne bi bila odveč. Prenovo stanovanja preložite na prihodnje leto. Pazite na škorpijone. Devica 24. 8. - 23. 9. Ugotovili boste, da ste v preteklosti preveč skrbeli za svojo linijo, saj so že zdavnaj to skrb prevzeli drugi. Vseeno pa rekreacije ne boste povsem opustili, saj boste spretno pre- skakcivali polona. ki vam jik bodo sodelavci vso zimo metali pod noge. Več časa morate spomladi posvetiti bližnjim, sicer boste deležni očitkov. Še v septembru se boste spraševali, če ste bili res na dopustu, saj bo utrujenost po njem še večja kot prej. Oktobra se boste spomnili na svoj hobi iz otroških let in spet vas bo silno zamikal. V novembru boste ugotovili, da bi lahko kar srečno živeli, če ne bi prevečkrat doživeli mrka - v denarnici. December bo lep; zasluga za to pa sploh ne bo vaša. TEHTNICA Tehtnica 24. 9. - 23.10. Komaj se bo pričelo 86. leto, boste že razmišljali o dopustu: Zahvala Ob smrti moje drage mame se naj lepše zahvaljujem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti vsem sodelavkam slaščičarne Jesenice. Hkrati se najlepše zahvaljujem OOS Žito TOZD Triglav Gorenjka Lesce za denarno pomoč. Marija Golob Zahvala Ob smrti moje mame Marjane Vrtačnik se najtopleje zahvaljujem vsem mojim sodelavkam iz Kamnika za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in udeležbo na pogrebu. Zahvala velja tudi TOZD Maloprodaja za venec. Francka Hočevar tako zimskem kot letnem, Spoznali boste, da je razmišljanje zelo poceni zadeva in za bati se je, da vam ne preide preveč v navado. Bližnji bodo še v marcu stokali, da je v stanovanju premrzlo. Aprila boste spoznali, da ni samo prvi dan tisti, ko vas skušajo vleči za nos. Nikar se v juniju ne podajajte v drage nakupe, ker boste sicer še dolgo obžalovali. Srečen dogodek v septembru. Rojstni dan bo minil neopazno, saj vas bo bolela glava zaradi njega samo en teden. Pomanjkanje zimske garderobe vas bo vznemirjalo ves oktober. Novembrsko spogledovanje z osebo rojeno v znamenju vodnarja bo že decembra pozabljeno. škorpijon 24.10. - 22.11. Nikar ne počivajte predolgo na rezultatih dela iz preteklega leta, še posebej, če to delo ni bilo vaše! V zgodnji pomladi boste razmišljali o tem, kako bi obdelali vrtiček, vendar vas bo pretirana vnema hitro zapustila. Izlet vam bo koristil, pa čeprav bo potem cel maj manj mesa na krožnikih. Za dopust naj letos poskrbi part' ner, ker ima večjo možnost izbire. V septembru bo streljala v vas ljubezenske puščic® oseba rojena v znamenju strelca, vendar bodite previdni, kajti za tem se lahko skriva drugačen interes. Oktobrski skok cen boste pozabili Sela ob novembrski višji plači. Decembra pazite na poledico, s'1 cer boste čutili bolečo posledico. • . ______ ■Ji v Strelec 23.11.-22.12. Ne sklepajte o letu po slabem in dolgočasnem začetku, kajti letos so vam zvezde (P® ne samo one) kar dobro naklonjene. Vaše težave izviraj0 samo Iz tega, da bi radi dosegli vse naenkrat. Darila ** rojstni dan se boste razveseUJ li. Naglica pred dopustom ** bo komajda obrestovala. Nik? se preveč ne prepustite oz' kom na dopustu, ker ima le® 'iir ko to trajne posledice, vašo , nač°! račun za kurjavo, ki bo If®1 nančno brezskrbnost bo na< po vašem mnenju odloča preveč številk. Napovedan napredovanje ne bo prišlo '® ko hitro kot ste sl predstavil® II. Odnose s sosedi morate konca leta popraviti, ker J. boste še potrebovali. Nadi® na decembrska gripa vas °p hitro zapustila, ko boste vid ceno limon. Izdaja Živilski kombinat 21, Ljubljana, Šmartinska \Tj Glavna In odgovorna uredn Zlata Vidmar. Uredništvo: Z' šmartinska 154, tel.. (061) 981, Int. 238. Ureja uredn'” odbor Tehnični urednik: \ gust Cerar. Tisk: ČGP tozd TČR, Ljubljana, Titova^ I i I 1 ii h n j« d n p te Sl p, di bi iž li