^oSlnlaft pltiSBB V getortoL Leto XVm., št 65 o pravutdtvcb bjuoijiuui, &aazi]era aiics 0 — reiefon ftt. 8122, 8123, 812*. 8126, 8120. Lnseratni oddeieiu Ljubljana, Selen« ourgova ui. ft — Tel. 1392, 8492. Podružnica Maribor: Gospoaaa ulica ILU - reiefon ftt 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL St. 2 reiefon ftt. 190. RaCuni pri pošt. ftek. zavodih: Ljubljana ftt. 11-842, Praga člalo 78.180, Wlen ftt 105.241. I|ublfay, četrtek 18, marca 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan ~azea ponedeljka. Naročnina nafta mesečno Din 25.— Za mozeinatvo Din tO*— Uredništvo: Ljubljana, SnaOjeva ulica S, Telefon 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica U, Telefon ftt. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica fttev. L Telefon ftt 65. Rokopisi se ne vračajo. Prebujanje Prednje azije 2e dalje časa se napoveduje prednje-azijski pakt in v najnovejši dobi se napovedi konkretizirajo. Iniciativa prihaja v prvi vrsti od Turčije in v zvezi s tem se javlja, da namerava Ruždi Aras potovati v perzijski Teheran, pa morda še drugam. Vesti o prednjeazijskem paktu zadevajo na precejšnjo nezainteresiranost v Evropi. Saj leži ta predel vendarle nekoliko daleč. Toda dandanes je svet tako povezan med seboj, da ni na mestu podcenjevanje kateregakoli predela. Dandanes so vezi tudi med zelo oddaljenimi deli sveta tako prepletene v kulturnem, političnem, gospodarskem pogledu, da se more le malokatera pokrajina še odtegovati kontaktu z drugimi. In marsikdaj se zgodi, da postane kaka pokrajina ali država tako rekoč čez noč važna in da se mora Evropa v tej ali oni zvezi zanimati zanjo tudi iz lastnih brig. To velja tudi za pripravljajoči se prednjeazijski pakt. Novi pakt naj bi vezal Turčijo, Irak, Perzijo in Afganistan. Pripravlja se torej tesnejša zveza držav, ki se razprostirajo po področju od Egejskega morja, torej od evropskega obrobja, pa tja do vrat britanske Indije. To je veliko področje, hkrati važno po tem, da domala na vsej tej dolgi progi meji na severu na Rusijo, na jugu pa se naslanja na južna morja od Indije do Sredozemskega morja. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da so Perzija — ali kakor se imenuje z modernim imenom — Iran —, dalje Afganistan in Turčija stare države, ki morejo gledati nazaj na razgibano zgodovino, dočim je Irak mlada tvorba, ki jo je poklicalo v samostojno politično življenje šele povojno obdobje. Vse štiri države so muslimanske: njih je prebivalstvo po ogromni večini v islamski verski zajednici. Toda kljub temu so med njimi huda verska nasprotja, predvsem med šijiti in suniti, pa še med drugimi muslimanskimi sektami. Danes tudi ni brez pomena opozoriti na razliko med radikalno liberalno Turčijo, ki je odpravila kalifat, in ostalim islamskim svetom. Zato samo na temelju verske skupnosti ne smemo iskati pretranih in močnih vezi za politične skupnosti. Ozemlje od Turčije do Afganistana je predstavljalo pred svetovno vojno zelo interesantno in jako važno politično področje. Tu sta se križala interesa dveh močnih taborov, dveh velikih držav, dveh najsilnejših imperijev. Na eni strani, na severu je bila velika Rusija, carska Rusija, katere stoletno stremljenje je bilo obrnjeno k oceanom in težilo sistematično k dostopu do velikega širokega morja. Na drugi strani je na tem širokem morju gospodovala Velika Britanija, ki je imela velik strah pred ekspanzivnimi težnjami in možnostmi stare carske Rusije. In v vsem tem področju so se križala prizadevanja so si nasprotovala in se borila med seboj. Prednja Azija od carigrajskih ožin pa do severnozapadnih meja Indije je bilo ono torišče rusko-britanskega an-tagonizma, ki ie tako dolgo odločalo v evropski in svetovni politiki. Toda Prednja Azija je bilo tudi ono področje, kjer se je končno sklenil sporazum med obema nasprotnikoma in to na račun, da sta se v glavnem zadovoljili obe stranki. V tem smislu je bil isklenjen kompromis med Londonom in starim Petrogradom in v njem so se razdelile vse širne pokrajine od indijske meje do carigrajskih ožin na dva dela, na britansko in rusko interesno sfero. Angliji bi ostalo ozemlje bliže morju, dočim si je nameravala Rusija z angleškim pristankom priključiti bolj na severu ležeče dežele, tako one v Mali Aziji in Armeniji, kakor tudi one v Perziji. Da ni v Rusiji izbruhnila revolucija ter odpihnila carizma in njegovih imperialističnih načrtov, bi danes politične meje povsem drugače tekle po Prednji Aziji in bi bilo za sklepanje prednjeazijskega pakta kaj malo osnove. Komaj je danes še aktualno obujati te politične reminiscence, saj so že tako silno daleč od resničnosti. Ali vendar ob pripravah za prednjeazijski pakt ni brez pomena, da pogledamo tudi na to ozemlje. Sovjetska Rusija se je v Prednji Aziji odpovedala vsem svojim aspiracijam in je zapustila tudi vse že osvojene pozicije carske ere na turškem in perzijskem področju. Toda skušala je tjakaj prodreti v novi obliki, v smislu močne prevratne propagande, ki je operirala manj s pravim komunizmom kakor z gesli po popolni osamosvojitvi azijskih narodov. Tudi Velika Britanija ni izvedla svojega osvo-jevalnega načrta, razen v arabskem področju, kjer pa je končno resignira-la celo na mandat v Iraku. Vendar je ostalo nasprotje tudi v novem stanju in nekaj časa se je močno zdelo, da ostane rusko-britansko nasprotje tudi po uvedbi sovjetskega režima. Šele v zadnji dobi so se tudi v tem pogledu stvari omilile in danes so druge sile prevzele vlogo sovjetskega antagonista. ZAČETEK PRORAČUNSKE RAZPRAVE V SENATU Plenum senata je včeraj po uvodnem ekspozeju finančnega ministra začel proračunsko razpravo - Senator Ivan Pucelj je govoril o političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji Beograd, 17. marca. p. V senatu se je danes pričela proračunska razprava. O velikem zanimanju za njo pričata polnoštevilna navzočnost senatorjev ter velika udeležba občinstva, ki je zavzelo vso galerijo. Senat je zasedal dopoldne in popoldne. Načelno debato so danes uvedli poročevalec večine senator Smodej, poročevalec manjšine dr. Nemec ter finančni minister Dušan Le-tica. V debat' sami pa so govorili senatorji, Dragoljub Djordjevič (Delovni klub), dr. Ljubomir Tomašič, Milan Ponovič, Fra-njo Ivaniševič, Ivan Pucelj. Sava Ljubibratič, dr. Stevčič in dr. Josip Nemec (JNS). Senator Pucelj je žel za svoja temperamentna izvajanja viharno odobravanje in so mu pozneje na hodnikih čestitali celo člani vladnega kluba Poročanje o razpravah v senatu Dopoldanska seja senata se je pričela ob 9.10. Ko je bil sprejet zapisnik, je predsednik dr. Mažuranič odgovoril na vprašanje senatorja Save Ljubibratiča, ki je hotel vedeti, zakaj nista bili objavljena poročilo o delu senatnega finančnega odbora in izjava senatorjev JNS z dne 16. t. m., ki jo je prečita! v senatu predsednik kluba senatorjev JNS Daka Popovič in po kateri so senatorji JNS zapustili dvorano ter tako prepustili vso odgovornost vladni večini senata Vprašal je končno ali se bo smela objavljati senatna proračunska razprava. Predsednik Mažuranič je odgovoril, da je finančni odbor senata zasedal brez sodelovanja javnosti; na zasedanju se tudi niso sestavljali nikaki stenograiski zapisniki. To je v ostalem povsem v skladu s poslovnikom senata, pa tudi s parlamentarno prakso. Kar pa se tiče razprave v senatu, je glede njene publicitete govoril z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in da se jc to vprašanje uredilo tako, da bo javnost lahko podrobno informirana o poteku proračunske razprave. Govornik vladne večine o unitarizmu Zatem se je pričela proračunska razprava z že objavljenim poročilom poročevalcev finančnega odbora senatorjev Smode-ia in dr. Josipa Nemca. Finančni minister Dušan Letica je podal obširen ekspoze o finančni politiki kr. vlade. V svojem ekspozeju je razvil v glavnem iste misli, kakor v narodni skupščini. Še dopoldne se je pričela debata sama. Prvi je govoril sena-toi Dragoljub Djordjevič (vladni delovni klub). V obširnem govoru je obravnaval razne teze o notranji državni ureditvi, odnosno o ureditvi takozvanegn hrvatskega vprašanja. Analiziral je vse možnosti in konkretno navajal primere (angleškega, ameriškega, švicarskega, nemškega avstrijskega itd.) ter jih vzporejal z našim sistemom. Ugotovil jc, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci ideološko eno, kar se manifestira v ljudskem duhu, da smo jugoslovenski narod in da zato nismo prevarili Evrope ko smo ob mirovnih pogajanjih to trdili. Uni-taristična ureditev države je pokazala veliko vitalnost Ta sistem moramo pod vodstvom naše slavne dinastije Karadjordje-vičev ohraniti, opustiti pa bo treba skrajni centralizem in izvršiti upravno decentralizacijo. Rasno in nacionalno smo en narod, iz katerega pa je zgodovina ustvarila tri individualnosti. Notranja vprašanja bo treba rešiti po skladni svobodni volji vseh treh individualnosti. Opustiti bo treba metode, s katerimi se je ljudem vsiljeval jugoslovenski nacionalizem, in sprejeti načelo stvarnega bratstva. Ljudstvu bo treba vrniti politične svoboščine in usmerjevanje ljudi v eno samo politično orientacijo bo treba likvidirati. Senator dr. Tomašič o šestojanuarskem režimu in šestojanuarski politiki Za govornikom vladnega kluba je nastopil bivši predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič (JNS). Med drugim je izvajal: »Kot prvi govornik opozicije v tej proračunski debati se nočem baviti z uprav-uo-tehnično platjo proračuna. O tem bodo govorili tovariši iz mojega kluba. V tem pogledu naj se omejim le na dve ugotovitvi: 1. da je finančni odbor ta proračun sprejel z enim samim glasom večine, 2. da pri razpravi v finančnem odboru noben član vladne večine ni branil vladne politike. 2e dobro leto je v modi, da se napadata šestojanuarski režim in politika ter da se ta dva stvarno ločena pojma istovetita in predstavljata kot en sam pojem, njemu nasproti pa postavlja demokracija. Dosledno temu se JNS kot politična organizacija, ki se oslanja na šestojanuarsko politiko, ne pa na šestojanuarski režim, ker je ta prenehal prej, kakor je ta stranka nastala, istoveti z nazadnjaštvom in diktaturo ter se preganja, kakor da bi pomenila nevarnost za mir in red v državi. Raz bo riti branitelji demokracije zatrjujejo, da koncem leta 1928, za časa vlade g. dr. Korošca, niso opazili vsega onega, kar je vsak pozoren opazovalec naših razmer moral videti. Oni nočejo vedeti, da se je država takrat znašla v težki politični in socialni krizi. Ne priznavajo, da demokratski sistem, ki se je pri nas z vidov-dansko ustavo uvedel, ni bil sposoben rešiti to krizo. Kriza je nastala že za časa prejšnje vlade g. Vukičeviča, v kateri so sodelovali tudi dr. Korošec, dr. Spaho, Si-monovič in Grol. Za časa te vlade je politična kriza dosegla svoj vrhunec. Prišlo je do strašne, tragične eksplozije. Vlada g. Vukičeviča, koalicije radikalov in demokratov z dr. Korošcem in Spaho m, je morala odstopiti. Upravo je tedaj prevzela nova vlada, vlada dr. Korošca, ki pa ni mogla prinesti pomirjen ja, temveč se je kriza še bolj zaostrila. Demokratski sistem je docela odpovedal. Skupščina ni bila sposobna za delo, na volitve pa se spričo tedanje psihoze ni smelo niti misliti. V takih prilikah je vse zahtevalo, da se ta kriza reši, kakorkoli, samo da se reši. Pokojni Stjepan Radič je sam spoznal, da ■JUI asa 'n i as ' i_K ----1 i m Tak razvoj se je v Prednji Aziji omogočil v znatni meri z ugodnim političnim razvojem domačega prebivalstva. Vse te države so doživele temeljit politični prevrat, ki je odprl vrata reformam ter s tem omogočil tudi politični preporod v smeri poudarka lastne eksistence, samosvojega kulturnega in političnega življenja. V tem pogledu moremo vsekakor pričakovati, da se bodo prednjeazijske države medsebojno podpirale in si dajale pobudo. Da gre pri tem prva vloga Turčiji, je zelo razumljivo, saj je tudi najbližja Evropi. Nedvomno je, da bo prednjeazijski blok, ako se res osnuje, znatno ojačil fronto držav, ki stremijo po mirnem razvoju. Ojačil pa bo hkrati one elemente, ki se uveljavljajo zoper imperialistične težnje drugih držav in se bo moral knjižiti pač tudi kot protiimpe-rialistična tvorba. Zato ga bo Evropa, v kolikor si iskreno želi utrditve miru, z veseljem in zadoščenjem pozdravila. parlajnentarna kriza ne bo mogla rešiti. Zato je izdal znano geslo »Kralj in narod brez posredovalcev«. Svetozar Pribičevič se ternu stališču ni protivil. Tc stališče je bilo malo kasneje, 6. januarja 1929, dejansko izvedeno. Ono ni ne neobičajno, ne nelogično. To je nekaka ultima ratio vsake demokracije. Po&luži se ga, če spozna, da po redni poti ne more izvršiti svoje naloge. Take avtoritativne režime predstavljajo tudi one vlade, ki si preskrbe široka pooblastila v parlamentu. Demokracija ima torej največ možnosti in elastičnosti, da se prilagodi vsakemu novemu stanju. Ne ustavi se niti pri avtoritativnih režimih, če je to potrebno, saj je salus rei publicae suprema lex. Naš narod kot celota je šestojanuarski akt sprejel kot potrebno razbremenitev, kot popuščanje napetosti. V čem je moč demokracije? V občutku varnosti in miru za posameznika in celoto. Ko je ta občutek omajan, ko narod ne ve, ne kam gre, ne kaj ga jutri čaka, se pojavi psihoza negotovosti in hkratu stremljenje po miru in redu, zahteva po avtoritativnem režimu, ki naj narodu vrne mir. Toda čim se občutek varnosti obnovi, prestane tudi razlog za tak izjemen režim. Tako je bilo tudi pri nas. Režim 6. januarja je trajal le, dokler so po nazorih mero-dajnih faktorjev obstojali zanj potrebni pogoji. Ta režim je stvarno prenehal z izvedbo parlamentarnih volitev leta 1931, z ločitvijo zakonodajne od izvršne oblasti, z uvedbo parlamentarne kontrole, šestojanuarski režim je vodila vlada g. Petra živkoviča s podporo današnjih članov senata gg. dr. Mažuraniča, dr. Korošca, dr. Kramerja, Puclja, Timotijeviča, dr. Krulja, dr. šverljuge in dr. Frangeša, ki so bili kot člani te vlade gotovo vsi enako prepričani o potrebi in politični nujnosti takega režima. Neokusno je torej govoriti o šestojanuarskem režimu kot o neki narodni nesreči šestojanuarska politika sloni na načelu jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Edino v jugoslovenstvu je možnost, resnične enakopravnosti vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev. Do danes še nihče ni iznašel kaj boljšega in kaj uspešnejšega za rešitev naše že kronične politične krize. Najmanj pa so iznašli kaj boljšega oni, ki mislijo, da bi razdelitev v tri po številu, gospodarski, politični in etični moči neenake dele prinesla enakopravnost vseh delov. Posledico razdelitve, ki nam je bila vsiljena od tujih sil in proti naši volji, bomo čutili še dolgo. V nadaljnjih izvajanjih je senator Nemec obravnaval jugoslovenskemu stališču nasprotno stališče o treh popolnoma ločenih političnih narodih. To tezo smatra za napačno in za pogubno, ker praktično ni izvedljiva, ako pa bi se na kak način izvedla. bi priklicala pri nas prosluli pruski sistem z vazalnimi edinicami in bi šele potem prav omogočila velesrbske cilje. Edina rešitev je po poti ki jo je pokazala naša ustava iz 1. 1931. Ona je izraz jugoslovenske koncepcije in nudi možnost za izvedbo resnične enakopravnosti vseh sestavnih delov države s pomočjo kar najširše decentralizacije in samouprave. Dalje je govornik razpravljal o nacionalizmu in demokraciji in dokazoval, da nista to dva pojma, ki bi se pobijala, marveč dva pojma, ki se izpopolnjujeta in hodita roko v roki. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunu.. Dr. Ljuba Tomašič Senator Milan Popovič je v prvem delu svojega govora obravnaval proračun sam. Poudaril je, da bo glasoval proti predloženemu načrtu proračuna, ker prinaša nove obremenitve in s stotinami amandmanov daje popolnoma svobodne roke vladi, ki ji on ne zaupa. V drugem delu svojega govora je obravnaval notranjo politično situacijo in navedel serijo primerov, na podlagi katerih je kritiziral delovanje vlade. Po njegovem govoru je bila seja ob 13. uri prekinjena. Senator Ivan Na popoldanski seji je prvi govoril senator don Frane Ivaniševič, ki je obširno govoril o primorskih lokalnih zadevah, o ribištvu, pomorstvu in drugih dalmatinskih problemih. Prav posebno pozornost je vzbudil govor senatorja Ivana Puc'ja, ki je takoj spočetka izjavil, da bo glasoval proti proračunu in sicer iz treh razlogov: iz moralnega, gospodarsko-flnanCnega in političnega. V obširnih izvajanjih je razložil omenjene momente in s krepkimi argumenti utemeljeval upravičenost svojega stališča. Podrobno je razpravljal o kleri-kalizmu in njegovi vlogi v naši državi posebno pa glede na srbsko-hrvatski spor. Obeležil je položaj nacionalnih ljudi v Sloveniji, in težko gospod? rsko stanje v tej pokrŽiini, ki se danes zanemarja. Z navajanjem konkretnih primerov je primerjal politiko režima JNS z današnjim stanjem. Med govorom g. Puclja se je pripetilo več manjših incidentov. Predvsem ga je ponovno prekinil predsednik dr. Mažuranič, ki mu ni hotel dopustiti da bi čital posamezne citate iz listov, češ da je čitanje v senatu nedovoljeno, poleg tega pa, da so njegovi citati žaljivi, posebno za notranjega ministra. Levica je proti temu burno protestirala. Govornik sam pa je z ironičnimi opazkami likvidiral incident za incidentom ter izzval cele salve smeha. Govor senatorja Puclja je trajal malone dve uri in je napravil v senatu najgloblji vtis. Proti večeru so govorili nato še senatorji Sava Ljubibratič dr. Stevčič in končno dr. Josip Nemec. Senator dr. Nemec Zadnji govornik na današnji seji je bil senator dr. Josip Nemec (JNS). V svojem govoru je s politične strani kritiziral delo vlade, naglašajoč, da se je vlada zelo oddaljila od svoje deklaracije. Danes se nahaja vlada na popolnoma nasprotni liniji od tega, kar je v svoji deklaraciji napovedovala in obljubljala. Govori se, da je današnji režim zato, da izvrši likvidacijo šestojanuarskega režima Med temi likvidatorji pa so tudi ljudje, ki so pri tej politiki aktivno sodelovali, ki so bili sami med nositelji šestojanuarskega režima, šestojanuarski režim je rešil državo in preko nje tudi demokracijo, ki je v takratni strankarski zagrizenosti bila na robu propada. Tudi danes se mnogo govori o demokraciji, a pod tem si vsakdo predstavlja nekaj drugega. Niti v vladi sami si o tem niso edini. Med govorom senatorja Nemca je prišlo zopet do ostrega prerekanja med vladno večino in opozicijo, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Ob nadaljevanju seje je senator dr. Nemec nadaljeval svoj govor in med drugim naglasil, da JNS iz vsega srcs želi, da bi prišlo do sporazuma s Hrvati Govoril je nato še o razmerah na Hrvatskem. Po govoru dr. Nemca je bila seja zaključena in s«1 bo. proračunska razprava nadaljevala jutri dopoldne. Krvavi izgredi v Parizu Barikade v predmestju dichy - Spopadi med komunisti, »ognjenimi križarji44 in policijo Pariz, 17. marca w. Francoska soošaJna stranka polkovnika de la Roetjuea ie sklicala za sikms v nekem k«u v Ciiahvju 6hod svojih pristašev; kmalu je napadlo ztooro-valno dvorano 600 komunistov in socialistov. katerih število se je pozneje še povečalo. Oblasti, ki so pričakovale spopada, so odredile, naj se dvorana iz-prazni. Bio so ^boruvalci odhajali, jih je policija ščitila, nasprotniki pa so predrli kordou na drugi stram ceste jn se je razvila prava bitka. Napadalci so celo pred mestno hišo v Cii-chyju zgradili trj barikade izza katerih so obsipali s kamenjem policiste in zborovalce, ki so odhajali s shoda. Policija in mobilna garda sta skušali vpostaviti red, razvil pa se je splošen spopad. Poveljnik mobilne garde je zapovedal, da na>i se odda trojni znak s trobento. kot pozdv demonstrantom, naj 6e mirno razjdejo. V odgovor eo demonstranti ponovno začeli metati kamenje na policiste in mobilno gardo. Razvil se ie krvav spopad. Demonstranti so nosili svoje ranjence v mestno hišo in jih sami pošiljali v bolnišnico Po zbranih poročilih je bilo ranjenih mnogo več pristašev levičarjev kakor pa desničarjev. Med ranjenci je tudi ravnatelj kabineta predsednika vlade Andreij Bluroel. Nazadnje sta policija in mobilna garda razdcij vse barikade ter posta«-li gospodar položaja na trgu pred mestno hišo. Pod vplii vom policije so nekateri govorniki začeli pozivaj množico, naj se ras-ide, kar se je tudi zgodilo. 6 mrtvih 0b 0.15 je policija prejela nalog, naj se umakne, od nekod pa je prjšel nov »prevod demonstrantov, ki so razbiti okna na nekj kavami ter oropali neko mesnico in peka- rijo. Policija je morala ponovno posredovati in .je bflo ranjenih zopet nekaj tudi. Ob 1. ponoči je sciloi zdravnik Paul ugotovil smrt štirih demonstrantov in dveh organov oblasti. Ob 1.45 ponoči sta se poit-oija in mobilna garda uaasiknili. 157 stražnikov ranjenih Policijska prefektura je opoldne objavila, da je biilo pri spopadih v Gliohyju ranjenih 157 policijskih stražnikov Tri so morali prepeljati v bolnico, 82 pa jih ne more opravljati službe. 0 14 stražnikih manjkajo še vesti Eden izmed ranjenih stražnikov je v bolnici umrl. Demonstrantov je bilo ranjenih približno 80, aretiranih pa 18- Komunisti zahtevajo razpust socialne stranke Komamietična voditelja Thoaez in Ducio« sta v imenu svoje stra/ike energično protestirala proti postopanju policije, po katere krivdi je nastalo v Clichvju prelivanje krvi Zahtevala sta kaznovanje odgovornih uradnikov, očiščenj© policije od fašističnih elementov ter razpust pod farmo socialne stranke skrivajoče se organizacije »Ognjenih križarjev«:. Desničarja nasprotno zahtevajo. da vlada ukrotj komuniste in ne do-pj&ti, da po mili voljj napadaj politične nasprotnike. Popoldne ob 17. S6 JO sestala vlada k izredni seji, na kateri je sklepala o nadaljnjih ukrepih. Min. predsednik Blum je dopoldne prišel v Cflmciiv jn si ogledal posledice nočnih borb v CEchvju. Notranji mmster Dormv je popoldne pred sejo vlade Rjavil novinarjem, da bo vlada najbrž sklenila razpust francoske socialne stranke. Letalske bitke Napad 50 republikanskih letal na italijanske oddelke pri Rrihuegi Madrid, 17. marca. o. Po poročilih a severno vzhodnega bojišča je bila nad oeem-ljem med Trihueko iin Brihuego velika letalska bitka. 50 vladnih letal je bombardi ralo ozemlje, na katerem so se skušali zbrati razbegli oddelki italijanskih čet. Vladna letala so vrgla 760 boanb in ao povzročila strahovito razdejanje, v boju so bila sestreljena tri nemška letala. Uničeno je bilo tudi eno vladno letalo. Vladno letalstvo je razvilo danes vedko akcijo tudi na južnovzhodnem bojišču. Na bojnSčih pri Oordofbi so se morale vladne čete umakniti nadmočnemu sovražniku, ki je zasedel eno vas. Odbor za obrambo Madrida pravi v sto jem današnjem komunikeju: Na fronti Guadalajari sta topništva in le talstvo razvili nenavadno živahnost. Republikanski bombniki 90 obsuli zbirajoče se sovražne tete v odseku Brihuege z bombami. Obstreljevanja se je udeležilo nad 50 republikanskih letal. Ded eskadri-Ije se je spustil v boj s sovražnimi letali ter je sestrelil tri sovražne aparate tipa »Fiat«. Le eno republikansko letalo je padlo na zemljo. V teku dneva smo zajeli 20 sovražnih vojakov. 15 Italijanov se je vdalo našim četam. Na fronti pri J arama in pri Guadarraml je bil samo tognifici boj. Iz nacionafističnega tabora Salamanea, 17. marca. o. Glavni stan ge* nerala Franca poroča o sijajni zmagj pri Cordobi Nacionalisti so v teku zadnjih 24 ur uničili bataljon republikanske vojske in zasedli vas Aloalo. Francova letala so bombardirala tudj madridsko letališče in psi tem uničila več letal. Republikanci so skušali izvesti napad tudi na bojišču prj Jera-mi, vendar so bili z velikimi izgubami od-biti. Na bojišču pri Guadalajari je slabo vreme onemogočilo večje vojaške operacije. Signenia, 17. marca. AA. Nacionalno le-talstvo je bilo zadnje tri dni nenavadno živahno. V bojih je uničilo 16 komunističnih letal. Nacionalistična letala so obstreljevala skoraj vse sovražne postojanke. Vsa letate razen dveh so se vrnila na svoja oporišča. Zaplenjena nizozemska ladja London, 17. marca. br. V bližini Gadi za so Francove ladje ustavile nizozemski parnik s premogom na krovu ki ga zaplenile. Norveška zunanji minister je izjavit, da Norveška ni priznala vlade generala Franca in smatra to postopanje za navadno piratstvo. Zahtevala bo odškodnino ln zadoščenje. Zaupanje v politiko vlade Poročilo vladne večine senatnega finančnega odbora Poročali smo včeraj, da sta večina in manjšina senatnega finančnega odbora po končani proračunski razpravi predložili ple-numu senata vsaka svoje poročilo. Poročilo večine se glasi: »Predlog proračuna za leto 1937-38 je v skladu z današnjimi finančnimi in gospodarskimi razmerami v državi in jasno izraža intencije kraljevske vlade, ki jim je namen ozdraviti državne finance in okrepiti narodno gospodarstvo, kar se vidi prav tako iz ekspozeja finančnega ministra, kakor iz poročil, ki so jih dali finančnemu odboru vsi resorni ministri. Ekspoze finančnega ministra in ekspozeji gospodarskih ministrstev poudarjajo, da mnogo panog našega gospodarskega življenja terja večje dotacije, kakor jih določa predlog proračuna Toda pri tem se je treba ozirati na davčno zmogljivost in finančno izčrpanost, ki je vladala v državi, ko je vlada prišla na oblast, prav tako pa tudi na gospodarsko krizo, katere trdote so se sicer omilile, vendar še ne dovoljujejo občutnega zvišanja fiskalne obremenitve, nasprotno zahtevajo znižanje daiatev našega slabo situiranega kmeta in malega človeka. Zato je kraljevska vlada predlagala in rarodna skupščina sprejela in prav tako tudi odbor senata, da znižanje zemljiškega davka, ki je bilo dovoljeno s čl. 48 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust 1935 do konca marca 1936, ne velja samo za leto 1937 temveč tudi za leto 1938. Razen tega se je tudi znatno znižal davek malih obrtnikov in s tem se je občutno popravil njihov gospodarski položaj Finančnemu odboru je posebno prijetno, da more ugotoviti na podlagi ekspozejev resornih ministrov, da je vlada pripravljena nadaljevati javna dela tudi v prihodnjem proračunskem letu. S tem se bo dosegel dvojen učinek: prvi bo z izvedbo javnih del ustreženo najnujnejšim narodnim in državnim potrebam, drugič se bo pa n.a ta način v mnogočem ublažila nezaposlenost,- vse to se je v znatnem obsegu doseglo že v letošnjem proračunskem letu. Državni izdatki in dohodki Izdatki po proračunskem predlogu za leto 1937-38 so se povečali v primeru z odobrenimi izdatki za proračunsko leto 1936- 37, ker so: to povečanje zahtevale koristi narodne obrambe in potreba večjih kreditov za kmetijske, zdravstvene, socialne in prosvetne namene. Finančni odbor je prišel do prepričanja, da so takšna povečanja bila nujno potrebna, da se ustreže neodložljivim državnim potrebam. V tej stvari ni v fin .nčnem odboru senata nihče ničesar oporekal. Državni dohodki so cenjeni z veliko opreznostjo, tako da v celoti ustrezajo gospodarskim razmeram naše države in gospodarski sili naroda. Predlog proračuna je uravnotežen in tako pomeni velik korak k ureditvi in ozdravljenju naših državnih fina. c in gospodarskih razmer v državi, čeprav je finančni odbor mnenja, da svetovna gospodarska kriza in z njo v zvezi gospodarska kriza v naši državi še ni odstranjena in da morata tako vlada kakor narodno predstavništvo posvetiti temu vprašanju kar največjo brigo ter se ne bati truda, da se gospodarsko zboljšanje, ki se je že začelo, srečno dokonča in normalizira O amandmanih Predlog finančnega zakona obsega celo vrsto določil, ki delno nimajo direktne zveze s samo izvedbo proračuna, vsebujejo pa potrebna pooblastila za kr. vlado, da more izvršiti program, ki si ga je zadala in ustreči željam širokih ljudskih slojev, ki zahtevijo nujno izvedbo tega za narod in državo koristnega vladnega programa. Čeprav je stslišče finančnega odbora, da se m^ra r.aša zakonodaja razvijati po redni zakonodajni poti, je vendarle iz navedenih razlogov sprejel vse predlagane določbe finančnega zakona kot neodložljive. Finančni odbor je ugotovil, da je kraljevska vlada ukazala in dokazala veliko in živo delovanje za ureditev in normalizacije vseh razmer v državi, tako da je njena gospodarska in finančna politika na dobri poti in da je v vsem tem svojem stremljenju dosegla pomembne uspehe Zato izreka odbor v celoti priznanje kraljevski vladi za vse njene dosedanje napore in skrb, senat pa pravi, da to poročile sprejme in tako odobri državni proračun s finančnim zakonom za leto 1937-38,. kakor ga ie sprejela narodna skuoščina Critika vladne politike Poročilo manjšine senatnega finančnega odbora Istočasno z učinskim poročilom je btio predloženo pl» T mu senata tudi manjšin sko poročilo senatnega finančnega odbora Poročilo pravj med drugim: Kraljevska vlada ni prav nič uvaževaia razlogov lanske večine senata, zaradi katerih je izvršila v finančnem zakonu gotove reforme, da prepreči škodo, ki lahko nasia-ne za narod, ako se v finančni zakon vstavljajo odločbe o velikih, važnih in daleko sežnib vprašanjih Kraljevska vlada hoče izredno važna vprašanja z vseh področij narodnega življenja reševat; kar z uredbam: in zahteva od narodnega predstavništva pooblastila, da dobe te uredbe moč zakona. Število zahtevanih pooblasti! je neobičajno veliko pa že samo to priča o abnormalnosti v naš,*m zakonodajstvu S polno pravico se v skrb vprašujemo, kaj bo po vsein 'em še ostalo narodnemu predstavništvu za sklepanje po predpisanem rednem potu Pooblastila za uredbe z zakonsko močjo Manjšina finančnega odbora priznava v načelu pooblastila za uredbe z zakonsko močjo, vendar samo tam, kjer se pokaže izjemna nujnost ali pa kjer gre za manj važne predmete. Odločno pa mora dvigniti svoj glas proti prizadevanju, da bi se iz izjeme napravilo pravjlo jn bj se uvajal na* ravnost sistem okrnje-vanja po ustavi zajamčene zakonodajne oblasti narodnega predstavništva. Kako naj bo zdravo in dobro, da bj se važna vprašanja reševala v kabinetih, brez vsake razprave, brez vsake kritjke, brez zaslišanja nasprotnega mišljenja. Sedanja vlada ima večino v skupščini :n senatu, je torej gotova, da bo vsak njen predlog sprejet v obeh zbornicah. Ako kljub temu zahteva omenjena pooblastila, tega ni mogoče tolmačiti drugače, kakor da se hoče izogniti javni razpravi in kritiki, kar povzroča odborovi manjšini s polno upravičenostjo resne skrbi in ji ne dopus šča, da bj odobravala tako pogubnj način uveljavljanja zakonov Osnovna načela vladne politike Ravno tako odborcva manjšina ne more odobravati politike, ki jo vodi vlada in s kalero se je povsem oddaljila od svoje nastopne deklaracije. Temelji našega nacionalnega življenja se spravljajo v opaanost, da se resno omajejo. V samj vladj ni enotnega pogleda na naša najvažnejša nacionalna vprašanja. Dočim del vlade poudarja narodno edinstvo. se drugj del zavzema za ideologijo treh narodov. Tako stanje nikakor ne vodi in ne more voditi h konsolidacij i V izvajanju zunanje politike smo prišli tako daleč, da se je pri naših zaveznikih izgu bilo ali se vsaj omajalo zaupanje v pravilno pojmovanje zavezniških obvez in dolžno sti z naše strani. To zmanjšuje našo vrednost v očeh inozemstva, v notranji politiki pa vidimo namesto pomirjenja plemenske in verske zaosbritve. kakršnih ni bilo niti v najtežjih Časih našega narodnega življenja. Prejemki državnih nameščencev Posebej želimo poudarjati, da sedanja vlada prj sestavljanju predloženega proračuna in finančnega zakona ni mislila na pos boljšanje materialnega stanja državnih nameščencev Proračunski dohodkj so povišani za 586 milijonov dinarjev ne da bj se pri tem našla možnost, da se nameščencem vrnejo vsaj ona znižanja rodbinskih in osebnih dodatkov, kj so tako strahovito spravila v nered že itak pasivno bilanco vsakega nameščenca. Povišuiejo se takse na prošnje, pritožbe im potrdila, kar bo najhuje prizadelo ravno male ljudi, kj jim bo zaradi tega onemogočeno ali vsaj zelo otezkočeno, da bi se obračali z vlogami na oblasti, postavljali upra» vičene zahteve ali se pritožili proti neugodnim odločbam. 1 udi vprašanje invalidov še vedno ni rešeno. čeprav zahteva iz nacionalnih in socialnih razlogov meritorno in definitivno rešitev Cenzura tiska Kar 6e dela s tiskom, to gre preko vsake mere Kar le malo ni po volji vladj, ne .--me v javnost. Celo govori članov narodnega predstavništva ako nimajo dovoljne kvalifikacije v prilog vlade, ne morejo zagledati belega dneva v tisku, tako da ostaja naša javnost brez potrebnih mfor* mac?j . . Politika zadolževanja Ko troš: tako ogromne vsote, se vlada zateka že od lanskega leta k izvenproračun sk,m kreditom Politika zadolževanja je postala že proračunski princip. Cela desetina državnega proračuna gre za odplačilo obredi in glavnice jn mj se resno bojimo, da bo taka politika že v par letih rodila fatalne posledice Politika zadolževanja generacij ima svoje meje. ki mora imeti pred očmi vsaka vlada Vpliv tujega kapitala V našem gospodarstvu še nikdar ni bilo tako močnega vpliva tujega kapitala, kakor se to dogaja pod sedanjo vlado. Namesto krepitve domačih solidnih podjetij, in» dustrijskih in trgovskih, se pri nas bolj in bolj krepi tujec, ki dobiva tudi močen pravnj oslon. Naloga vsake vlade je, da v prvi vrsti in kjerkoli more, podpira resnično nacionalno gospodarstvo. Oni, ki so to državo »tvorili in ki so še vedno njeni naj boljšj čuvarji, imajo pravico, da to od svojih vlad zahtevajo Kreditna kriza Pod sedanjo vlado se je izvršil tudi največji potres v naši kreditni politiki. Iz ekspozejev pristojnih ministrov nismo ničesar slišali o sanaciji našega popolno zamrlega kredita. Večji del privabnih denarnih zavodov je hudo bolan. Ustanove, nujno potrebne za kreditiranje prebivalstvu, ©o danes v agoniji in z nobene strani se niti ne poskuša, da bj se ji in prožila potrebna pomoč. Apeliramo na vlado, da vsaj v dvanajsti uri priskoči na pomoč tem težkim bols ni kom. Poročilo se končava v izjavo, da iz vseh navedenih razlogov manjšina finančnega od-dora ni mogla sprejeti predloženega proračuna. češkoslovaški poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 17. marca. A A. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu češkoslovaškega poslanika dr. Vaclava Girso Trgovinski sporazum z Nizozemsko Beograd, 17. marca. p. V trgovinskem ministrstvu je bil danes podpisan trgovinski sporazum med našo državo in Nizozemsko. Jugoslovensko-bolgarsko glasbeno sodelovanje Beograd, 17. marca, p Beograjska filharmonija priredi s sodelovanjem Jugoelove-n-6ko-bolgarske lige še ta mesec velik simfonični koncert bolgarske crlasbe Na programu bodo najboijš bolgarski komponisti 6. aprila pa bo v Sofiji koncert jugoslovanske glasbe dirisriral direktor ljubljanske opere Mirko Polič „ Jugoslavija" poražena na Irskem Dublin, 17. marca p. Državna nogomc reprezentanca je danes premagala v prija teljski tekmi beograjsko Jugoslavijo z re- . zultatom 3:2 (1:2). I Beležke Jugoslo vensko-bolgartiki zadružni odbor Včeraj je imel v Beogradu svojo sejo širši odbor Glavne zadružne zveze. Med drugim je razpravljal o sproženem predlogu, naj bi se osnoval poseben jugoslovenski-bolgarski zadružni odbor, ki bi imel svoj sedež v Beogradu in Sofiji in ki bi združeval vrhovne zadružne organizacije obeh držav. Naloga odbora naj bi bila. da dela na izenačenje smernic za razvoj zadružništva na Bolgarskem in v Jugoslaviji in za medsebojno podporo zadružništva obeh držav. Predlog je bil z veseljem sprejet. Ustanovitev „Junaka" v Zagrebu in Beogradu Naši čitatelji že vedo, da so se po hrvatskih mestih začqle ustanavljati nove telovadne organizacije z imenom Junak. Ustanovitelji povsod poudarjajo, da hoče nova organizacija združiti bivše hrvatske Sokole in hrvatske Orle ter da bo vzgajala mladino v hrvatskem narodnem duhu in jo krepila v borbenosti in odpornosti proti komunizmu Doslej- so se Junaki ustanavljali le po hrvatskih pokrajinskih mestih, sinoči pa je bila sklicana tudi ustanovna skupščina za Zagreb in istočasno za Sara-ievo. Na zagrebško prebivalstvo je bil ob tej priliki izdan proglas, ki ga je podpisal na Mačkovi listi izvoljeni zagrebški poslanec Miljutin Majer Ta je tudi določen za predsednika zagrebške organizacije, ki bo do ustanovitve zveze Junakov veljala za centralo V Sarajevu so se razširjali letaki, ki pozivajo na vstop v Junaka in se med drugim sklicujejo tudi na neko izjavo nadškofa dr. Sariča Ta je rekel, da pozdravlja novo telovadno organizacijo in poziva mladino. naj se ji pridruži On ve, da ne vstopajo vsi mladi ljudje radi v križarje, ki imajo zelo strogo disciplino in so izklučno verska organizacija O Junaku veruje, da bo delal v pravem hrvatskem in v pravem verskem duhu. zato ga vsem priporoča. Afront srbijanskih pribičevičevcev V Beogradu in Zagrebu, najbrž pa tudi drugod, se je razširil proglas, ki nosi podpis nekega novega glavnega odbora bivše SDS. Proglas je naslovljen na vse sedanje in nekdanje pristaše bivše Samostojne demokratske stranke. Poziva jih, naj se zopet zberejo v svojem starem taboru in vrnejo stranki njeno osnovno ideologijo, iz katere je črpala pred šestim januarjem svojo veliko življenjsko moč. Dalje sporoča proglas, da se je sestavil nov glavni odbor stranke, ki priznava za svojega predsednika tudi Adama Pribičcviča ki pa ne priznava zagrebškega vodstva o katerem trdi, da ni bilo pravilno izvoljeno Proglas se izreka proti federaciji, poudaria pa potrebo rešitve hrvatskega vprašan la, ve:;dar odklanja pri tem varuštvo dr. Mačka. Odklanja tudi misel prečanske fronte. Novi beograjski glavni odbor SDS označuje za svoj cilj, da zopet združi na ju-goslovenskem programu vse bivše samostojne deanokrate, v gospodarskem ip socialnem pogledu pa se mora stranka usmeriti bolj na levo. Iniciatorji te akcije izražajo prepričanje, da se tudi strankin predsednik Adam Pribičevič strinja z njihovimi načeli Iz zagrebških listov še ni razvidno, ali so zagrebški voditelji bivše SDS že zavzeli kako stališče napram tej beograjski akciji. Sicer pa bo treba se počakati, da se pokaže, kdo vse tvori novi »glavni odbor SDS« v Beogradu. Šele potem bo vidno ali gre z« kako resnejšo akcijo. Napoved zboraškega tabora Ljotideva stranka »Zbor« je objavila, da bo dne 9. maja, prvo nedeljo po pravoslavni veliki noči, v Smederevu velik tabor strankinih pristašev iz vse države. Za udeležbo bodo organizirali več posebnih vlakov in posebne ladje. Zborovanje se bo vršilo na prostem, glavni govornik pa bo g. Ljotič sam. Austen Chamberlain f L>onuon, IV. marca. Sir Austen Chamberlain je sinoči po daljšem bolehanju podlegel hudi pljučnici. Pred šestimi leti se je znameniti angleški državnik in politik poslovil od javnega življenja, sklicujoč se na starorimsko načelo, naj šestdesetletniki odidejo s poveljniškega mostu, m poudarjajoč, da je sam itak za skoro deset let prekršil to zlato pravilo, da pa je skrajni čas, da napravi mesto mlajši sili. 2 njim je z britanske politične pozornice odšel mož, ki je bil že po svoji zunanjosti tipičen predstavnik angleškega konservativizma. Desetletja se je pojavljala v časopisih in revijah vedno ista slika: visok in vitek mož v dolgi črni suknji in z neizogibnim črnim cilindrom; značilnemu obrazu strogih, nekako lesenih potez je dajal posebno noto takisto neizogibni monokelj s črno vrvico. Trije Chamberlaini so dajaii obeležje angleški politiki zadnjih desetletij: Jožef Chamberlain, kolonialni minister za časa burske vojne, njegov sin Austen in svak Neville, od katerin slednji še ni zaključil svoje politične kariere in je prav sedaj zopet aktiven minister. Austen se je rodil i. 1863. in je študiral na onih visoko fevdalnih in ekskluzivnih zavodih, od koder prihaja toliko odličnih angleških javnih delavcev. Kot sinu svojega očeta in kot absolventu teh šol mu je bila že vnaprej določena življenska pot. 2e kot 32-leten mož je bil umrli Chamberlain prvič član vlade in je ostal v vseh konservativnih kabinetih od 1. 1895. do 1906. To leto je odstopil in se posvetil popolnoma proučevanju zaščitne carine, koje propovednik je bil njegov oče. Polnih deset let je stal izven vlade in je šele med svetovno vojno 1. 1916 sprejel mesto državnega tajnika za Indijo. Angleški poraz pri Kut-el-Amari pa mu je iz-podkopal tla, kajti britanska javnost ga je dolžila, da je premalo skrbel za indijsko vojsko, ki so jo Turki v Mezopotamiji obkolili in se je moralo zaradi pomanjkanja streliva, hrane in vode udati več ko 10.000 mož. Zato je 1. 1917. podal ostavko, naslednje leto pa je zopet Vstopil v vlado, ven-iar ni upravljal nobenega ministrskega re-sora. Po vojni je deloval v vladi Lloyda Geor-gea kot zakladni kancelar, do 1. 1922. pa je bil v poslanski zbornici voditelj konservativne stranke. Ko je padla vlada, je Seja narodne skupščine Dve zanimivi interpelaciji — Začetek razprave o inženjerskem zakona — Dan«4 bo interpelacijski dan Beograd. 17. marca. p. V Narodni skupšči ni se je pričela danes debata o načrtu zakona o poobfa5čenih inženjerjih. Seja je bila sorazmerno kratka. Ko je bil prečitan in sprejet zapisnik, je bilo predloženo poročilo verifikacijskega odbora, kj je predlagal, naj se proglasi za poslanca namestnik pokojnega poslanca Djordja Brankoviča, dosedanji predsednik občine OtoČca Dane Miletič Narodna skup« ščina ie poročilo sprejela, nakar je bil Da j ne Miletič proglašen za poslanca rn zapri-srezu Stanimira Markovima, ki je bil pozne-o večjem številu prošenj in pritožb. Interpelacija o intervencijah sreskega načelnika Minister pravde dr. Nikola Subotič je za tem odgovoril na vprašanje narodnega poslanca Aleksandra Lazareviča glede delovanja bivšega sreskega načelnika v oplenskem srezu Stanimira MarhovKa, ki je bil pozneje dodeljen ministrstvu za socialno politiko, a je še sedaj predsednik sreske organizacije JRZ za opleinski srez. Interpelant se je posebej pritožil, da je Markovič ponovno interveniral pri sodišču v korist nes kih svojih političnih varovancev in sploh počel po vsem srezu. kar se mu je zahotelo. Minister je odgovoril, da je Markovič dejansko ponovno poskušal intervenirali pri sodšču. da pa je bil vselej odločno avm.en V ostalem nj izvršil nikake nezakonite intervencije. Starešina sodišča ga je ob neki priliki pozval, da bo postopal napram njemu po zakonskih določilih, če ne bo prenehal intervenirati. Kar se tiče njegove politične akcije v oplenskem srezu pa je minister dejal, da o njej ničesar podrobnega ne* ve. Posl. Lazarevič 6e je zadovoljil z ministrovim odgovorom. Obširno je govoril o raznih Markovičevih akcijah. Stavka v splitski cementarni Minister za gradbe dr. Marko Kožul pa je odgovoril na kratko vprašanje narodnega poslanca Manfreda Paštroviča glede stavke, ki so io napovedali delavci v splitski cementarn; v kateri 6e je sedaj popolnoma ukinila produkcija, tako da je zastalo delo ! pri vseh novogradnjah, zlasti tudi gradnja pošlne direkcije, kirurškega paviljona, ba-novin^ke bolnišnice in ceste Trogir — Split. Zaradi te stavke je zavladajo v gospodarskem življenju po vsej banovini pravo mKvilo. Dr. Kožul je naglasil, da mu je vsa zadeva dobro znana. Med delavstvom in tvor-nico ni moglo priti do sporazuma ker so delavci zahtevali povišanje mezd od 3 50 na 5 Din na uro. Tovarna pa takih zahtev ni mogla sprejeti ker bj spričo njih morala obrem°n t? svoj obrat za nadaljnje 4 miliš jone di-iariev na leto. Poi. Paštrovič je repliciral na ministrova izvajanja in rekel, da 60 stvari drugač- ne, mbrda g. minister o tem ni dovolj poučen. Stavka je čisto političnega značaja, in ima povsem drugačne tendence, kakor eo se ji prvotno pripisovale. Poleg tega pa vse kaže, da je podjetje samo izzvalo to stavko, ker si od nje obeta neke materialne koristi. Z gotovimi podjetji v Franciji je sklenilo dobavne kupčije, ker pa se je francoska valuta devalvirala, bi podjetje trpelo bržkone precejšnjo škodo. Zato je, kakor kaže. samo izcimilo 6tavko, da bj se lahko opravičilo pn inozemskih podjetjih, Češ, da jim zaradi stavke blaga ne more dobaviti. Na to kaže tudi okoliščina, da vodpjo etavko ljudje, ki imajo pri upravi tovarne veliko besedo. Zakon o pooblaščenih inženjerjih Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red. Poročevalec skupščinskega odbora Borivoje Djurič je v svojem poročilu o zakonu glede pooblaščenih inženjerjev z zadovoljstvom ugotovil, da je odbor predložil skupščini le eno poročilo, ker so zastopniki levice in desnice vzajemno sodelovali pri proučitvi zakonskega načrta in je bilo tako mogoče dejansko predložiti skupščini najboljši načrt. Vse je vodila želja, da bi se ustvaril zakon, ki bo odgovarjal dejansko občim interesom. V daljšem poročilu je nato analiziral posamezne določbe in opozoril na veliki pomen ureditve poslovanja inženjerjev. Inženjerji so spričo svojega dvostranskega dela — poslovali so deloma kot inženjerji, deloma kot podjetniki — često nehote, kršili pozitivne odredbe raznih zakonov, posebno pa obrtnega zakona. Djurič je poudaril, da je odbor vpošteval vse sugestije, ki jih je prejel do raznih strokovnih udruženj. Pri proučitvi zakonskega načrta je sodelovalo tudi več pristojnih ministrov, posebno pa so pomagali strokovnjaki gradbenega ministrstva. Nazadnje je skupščino pozval naj načrt soglasno uzakoni. V enakem smislu je podal obširno analizo in glavne karakteristike novega zakona tudi minister dr. Kožul, ki se je posebej bavil s pravicami in dolžnostmi pooblaščenih inženjerjev po novem zakonu. V imenu Delovnega kluba je govoril posl. Pinterovič. nato pa še posl. Mita Dimitrijevič v imenu staroradikalnega kluba. Predsednik čirič je razpravo ob 13. uri zaključil. Opozoril je, da je jutrišnji dan določen za interpelacije, vendar pa bi bilo oportuno, da bi skupščina tudi jutri nadaljevala razpravo o načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih. Tudi člani vlade so zaradi proračunske debate v senatu zelo zadržani. Skupščina je sprejela predsednikov predlog. Seje odborov Beograd. 17. marca. p. Danes poipoldne sta imela svoji seii skupščinska odbora za proučitev zakonskih načrtov o prehrani pasivnih krajev in o gospodarskih zadrugah. Rooseveltova akcija za pomirjen je sveta Diplomatski sprejemi pri Delbosu - Francija pozdravlja Rooseveltova miroljubna prizadevanja P&riz, 17. marca. b. Včeraj je bil v zunanjem ministrstvu dan diplomatskih sprejemov. Izmed vseh je zbudil posebno pozornost obisk češkoslovaškega poslanika Osuskega, ki se je zadržal pri Delbosu v daljšem razgovoru. V informiranih krogih zatrjujejo, da sta se državnika razgovarja-'a v prvi vrsti o srednjeevropskih problemih. češkoslovaški poslanik Osusky je poročal francoskemu zunanjemu ministru o pripravah za bližnji sestanek stalnega sveta Male antante v Beogradu in pri tem razgrnil splošno sliko srednjeevropskega položaja. Takoj za Osuskim Je Delbos sprejel ameriškega odpravnika poslov VVilsona. Kakor znano, se ameriški poslanik Buli it trenutno mudi v Washingtonu, kjer se s prezidentom Rooseveltom razgovarja o francosko-ameriških pogajanjih za ureditev vojnih dolgov. Domneva se, da so bili tudi Wilsonovi razgovori z Delbosom v zvezi s tem vprašanjem. Obenem je fran- coski zunanji minister uporabil to priliko za informacije glede govoric o Roosevelto-vi nameri, da skliče v kratkem novo konferenco za pomirjenje sveta. 2e nekaj dni se namreč piše in govori o tej Roosevelto-vi nameri. Roosevelt je baje zelo zaskrbljen zaradi najnovejšega razvoja svetovnih dogodkov, ki ne obeta nič dobrega. Francoska vlada v načelu odobrava Roo-seveltovo pobudo, dasi ji konkretno o njej ni še nič znano in se za sedaj tudi še ne ve, kdaj namerava Roosevelt svojo namero izvesti. Vsekakor vidijo v Parizu v Roo-seveltovih miroljubnih prizadevanjih novo potrdilo možnosti sporazuma vsaj med za-padnimi demokracijami, o čemer se je v zadnjem času veliko pisalo, posebno v zvezi 3 francoskimi in angleškimi razgovori v Washingtonu. V diplomatskih krogih v Parizu zasledujejo ta najnovejši razvoj mednarodnega položaja z velikim zanimanjem. Pred Beneševim obiskom v Beogradu Dunaj. 17. marca. b. »Neue Freie Presse« objavlja od svojega beograjskega dopisnika članek o napovedanem obisku češkoslova- j škega prez-denta dr. Beneša v Beogradu in piše v t«u zvezi: Konferenca zunanjih ministrov Male an- MTJSKM ostal brez portfelja, pri sestavi drugega Baldwinovega kabineta pa je postal zunanji minister in odslej ga tudi ostali svet dobro pozna. Udeležen je bil pri vseh romantično idealističnih mirovnih akcijah Briandovih in njegovo ime je zvezano tudi z lokarnskim paktom, ki je le na papirju preživel svoje avtorje Brianda, Strese-manna in Chamberlaina. Vendar je Locar-no prinesel Chamberlainu najvišje angleško odlikovanje hlačne podveze in plemiški naslov. Chamberlain je bil zvest pristaš tesnega francosko-angleškega prijateljstva in njegovo delo je posebno pomorski sporazum s Francijo, ki so ga nekateri obsojali kot zahrbtno sabotažo splošne razorožitve. V splošnem pa Chamberlainovo delovanje ni bilo preveč uspešno in kasneje so mu na Angleškem često očitali, da se je dal preveč očarati po lepih besedah idealista Brianda in da je z njim vred vodil nerealno politiko ženevske leporečnosti, od katere po večini ni ostalo drugega ko spomin na najlepše čase Društva narodov. Po veliki zmagi laburistov 1. 1929. je odstopila Baldwinova vlada, vendar je Austen Chamberlain vstopil tudi v Macdonaldovo vlado kot lord admiralitete, po volitvah 1. 1931. pa se je popolnoma odpovedal politiki. Namesto njega je njegov nečak Neville Chamberlain prevzel vodstvo konservativcev. Tako je Austen res napravil mesto mlajši sili in njegova odločitev je bila iskrena in nepreklicna. Tudi zrahljano zdravje mu v zvezi z visoko starostjo ni več dovoljevalo večjih naporov. tajite, ki se bo vršila tri dni pred Beneševim obiskom, bo predvsean posvečena izvedb; priprav za ta obisk Po poslednjem sestanku sveta Male antante v Bratislavi se je mednarodnj položaj nekoliko ugodnejše razvil Španska državljanska voina. ki je resno ogrožala, evropski mir. je loka-lizirana. Po italijansko - angleškem sredozemskem sporazumu je tudi sredozemski problem izgubili na svoji ostrimi in pojavlja se splošno pomirjenje, posebno med malimi državami na Jadranu in v vzhodnem delu sredozemskega bazena. Napetost, med Italijo in Jugoslavijo ni le popolnoma popustila, temveč obstoin celo upanje da bo v kratkem nastopila doba »prisrčnejšah odno-šajev med Italijo in Jugoslavijo«. Ker poteče vteljava trgovskega sporazuma med obema državama proti koncu marca, 6e že pripravlja nov trgovsk,- sporazum Konferenca Male antante v Beogradu bo morala k vsem tem problemom zavzeti svoje stališče. Jasno ie da bo zbliževanje z Italijo narprisronejše pozdravila, kaiti po-miirjenije na mejah katerekoli rzmed treh držav Male antante pomeni istočasno utrditev celotnega nieneua sistema. Jugoslavija je uspela s svojimi najnovejšem! zunanjepolitičnimi akcijami konsolidirat; svojo mete na vzhodu in zaipadu. Ta politika, ki se je v splošnem označevala kot razbijanje Male antante fe dejansko edina mogoča pot. k? lahko dovede do še večje utrditve medsebojnih zvez maloantantn-ih držav. Vremenska napoved Zagrebška; Poslabšanje vremena, porast oblačnosti vetrovno in deževno. Dunajska: Milo vreme, opoldne temperatura nad 10 stopinj, na zapadu in jugu morda padavine. Maši kraji in*ljudje Novi bolgarski poslanik na našem dvoru g. Ivan Popov pri odhoda z dvora po izročitvi akreditivnih listin Nj. Vls. kneza-namestnikn Občni zbor Glasbene matice Ljubljana, 17. marca. Prošli ponedeljek se je zbralo v Huba-dovi dvorani ljubljanske Glasbene Matice k rednemu občnemu zboru veliko število članov te naše prve in najvažnejše glasbene institucije. Poleg odbora je bilo navzočih zelo lepo število članov pevskega zbora in Orkestralnega društva, ki so s tem dokumentirali svoje živahno zanimanje za društveno delovanje in življenje v preteklem letu in ki so vsem točkam zbora sledili s posebno pozornostjo Zbor je otvoril dolgoletni in prezaslužni predsednik dr. Vladimir Ravnihar, ki je najprej toplo pozdravil vse navzoče, potem pa v kratkih obrisih podal zgodovino društva in izčrpno označil položaj GA1 v našem glasbenem življenju m njene smernice bodočega delovanja. S točnimi besedami je govornik označil odnos do sorodnih ustanov, predvsem do drž. konservatorija s katerim je neločljivo povezana, dalje do novoustanovljenega društva »Glasbena akademija«, do podružnice »Filharmonične družbe«, pa tudi do naše kritike, ki ne kaže vselej pravega razumevanja za delo in namen GM Ravno v poslednjem času je bila CM često napadena v javnosti, javile so se govorice o krizi v tem društvu Predsednik je z ostrimi, energičnimi besedami zavrnil vse take trditve in ugotovil, da niti zdaj, niti v dogledni bodočnosti ni povoda za kakršnokoli krizo, temveč da bo šla Matica svojo ravno pot naprej v znamenju solidarnosti, sloge in prijateljstva. Predsednikova izvajanja so bila od celokupnega članstva sprejeta z navdušenim pritrjevanjem. Tajniško poročilo je poda! ravnatelj Mirko Gruden. Poleg statističnih podatkov je b grobu Ljubljana 17. marca V torek v popoldanskih urah je umrl v svoji hiši na Galjevici št. 9. po krajši mučni bolezni v starosti 49 let krovski mojster Franc Fujan. Pokojnik je bil zgleden družinski oče in je lepo usposobil z a življenje šest svojih otrok. Razen najmlajšega ki se udejstvuje kot vajenec vlivarskega obr-ta. so vsi dobro preskrb!'eni Sloves svoje obrti si je pokojnik utrdi! v Ljubljani in tudi daleč po Sloveniji. Mlad je odšel v tujino in se tam vneto izobraževal. Po vrnitvi iz Nemčije si jt uredi! skromno posest na Ilovici in lepo hišo s: je kot svoj dom zgradi! in uredil na Galjevici Kot samostojni krovski mojster )e deloval v splošno zadovoljstvo vseh od 'eta 1919. V združenju krovskih mojstrov za dravsko banovino je deloval požrtvovalno kot ustanovitelj in odbornik. Bil ie prvi predsednik tega združenja in je kot tak deloval do 'eta 1930 Za predsednika združenja krovskih mojstrov vse S'oveni)e je bil ponovno i/voljen leta 1930 Zaslužnega obrtnika bodo jutri, v četrtek ob 16.30 spremili k zadnjemu počitku iz hiše žalosti. Galjevica št. 9 na pokopališče pri Sv. Križu. Poklicni tovariša in orisal Matično delo v javnosti, zlasti v koncertnem življenju, v katerem je dala mnogo važnih pobud. Poročal je o prezidavi poslopja Filharmonične družbe, v katerem je Ljubljana slednjič dobila dvoje reprezentativnih koncertnih dvoran ter o umetniških stikih Matice z inozemstvom. Spomnil se je v teku leta umrlih članov, prijateljev in dobrotnikov, pa vseh onih. ki so kakorkoli podprli GM gmotno ali moralno in slednjič navedel letošnje izdaje. Tudi to izčrpno in pregledno poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem, nakar so sledili referati šole Glasbene Matice, katerega je poda! ravnatelj Julij Betetto. pevskega zbora, ki mu načel ju je g. Silvan Pečenko, Orkestralnega društva, ki je o njem poročal njegov predsednik, banski svetnik dr. Ivan Karlin. poročilo arhivarja, koncertne po-slovnice Folklornega instituta, knjigarne in blagajnika dr Černeta ki je v kratkih besedah orisa! finančno stanje društva. Iz poročil je bilo razvidno, da je GM aktivna na prav vseh glasbenih poljih, tako da je njen vpliv na slovensko muzikal-no življenje kar največji. Člani Matice so imeli na zboru priliko, da dobijo detajli-ran vpogled v društveno delovanje v pro-šlem poslovnem letu jn je zato povsem razumljivo veliko zanimanje- ki so ga očito-vali vsi navzoči za posamezna poročila. V prilog poročilom govori tudi dejstvo, da se ni k debati oglasil nihče k besedi ter da je bila celokupnemu odboru soglasno izrečena zaupnica Poldrugo uro trajajoči zbor je predsednik zaključil s pozivom na nadaljnjo složno in vneto delo. s katerim se bo naiuspešneje nadaljevala pot. kakor so jo začrtali svojčas ustanovitelji društva, v prospeh in povzdigo naše glasbe mnogoštevilni prijatelji se bodo gotovo udeležili sprevoda. Naj bo zaslužnemu pokojniku ohranjen lep spomin, rodbini pa izražamo iskreno sožalje. Za slogo v ključav- Ljubljana. 17. marca. V salonu restavracije pri Levu so se popoldne zbrali zastopniki ključavničarske stroke iz vse Slovenije, da se porazgovore o nekaterih ukrepih, ki so nujni za rešitev ključavničarske obrti pred propadom. Sestanek je bi! sklican na pobudo pripravljalnega odbora- ki že nekaj časa deluje pod vodstvom predsednika Obrtniškega društva Rebeka, a udeležilo se ga je nad 40 mojstrov iz Ljubljane Maribora. Celja. Laškega. Litija. Škofje Loke itd Kjučavničarska stroka je menda med vsemi obrtniškimi panogami utrpela v gospodarski krizi največjo škodo, ker zavzema čisto svojevrstno mesto v organizaciji tehnike in gospodarstva. Ker je ključavničar v svojem delu navezan na celo vrsto sodelavcev iz drugih strok, ga ta konste-lacija pogostokrat prisili, da stavi svoje izdelke globoko pod ceno na razpolago in tako sebi in svojim tovarišem dela škodo. Zborovalci so se navdušeni izrekli za pred- log, naj se v ključavničarski obrti uveljavi neka skupna gospodarska sloga v tem smislu, da se bodo morali vsi stanovski tovariši držati medsebojnega dogovora pri kalkulaciji ključavničarskih del. Po poročilu predsednika Rebeka so se oglasili k besedi še mojstri iz najrazličnejših krajev, ki so vsi priznali, da je rešitev eksistence za ključavničarske mojstre samo v izvajanju začrtanih smernic. Predsednik Rebek je imel še izčrpno strokovno predavanje o kalkulaciji cen, na koncu pa je bilo sklenjen^ da se v okviru gibanja ustanovi posebna nabavljalna zadruga, ki bo mojstrom dobavljala železo in ostali material O priliki jesenskega velesejma se bo v Ljubljani vršil kongres vseh ključavničarjev dravske banovine. Iz naše dunajske kolonije Dunaj. 10. marca. Slovenski krožek na Dunaju je imel redni občni zbor 24. januarja in izredni 7. t. m. v svrho izpopolnitve odbora. Redni občni zbor je bil prav živahen. Vodil ga je g. Josip černelč. ki je postal predsednik Krožka po odhodu ustanovitelja g. Gabr-ščka leta 1932. Zdaj pa se g černelč odpravlja v Maribor in nas torej končno zapusti Vodil je naše slovensko društvo z vnemo in živahno požrtvovalnostjo. V zahvalo ga je občni zbor izvolil za častnega čiana. Na dnevnem redu so bile običajne točke, ki so bile brez velikih debat soglasno sprejete. Za predsednika je bil izvoljen prof Anton Trost, naš sloveči klavirski virtuoz. ki ga tudi domovina hvaležno pozna. Podpredsednik je koroški akademik Travnik Zdravko, tajnik pa tudi koroški akademik Andrej Trabesinger. Odborniki so Fran Blazina, Alojzij Kode-lja, Ignacij Dobrin, Batič, Trabesinger in Zdravko Katnik, ravnatelj Jugoslovenske-ga turističnega biroja po rodu iz Gorice. Preglednika sta Josip Volk in Krumpak Vincenc. Osikrbnik tamburaškega zbora je Krumpak, učitelj glasbe naš požrtvovalni prores. Klemo Viškovič, predsednik zbora pa požrtvovalni g. Štefan Stanišak. Na pustno nedeljo smo imeli v Fuchsovem hotelu na Mariahilferci živahen ples, a za pomiad se pripravljamo na veliki koncert v češkem Narodnem domu. Turnergasse, za katerega se tamburaški zbor pridno vadi. Tudi pevski oktet koroških akademikov nastopi morda ob tej priliki. Hvala akademikom, ki so se pridno lotili sodelovanja v naši koloniji. Hvaležnost rodoljubnega občinstva ne izostane! Naš vrli član od prvega začetka g. dr. Friderik Babnik je že nekaj mesecev v Mariboru, kjer je otvoril odvetniško pisarno. Nad 20 let je imel odvetniško pisarno tik za univerzo v Liebiggasse. To je bila na Dunaju ugledna pisarna. Ali ker je ostal Jugosioven, se je naposled moral izseliti. Pisarna pa ostane kakor nalašč za Jugoslo-vene, ker je naslednik bil z dr. Babnikom v stalnih stikih in razume naš jezik. Svetosavska beseda je tudi letos bila sijajna in nekaka reprezentativna slavnost riaše kolonije. Vršila se je v velikem Mu-sikvereinssaalu — tam, kjer je bil koncert naše Glasbene Matice iz Ljubljane. Bilo je navzočnega prav mnogo odličnega občinstva iz najboljših slojev Dunaja, posebno iz diplomacije. Tudi nemški von Pappen je bil navzočen. Ogromna dvorana je bila vsa v naših in avstrijskih zastavah s slikama kralja Petra II. in prezidenta Miklasa. Slovesnost je obiskala tudi soproga predsednika Miklasa z dvema hčerkama. Kolo je plesala gospa prezidenrova z legacijskim svetnikom dr. Tomaseom. — Poslanik g. Nastasijevič je že nekaj mesecev bolan in ni mogel priti. Za odlično udeležbo in gmoten uspeh se je zelo potrudila Jugoslo-vensko-avstrijska trgovska zbornica, ki sta ji posle vodeči podpredsednik pl. Stirling in predsednik princ Liechtensteiri. Dunaj- Pri ljudeh« nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Op reg !r !»le7ni 3.'q pa so ga odpu&Uli kot telesno nesposobnem za izpolnjevanje »luž'oe in sicer samo tedaj, če mu pristojni urad prizna pmidoW jene pravice. V tem primeru je dolžan dokazati, da mi b;l po okrevanju nikjer v služb; temveč je takoj vložil proš-ivo na državne prometne ustanove, da ga spremejo v službo. 4) Če je delavca obsodila oblast na zapor ali na izgubo s'užbe a ki češkoslovaško. Turški bnrov&i potujejo zaradi poznavanja gospodarskih razmer >n a,radi poglobitve trgovskih zvez med Tu.čijo ia balkanskimi državami. * Zlet pevski društev Južne Srbije. V zvezi s proslavo 25>!etnice osvobojenja Juž« ne Srbije bo vardarska pevska župa »Mo* kranjacs priredila v Skoplju zbor vseh pevskih društev Južne Srbije. To bo festival južno-srbske vokalne glasbe in javnost bo imela priliko občudovati kulturno aktivnost srbskega juga. S festivalom bo združen tudi kongres jugoslovenskp pevske zveze. * Bekrijska slava. Pred nastopom velikonočnem posta se v srbskih krajih prireja-jo bekri;ske slave — hude tekme pri zavži-vanju alkoholnih pijač. Takozvani »čisti« pijancev. V eni gostilni pijejo za stavo vi-ponedeljek je tradicionalni dan bekrij — no. v drugi pa raki jo. Bekrija. ki spravi vse tovariše pod mizo, uživa vse leto čast be-krijskega kralja V neki gostilni na Čuburi v Beogradu je 25 tekmovalcev v 2 urah popi" o 45 litrov močnega žganja. * Beograjske Slovence opozarjamo na koncert učiteljskega -pevskega zbora »Emil Adamič«, ki bo v Kolarčevj ustanovi 19. t. m. ob pol 21. Izvajane bodo izključno izbrane pesmi velikega pokojnega skladatelja Adamiča ter bo njegovemu spominu posvečen ves koncert. Zbor ie v odlionj kondiciji pod vodstvom g. Milana Pertota. Vabimo vse rojake, da e svojo čim številnejšo udeležbo manifestirajo spoštovanje in ljubezen do velikega pokojnega slovenskega skladatelja. * Podružnica NSZ v Žireh priredi jutri v petek 19. t m. ob 14. v Sokolskem domu predavanje >Tuberkuloza?naša socialna bo-jezen«. Predaval bo predavatelj ZKD g. d.r. Alujevjč Branko. * Sokol na Vrhniki priredi 19. t. m. ob 20. veseloigro »Peg-srček moj«. Vabljeni vsi! Zdravo! * Putnikovo velikonočno potovanje v Carigrad. Za katoliške velikonočne praznike organizira »Putnik« skupinsko potovanje do Carigrada v cilju prospeha gospodarstva vseh balkanskih držav. To potovanje bo od 24. do 31. t. m. Iz Beograda bodo odpotovali udeleženci 24. t. m. ob 23.40 in bodo preko Sofije prispeli v Carigrad na veliki petek ob 10.22. V Carigradu se bodo mudili štiri dneve in bodo imeli priliko obiskati Galato, Zlati rog ter si tudi ogledati vse džamije in muzeje, trdnjave Teodo-sija, jedrenska vrata, sv. Sofijo, dvorec v starem Seraju ter druge zgodovinske zanimivosti. Iz Carigrada se bodo vračali v ponedeljek 29. t. m. ob 20.30 in bodo prispeli v Beogradu 31. t. m. ob 6.30. Na povrat-ku si bodo lahko ogledali tudi Sofijo. Vožnja od Beograda do Carigrada stane s prenočevanjem in prehrano 2.200, odnosno 2.330 Din za one. ki bodo prenočevali v prvovrstnih hotelih. Enaki aranžman z vožnjo v 111 razredu potniških vagonov pa stane 1.700, odnosno 1.830 Din. Udeleženci ekskurzije izven Beograda imajo polovično vožnjo od svoje železniške postaje do Beograda. Prijave udeležbe te ekskurzije sprejemajo vse »Putnikove« biletaroi-ce do 21 t. m. n« B DANES VALČKOV VEČER V SOKOLSKEM DOMU V ŠIŠKI GOSTOVANJE TTtBOVELJČANOV * Josipina Jakac t. Obče priznanemu in priljubljenemu slovenskemu umetniku, akad. slikanju Božidarju Jakacu je umrla v torek v Novem mestu 'srčno dobra mati Josipina. Blago pokojnijco, ki je učakala visoko starost 74 let, bodo položili danes ob 16. k večnemu počitku na novomeškem pokopališču. Globoko užaloščenemu soprogu Antonu, potrtemu Božidarju in vsem preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje, plemeniti slovenski materi svetal spomin! * Tragična smrt zaslužnega Črnogorca, »Jutro« je kratko že poročalo da je bil v Pančevu ubit upokojeni inšpektor ministrstva za socialno politiko Peter Novakovjč. V poročilu je bilo navedeno, da je bil ubit zaradi ljubosumnosti. Pozneje se je izkazalo. da je bil ubit po pomoti. Nek; delavec je ljubosumno zasledoval svoio prijateljico in ko ie Novakovjč zvečer prišel iz hiše, v kateri je stanovala, je ljubosumnež, ki je b3 tudi vinjen ve6 besen navalil nanj z nožem, meneč, da ima pred seboj kakega tekmeca. Novakovjč je hudo ranjen prišel v kavarno svojega krnna, tam pa ie izkrvavel. Pokonj Peter Novakovjč se je rodil 1886 v Danilov gradu v Crnj gori. Bil je med onkni črnogorskimi omladjnei ki so se borili za demokracijo. Tej idealni omladini je režim leta 1907 podtaknil takozvano bom-baško afero jn najidealnejšim mladim intelektualcem so nalagali drakonične kazni. Novakoviča je režim smatral za voditelja upornih intelektualcev. Obsodili so ga na sarert a Novakoviču se je posrečilo zbe-žatd v Srbijo Ob izbruhu svetovne vojne se ie vrnil domov se proti Avstriji hrabro boril, a vsa hrabrost ga ni rešijla preganjanja. Ko se ie z bojišča vrnil domov, so ga črnogorske oblasti zaprle. Ko so Avstrijci Črno goro okupirali, eo Novakoviča iz črnogorskih ieč odvedli v internacijo na Madžarsko kjer je ostal do prevrata. V prevratnih dneh je bil Novakov;č čbn velike črnogorske narodne skupščine v Podgorici in vneto je deloval za zedinjenje črne gore s Srbi jo Iz Ljubljane n— o pomlajevanju je v torek zvečer predaval v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Prirodoslovnega društva dr. Borie Zarnik, še! morfološko-biološkega instituta v Zagrebu. Dvorana je bila polna občinstva. Predavatelj je na zanimiv način pokazal sadove in poskuse pomlajevanja, za katerim je hrepenelo že staro človeštvo. Te težmje so našle izraza tudi v znanosti. Številni francoski, angleški in ameriški biologi so 6kušali najti skrivnost pomladitve. Marsikaj se jim je posrečilo, največ uspehov pa beleži ruski biolog Voronov, kateremu se je posrečilo vcepiti nekemu starčku spolno zlezo šimpanza. Starček se je vidno pomladil za nekaj let, življenjska človeška sila, ki zavisi od hormonalnega delovanja 6pola nih žlez, se mu je spet vrnila. Taki poskusi pa veljajo mnogo denarja in si jih morejo privoščit; samo denarni ljudje, za človeštvo pa nimajo mnogo pomena. Videli smo tu-ti kako se izvršj poi ajevalna operacija. Občinstvo je spoznalo, da je znanost napravila v resnici lep korak s to iznajdbo in je bilo predavatelju iz Zagreba za njegovo predavanje prav hvaležno. a— V. znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva bo jutri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 18. Predaval bo g. prof. E. Sehntid iz Munche-na o temi »Kemični ustroj natjvne celuloze in drugih polimernih ogljikovih hidratov«. Dostop vsakomur brezplačen. u— Meddruštveni odbor na univerzi nas prosi za naslednjo cbjavo: Vprašanje glede plačevanja šolnin in taks je dosedaj še nejasno, ker finančni zakon še ni izšel in rektorat o amandmanu, ki ga je vlada predložila skupščini o novem plačevanju šolnin in taks. še nd obveščen. Meddrustve nd odbor bo stopii v stike z >Akcionim odborom« v Beogradu in »Interklubom« v Zagrebu, da dobi točne podatke o stanju, ki vlada v tem pogledu v Beogradu in Zagrebu. Zato poziva meddruštveni odbor akademike, da zaenkrat ne plačajo prvega obroka šolnine in počakajo, da se stvar uredi. Meddruštveni odbor bo storil po. trebne korake, da bo onim akademikom, ki so plačali kolek 100 Dim oziroma celotno šolnino po stari uredbi, previšek povrnjen ali všet v šolnino . u— 25-letni jubilej tiskarskega poklica je praznoval te dni stavec v Narodni tiskarni g Albin Židan. Poštenemu in zna-čajnemu možu želimo se mnogo srečnih let. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici članski sestanek s predavanjem. Predavaj bo g. Vekoslav Iskra o temi »Borbe delavstva«. Prijatelji društva vabljeni! Matineja Z.K.D. STARI FILMSKI ZNANCI V VESELI IN ČAROBNI OPERETI GITTA ALP AR aran (pCeA v Savoju HANS JARAY ROSE BARSONT FELK BRESSART OTTO VVALLBURG L t. d. DANES OB 14.15 V ELITNEM KINU MATICI Dopolnilni spored. Matinejske cene din 3.50 in 5.50. .j S prostovoljno smrtjo zaključeno burno življenje. V Prekuplju si je vzel življenje brezposelni strojnik Johan Ferner, kj je pri-bežal k nam iz Madžarske. Mož je prepo« toval že pred vojno vso Evropo, bil je tudi v Ameriki, med vojno pa je postal pilot. Prevrat ga je zatekel na Madžarskem in v prevratnih dneh je igral važno vlogo. Ko je propadel revolucionarni pokret Bele Khuna, je Ferner vodil letalo, s katerim je nekdanji diktator zbežal iz Madžarske v Moskvo. Ker je bil Ferner doma iz našega Banata, se je leta 1920 zatekel k nam. V raznih krajih je služboval kot strojnik, pred štirimi leti pa je dobil delo v nekem velikem mlinu v Prokuplju. Podjetje pa je pred nekaj meseci prišlo v konkurz in z drugi m j delavcj vred je bil tudi Ferner odpuščen. Da bo njegova nesreča še večja, je pred dnevi padel v roke nekih pijancev, ki so ga tako pretepli, da je postal nesposoben za vsako delo. Vsem tegobam je mož napravil zdaj konec na ta način, da se je z revolverjem ustrelil v srce. Zjutraj so ga našli v njegovj revni sobici mrtvega. V Prokop-Iju sj je pridobil Ferner sloves dobrega de-lavca-strokovnjaka in dobrosrčnega človeka. Njegova tragedija je prebivalstvo moano pretresla. * Nesreča v rudniku. V rudniiku plrita blizu Foče 60 ;e pripetila huda nesreča. Življenje sta izfirubla dva rudarja. V rovu je prezgodaj eksplodirala mina. Podrobnosti katastrofe niso znane, ker je bila z rudnikom prekinjena t -:efonska zveza. * Pregled motornih vozil. K objavi pod tem naslovom je treba dodati še naslednja določba: K naknadnemu pregledu motornih vozil, ki bo v soboto 20. t m. od 8. do 12. v Ljubljani na Bregu št. 20. je treba pripeljati vsa letos še nepregledana motorna vozila iz Ljubljane in bližnjih srezov Kamnika, Litije, ljubljanske okolice, Logatca in Škofje Loke. Za motorna vozila iz srezov Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško in Novo mesto bo pregled v torek 23. t. m. v Novem mestu. Za motorna vozila v srezu Kranj, in Radovljica ter predstojništva policije na Jesenicah pa bo čas in kraj pregleda v prihodnjih dneh določen. * Dober tek. V Orašju v Bosanski Po6a-vini je sklenilo 6 mladih ljudi, da se enkrat polteno najedo. Dali so si izpečj celo tele, ki je tehtalo okrog 50 kg Junaki so se lotili de'a jn v kratkem času so od teleta oh4alt1 samo kosti. Večerjali so v neki go- T ni in iz vse vasi so prihajal; ljudje ob-čudovit dober tek šesterice. Samo ob sebi nn'p'-no da so obilno večerjo tudi izdatno z !-li. * Za velikonočne praznike uporabljajte razglednice, kj jih je založila Ciril Metodova družba. Kupujte domače blago! * Društvo »Putnik« priredi izlet v Carigrad od 24. do 31. t. m. Podrobne informacije v biljetarnicah »Putnika«. * Ker je poročil mladoletnega ženina, je bil pred sodiščem v Prokuplju kaznovan pop Branislav Perjč z globo 600 Din ali pa lOdnevnim zaporom. Pop je svoj prestopek priznal, navedel pa je, da je mladeniča poročil iz prijateljstva do njegovih _staršev. Zanimivo je bilo zaslišanje mlade zene. Koliko let imaš, Radmila? — jo je vprašal sodnik. — Ne vem, nisem pismena. Koliko je bil star tvoj ženin takrat, ko sta se poročila? — Nisem pismena. To bo vedel pop, ki naju je poročil. Moj mož je čeden in mo« čan, leta pa za mene niso važna. * Beg nevarnega zločinca iz zapora. V Capragu so zalotili nevarnega vlomilca Rabljenoviča, ki je pred tedni vlomil v okrožno sodišče v Petrin® ter odnesel precej denarja ter nekaj revolverjev in pušk. Vlomilca eo pripeljali v Petrin je ter ga 7a-prli v policijski zapor Ker so policisti ve- i deli. da je zelo nevaren, mu z rok niso ! sneli okovov. Uklenjen pa je ponoči Rab-! Ijenovič odprl vrata svoje celice, potem pa i se je mimo sobe, v katerj so spali trije re-) darji. podal na stranišče, od tam pa je 6ko-1 z,j malo okence, katero je prej razširil, prišel na dvorišče in zbežal. Policisti 6) beliio glave kako je mogel uklenien vlomiti vra-ta in potem razširiti ozko lino. Nevarnega zločimca 6e niso našli. * Pozor! Darmol, sredstvo za odvajanje, je pogosto ponarejen. Pazite zaradi tega pri nakupu, da je na vsaki tableta vtisnjeno ime Darmol in da ima tableta zarezo v obliki črke T. Zahtevajte radi tega izrečno Darmol. * Pri zaprtja iin motnjah v prebavi vze« mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Fran Jožefove grerčice. * Od dane« naprej je v prometu letošnje iz specialnega slada izdelano bok pivo pivovarne Union. Ne pozabile ga posku siti in gotovo vam bo prav dobro ugajalo. u— Seja mestnega sveta bo danes ob 17. v veliki sejni dvoran; mestnega poglavarstva. Dnevni red javne seje je naznanilo predsedstva, odobritev zapitrnjka zadnje seje ter poročila finančnega odbora, troša-rinskega odbora, obrtno-induetrijskega od» bora, gradbenega odbora jn personalno pravnega odbora. Na tajmi seji bodo razpravljali o naznanilih predsedstva, o zapisnikih zadnje seje in o poročilu personalno pravnega odbora. u— Kriza morale in človeka. 0 tej snovi predava drevi ob 20. vseučilišč; docent g. dr. Stanko Gogala na šentjakobski šoli. Dobrodošel vsakdo! n— Opozarjamo na razpis poletnega abonmaja, ki nudi izredne ugodnosti in k; bo odigran v času od dvajsetega marca do konca sezone. Izredno nizki štirje obroki so plačljivi vsakega prvega v mesecu, prvi p>r; vpisu Za abonma bodo odigrane predsta ve v drami: Brnčič: Med štirimi stenami. Nušič: Dr. Fraser: Zadnji signal. Bergniann: Markurell. Andarson: Rivali. Schiller: Ko» varstvo in ljubezen. Fodor: Matura, ter Malo sodišče ali tatovi širajkajo. V operi; Go-tovac: Ero z onega sveta, Vladigerov: Car kalojan, Čajkovski j; Pikova dama, Mozart: Don Juan, Donizetti: Linda di Chaniounix Respighj: Plamen, ter opereli: Beneš: Pa-rižanka in Jankovec: Lojzka. — Priglase sprejema dnevno blagajna gledališke upras ve v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. im od 15. do 17. ure. u— Pomagajte bednin otrokom do vsaj malo vesele Velike noči! Včeraj popoldne se je v našem uredništvu zglasila siromašna žena, mati sedmerih nepreskrbljenih otrok in žena kolarskega mojstra brez dela da dvigne skromno podporico, ki je od naše zadnje zbirke odpadla nanjo. S solzami v očeh se je zahvaljevala in pripovedovala prežalostno zgodbo svoje družine. Njen mož je imel svojo obrt v nekem večjem kraju naše province. Skrbno se je od zore do mraka trudil za družino, v poštenem narodnem duhu je vzgojil četvero hčera in troje sinov. Kriza je odjedla delo njegovim rokam, zapreti je moral delavnico in odpravil se je v Ljubljano, ker je upal, da se bo tu, kjer je več ljudi, pa tudi več bogastva na kupu, lažje pretolkel do kakršnegakoli dela in kruha. Toda zaman je iskal in trkal na vseh vratih, ostal je z vso družino na cesti. Pred kratkim se mu je posrečilo, da je nekje izven Ljubljane dobil posla v gramozni jami. A kakor da niti nebo ni naklonjeno rešitvi njegove usode, so nalivi zadnjih dni zasuli jamo, da je moral spet kramp in lopato vreči iz rok. Edini človek pri hiši, ki ima nekaj trajnega dela, je njegova 17-letna hčerka, ki hodi pospravljat k raznim gosposkim družinam po mestu, a ona zasluži razen nekaj malega hrane komaj toliko, da lahko sama zase kupi kakšen predpasnik bi par čevljev, ker raztrgana ne more med ljudL Brez vsakršne obleke in obutve pa so vsi ostali doma Fantom je po 5, 12 in 15 let, ostalim njenim trem sestricam po 6, 8. in 9. Vsa izjokana se mati, ki jo je sfimo sram prosjačiti od hiše do hiše in ki tudi svojih otrok ne more izročiti cesti, obrača preko nas na vse dobre ljudi, da njeni družini pomagajo vsaj za praznične dni. fl.JLJLIUULJUL.il JI JLJ1 O JLULH IUUUUUUULiUU Modni salon ANKA PUČNIK 8elenburgova ul. 1. izgotavlja obleke vseh vrst po najnovejših pariških in dunajskih modelih. rmnaaaaoaaxa3LU h n' irnnmnm Veliki monumentalni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne v režiji NIKOLE FABKASA! PORT ARTUB VELIKI ŠPLJONA2NI FILM. USODNA LJUBEZEN DO SOVRAŽNIKA SVOJE DOMOVINE. V glavni vlogi: adolf vvohlbruck karin h a r d t rene delt g en paul hartmann I Premijera danes v KINU MATICI! n— Velikonočni oratorij za soli in moški zbor »Trpljenje Jezusovo«, ki ga je zložil skladatelj Boris Papandopulo, bo izvajal molk-' zbor »Zvonimir« iz Splita v sredo, dne 24. L m. v veliki filharmonični dvorani. Oratorij je napisan na podlagi splitskega ljudskega cerkvenega pe^ja, ter se je lani z največjim uspehom izvajal v raznih mestih Dalmacije. Pevski zbor vodi skladatelj sam. To je prvi nastop bratskega pevskega društva iz Splita v Ljubljani, zato še prav posebno opozarjamo na koncert v sredo, ki je posebno primeren za velikonočni čas. Začetek ob 20. vstopnice od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice. u— DanaSuja produkcija drž. konserva-torija IV. v okviru tedna > Učite se glasbe« je preložena na ponedeljek 22. t. m. ob 18.15, na kar prav posebno opozarjamo. u— Vodja Folklornega instituta Glasbene Matice bo začel s 6erijo predavanj v mali filharmonični dvorani. Prvo predavanje bo 23. t. m. ob 20. »Sodobni pogledi in novejša načela narodoslovne znanosti«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in gramofonski posnetki napravljeni nalašč v ta namen. Predaval bo g. France Marolt. u— Ženska sekcija JNAD Jadrana ima da nes ob 14. strogo obvezen članski sestanek. Na programu so važni razgovori. u— Pri Šentjakobfanih bo jutri ob 15.15 v veselje vsem Jožicam in Jožetom izvrstna burka. »Zakonci stavkajo«. Nepreklicno zadnja uprizoritev te igre, pri katerj per setniki sploh ne pridejo iz smeha, bo v nedeljo. 21. t. m. ob 20.15. Dnevna blagajna bo odprta v petek in v nedeljo od 10. do 12. in od 15. 17. ure. u— Praktično predavanje o kuhanju v najmodernejši stekleni Jena po*>odi &e vrši danes ob 16. v Gradišču 14. Gospodinje vabljene poizkušnja jedi. Vstop prost. n— Ljubljanskega Sokola družabni večer bo drevi ob pol 21. v društveni veliki dvoran; v Narodnem domu. u_ Spored koncerta Gostič-Lipovšek 22. t. m. v frančiškanski dvoran;*: Mozart: Alle-luja, Rossinj: Sta bat mater, Strauss: Noč, Spross: Včeraj in danes, dr. Krek: Zaprta so njena okenca, Pavčič: Serenada. Greča-ninov: Ujetnik. Rahnianinov Pomlad (pel bo Jože Gostič), Novak: Pesem mesečna, Pesem karnevalska Čerepnin: 2 romanci, Osterc: Aforizmi, šoštakovič: 3 fantastični plesi (igral bo Marijan Lipovšek). u— Mestna ženska Ciril Metodova nodruž-nica v Ljubljani priredj letos običajno zbirko 10. in 11. aprila. u— Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani bo imela redni občni zbor v soboto 20. t. m. v posvetovalnici mes-tnega poglavarstva. u— Slovensko stenografsko društvo vabi na občni zbor, kj bo v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne v trgovskj akademiji. u— JNAIv Edinstvo. Zaradi velikonočnih počitnic odpadejo vsj za ta mesec napovedan; članski sestanki. Prvi redni sestanek, združen s plenumom izvršnih članov bo 8. aprila. Do tedaj nai se člani udeležujejo odborovjh sej, ki so vsak ponedeljek ob 11. Naš velikonočni šlager! i. Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.— 2. Zložljiv Soto-aparat na Silme vel. 6x9 z optiko 1 :6.3 samo Din 299.— pri Foto Tourist LOJZE ŠMUC LJUBLJANA. ALEKSANDROVA CESTA 8 u— Umrla je za škrlatinko v cvetu svoje mladosti gdčna Angelca Breceljeva, hčerka letos umrlega popularnega čevljarskega obrtnika g. Antona Brecelja, ki je imel svojo obrt na Vodovodni cesti in na Gradišču. Pogreb bo jutri ob 16. izpred državne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojni mladenki blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. u— Požar na Rožniku. Včeraj po 16. uri so ljudje v bregu nad Čadom opazili ogenj, ki je zajel že precejšen del hriba in je grozila nevarnost, da se polagoma razleze po vsem Rožniku. Brž so poklicali mestne gasilce, ki so prihiteli z vsemi potrebnimi pripravami in že v pičli uri zadušili požar, ki je bil med tem opalil že kakšnih 800 kvadr. m gozda. Kako je do ognja prišlo, preiskava še ni mogla ugotoviti, a bržkone se je v solncu osušeno grmovje vnelo od cigaretnega ogorka, ki ga je vrgel v mejo kak pasant. Podobni požari so na Rožniku običajni skoraj vsako pomlad. v- Za Jutrišnji veseli petek. ]n tudi že ia drnes zvečer, ko bodo družine začele fastjti svoje Jožete in Jožice priporoča delikatesna trgovina V. A. Janež na Aleksandrovi cesti, pri Operi, odližn« i«bero na. rezkov s slovito Kleetischevn šunko, salamo. izvrstnim sirom in drugimi specialni* mi jedili. Odlična tnzemska vina na pipi »» ▼ buteljkah ter inozemska vjna namizna, desortna in odlični šampanjec »^'f1« znamk ter vsega, kar si kdo poželi, dobite vedno najcenejše Pri V. A. Janešu. Telefon 3455. , ... u— Namočena polenovka F. Kham. Miklošičeva 8. „ _ _ u— Iskrenih čestitk in drugih lepih želja vn dobrot bodo deležnj Jožeti in Jožice danes zvečer pri Mikliču ob zvokih plesne eodbe in petja n— Bufet »Rio« v Selenburgovi vaan pos streže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica Din 1.50. Pridite in pokusfte! n— Obleke ln klobuke kemično čisti barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich. Z Jesenic g_ Zvočni kjno Radjo predvaja v četrtek, petek in soboto ob 20. na Jožefovo tudi ob 15. velefilm >90 minut zamude« z Han-y Pielom v gl. vlogi. Kot matinejo predvajamo na Jožefovo ob pol 11. in ob 17. barvano Si,lly in Micky revijo, po znižanih cenah. Dodatkov cela vrsta. Za nedeljo sleda velefilm >Uživaj življenje«.' Iz Maribora Univ. prof. dr. Burian predava. V Ljudski univerzi odpade petkova prireditev radi praznika V ponedeljek 22. t. m. bo predaval g. univ. prof. dr. Vaclav Burian iz Ljubljane o temi: Ob stoletnici Kollarjeve stovanske vzajemnosti. a— Naši najmlajši pesniki in pisatelji nastopijo v Rušah. Najmlajši sotrudniki »Ljubljanskega Zvona«, Ivo Brnčič, Ivan Potrč, Jože Kerenčič in Joža Šeligo, bodo čitali drevi ob 8. v Sokolskem domu v Rušah odlomke iz svojih del. Literarni večer, ki so ga isti recitatorji priredili v ponedeljek v Celju, je izredno lepo uspel. Vidna je bila tista enotnost občutja in duha, ki je pri takih nastopih po navadi pogrešamo. V Rušah se bo zastopnikom mladega ustvarjajočega rodu pridružil še Tone Seliškar, ki bo imel kratek govor in bo bral več svojih pesmi. Vse Mariborčane in Rušane, ki se zanimajo za slovstvo in kulturo, opozarjamo na ta izredno zanimivi večer. K v i čs iMt PREMIJERA Veliki špijonažni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne POET ARTUR Adolf WohIbriick Rene Deltgen Velefilm o največji tragediji habsburške dinastije MAYERLING Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri W$m 8 UMM Veliki film LURD V ŽARU SVOJIH ČUDEŽEV Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri a— Gledališke novice. V nedeljo zvečer krstna predstava Rasbergerjevih »Rdečih nageljnov«. Prihodnja operetna premiera bo »Dolarska princesa«, ki bo najbrže zadnja eparetna novost v letošnji sezoni. Prihodnja dramska premiera Shawove »Svete Ivane« se je radi obolelosti gdč. E. Kraljeve nekoliko zakasnila. Nameravana vprizoritev »Treh mušketirjev« je izpadla iz programa. a— Zborovanja ni bilo. Za snoči napovedano manifestacijsko zborovanje Društva jugoslovanskih akademikov za popolno slovensko univerzo v Ljubljani je .policija prepovedala. a— Cercle fraucais. Odbor društva po; novno vabi vse člane na občni zbor danes ob 18.30 v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4. a— Potovanje v Francijo. Marsikdo, ki namerava potovatj letos na svetovno raz stavo v Pariz, bi rad hitro obnovil svoje znanje francoščine ali 6e naučil najpotrebnejših besed in izrazov za vsakdanjo porabo. V to svrho bo otvori] francoski krožek 2. aprila poseben tečaj. Pouk bo ob torkih in petkih od 18.30 do 19.30, ura 6e na željo udeležencev lahko spremeni, v pritličju realne gimnazije. Prijave naj se pošljejo z dopisnico na naslov: Francoski krožek v Mariboru. a— Pred nabito polnim gledališčem je nastopila v torek zvečer plesna skupina bolgarskih plesalcev in plesalk »Račeni-ca«. Plesalci in plesalke, petvec solist ter godbenika so bili deležni viharnega aplavza. Slikoviti, pestri spored, ki je združeval lepote bolgarskih narodnih plesov z bolgarsko narodno pesmijo, bodo gostje najbrže ponovili. a— Pojasnjeno. Nedavno smo poročali o drznem vlomu v Mernikovo trgovino na Te^ iem, iz katere so odnesli vlomilci razne predmete v vrednosti okoli 10.000 dinarjev. Sadaj ao v znanem ciganskem skrivališču in skladišču ukradenega blaga na Dravskem polju našli precej stvari, ki jih je g. Mernik spoznal za svoje. Tatinske cdgame čaka zaslužena kazen. a— Razburljiv dogodek v Gosposki ulici. Včeraj popoldne je vozil po Gosposki ulici od Župančičeve trgovine proti glavnemu trgu šofer mlekarne v Velikih Zdencih s težkim tovornim avtomobilom. Pred An-derletovo trgovino se je hotel izogniti drugemu vozu, zavil pa je na trotoar ter z brzino 20 km vozil proti Bizjakovi urami, kjer je avtomobilova streha odtrgala izložbeno pregrinjalo z želetjem vred in ga vlekla s seboj malodane do Glavnega trga Ker ni šofer ničesar opazil, so ga ustavili pasanti, ki so opazovali prizor. Z železjem Bizjakove urarne je razbilo vozilo sosednjo Bregarjevo napisno desko. Sreča v nesreči je bila, da je neprevidni vozač odrgnil samo neko mimoidočo gospo, ki je dobila le lažje poškodbe, železno pregrinjalo se je namreč stisnilo ob rob vozila, tako da ni z njim oplazil vseh izložbenih oken, kar bi lahko povzročilo ogromno gmotno škodo. a— Igračkanje z življenjem. Včeraj dopoldne je bila pred malim kazenskim senatom 59-letna najemnica Marija šebra-kova iz Cvetkotvcev, ki je čeprav ni za to kvalificirana, dne 17. novembra vTrgovi-6u pomagala posestarici Amaliji Kolenče-vi pri porodu. Kolenčeva je pri tem postala žrtev zastrupljenja in je nekaj dni zatem umrla, šebrakova je bila obsojena na 3 mesece strogega zapora, pogojno za tri leta. a— Rokomavhi ne miruje jo, v klet po-sestnika Franca Lorbeka v Bresternici so se splazili vlomilski gostje ter odpeljali zalogo krompirja, vina in jabolk v skupni vrednosti okoli 1500 dinarjev. V klet so prišli s pomočjo ponarejenih ključev to so po opravljenem poslu klet zopet zaprli. a— Vlom v Fraitkopanovf ulici V noči na sredo so še neizsledend vlomilci odnesli iz gostilne D. Milete v Framkopanovi ulici večjo količino cigaret, pršuta in dru ge predmete v vrednosti okoli 150£ M- a— Da se preprečijo pijančevanje in Izgredi vojaških rekrutov ob priliki vpoklica v stalni kader, odreja predstojništvo mestne policije, da se od 12. do 14. aprila vojaškim obveznikom v Mariboru ne sine jo točiti in prodajati alkoholne pijače. Prestopki se bodo kaznovali na podlagi čl. 69. zakona o notranji upravi z denar, no kaznijo 10—500 Din oziroma z zaporom 1—10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 11. aprila in velja do 15. aprila. Iz Celja e— Čla- ki sestanek JNS v Celju. Krajevna organizacija JNS za Celje in okolico sklicuje za ponedeljek 22. t. m. ob 20. članski sestanek v Celjski dom Na sestanku bo poroča! narodni poslanec g Ivan Pre-korček. Članstvo je vabljeno, da se sestanka polnoštevilno in točno udeleži. e— Zadnji vzgojni večer Ljudskega vseučilišča bo danes ob 20. v risalnici meščanske šole. Prof dr. F. 2geč bo zaključil svoj vzgojni tečaj z razgovorom o kazni. e— Novi mojstri. V času od 9 do 16. t. m. so napravili pred komisijo za mojstrske izpite pri Okrožnem odboru obrtniških združenj v Celju mojstrski izpit sledeči kandidati: urar Ivan V ravnik iz Celja, slikar in pleskar Alojz Gorjup iz Celja, krojača Konrad Zlodej iz Vitanja in Jakob Kregar iz Rogatca teT čevljarja Anton Gu-ček iz Dobjega in Josip Jernejšek iz Šmarja pri Jelšah. Čestitamo! e— Združenje kovačev v Celju je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor v hotelu »Pošti«. Kakor vsako leto, je bilo zborovanje tega združenja tudi letos najlepše in tudi najštevilnejše obiskano. Območje združenja obsega celjski, laški, gornjegraj-ski in konjiški srez ter šmarski in rogaški sodni okraj. Zborovanja se je udeležilo 105 •članov izmed 176. Ker je bil kovaški mojster g. Franc Košir v Celju, ki je 13 let vzorno vodil to združenje kot predsednik, izvoljen za svetnika Zbornice za TOI in zato ne more več obdržati v združenju mesta predsednika, je bil za predsednika izvoljen g. Ignac Jekl, kovaški mojster v Voj-tiiku. Gosp. Koširju je bila izrečena zahvala za dosedanje delo v združenju. Na predlog g. Koširja je bil g. Jekl izvoljen za častnega člana združenja, ker praznuje letos 50-letnico kot kovaški mojster in ker si je oridobil za združenje zelo mnogo zaslug. Tajnik Okrožnega odbora g. Tone Koren je po končanem dnevnem redu podal zgoščen referat o delovanju Okrožnih odborov, mojstrskih izpitih, vajeniškem in pomočniškem vprašanju, uredbi o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb, zatiranju šušmarstva in drugih aktualnih obrtniških vprašanjih Poročila so jasno pokazala, da so padle cene kovaških izdelkov tako nizko, da je resno ogrožen nadaljnji obstoj te panoge kovinarske obrt. e— Nadaljevanje regulacije Savinje pri ■Celju Stroški za regulacijo Savinje v tretji etapi, ki se bo izvedla v teku leta 1937., so preračunani na 2,430.579.52 Din. Zadevni načrti so bili po banski upravi predloženi ministrstvu za zgradbe, ki je načrte te dni odobrilo, preračunano vsoto pa nekoliko znižalo. Dolžina proge v tej etapi znaša 819 metrov. K stroškom za to etapo bo prispevala banska uprava 1 milijon dinarjev, mestna občina celjska 450.000 Din, sreski cestni odbor v Celju J00.000 Din. primanjkljaj v nekoliko reduciranem znesku pa bi naj krila država s svojim prispevkom. Ker letošnji državni proračun zopet ne predvideva potrebnega zneska za regulacijo Savinje, je pričakovati da bo vlada dala za ta nujna dela potrebne kredite na razpolago iz fonda za javna dela da se izvedba programa pravočasno tudi finančno zasigura in da se more takoj pristopiti k razpisu licitacije in pravočasno z delom pričeti. e— Kino Union. Danes ob 15., 16.30, 19. in Ti "0 »I.urr? v siiaiu svojih čudežev« KINO METROPOL, prinaša, radi izredne dolžine filma predstave danes ob 16.15 18.30 in 20 45 »UPOR NA LADJI BOTTNTV«. (Meuterei) Veličasten pomorski film v nemškem jeziku, ki so ga snemali dve leti. Matineja ob 14. »ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI... Cene prostorom pri matinejskih predstavah so določenp t>o Din 3-50, 5.50 in 6.50. fttek ii>. marca Ljubljana 9.: Cas, poročila, spored — 9.15: Za dobro voljo (plošče) — 9.45: Verski govor (g. Fr. S. Finžgarj — 10: Prenos iz ljubljanske stolne ce — 11.10: Franc Kriiger igra na ksilofon (plošče) — 11.30: Otroška ura (g — 19.50: Zanimivosti — 20. Spevoigra — izvaja peveko društvo ^Grafika«. — 20.45: Godbe na pihala igrajo koračnice (pi»'šce.> — 21.10: Mac-dolinistični trio — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Pesimi — 18.20: Violinske skladbe — 19.50: Narodne pesmi — .20.15: Mednarodni koncert iz Egipta — 21: Ki~lr Praga — 22.20: Orkester — Zagreb 17.15: Lahka godba — 20: Plošče — 20.15: Kakor Beograd — 22 15: Plesna muzika — Praga 19.10: Vojaška godba — ^O.lu: Mednarodni koncert iz Egipta __21.20: Plošče — 22.25: Plošče — Varšava 20.15: Mednarodni koncert iz Egipta — 21.35: Iz Moniuszkovib oper — 23. Nadaljevanje koncerta — Dunaj 12: Orkestra!on koncert — 15.15: Mladinski koncert — 16.05: Gounodova opera »Faust« s plošč — 17.30: Stari glasbeni mojstri — 19.10: Cornelius: ?tabat mater — 20.15: Mednarodni koncerc iz Egipta. 21.30: Skladbe za čedo — 22.30. Lahka godba orkestra — Berlin 18: Koncert solistov — 19.20: Paradne koračnice — 20.10: Zvočna igra — 21: Koncert vojaške godbe — 22.30: Veseli prizori — 23.15: Ples — Miinchen 18 Lfhka godba orkestra — 20.10: Zanimivosti o filmu — 21.30: Pesmi — Stuttgart 18: Pester program s plošč. — 19.15: Mladinsk pesmi — 20.10: Plesni večer iz Hamburga — 22.50: Kakor Berlin Gospodarstvo Sporazum med denarnim zavodom in kme&im dolžnikom 2e prejšnji teden smo poročali, da je bil v narodni skupščini sprejet poseben amandman, s katerim se spreminjajo nekatere določbe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Predvsem smo opozariK na določbo tega amandman a, po kateri denarnim zavodom ne bo treba izročati. Priv. agrarni banki onih kmečkih dolžnikov, ki se z denarnim zavodom pobotajo, in sicer tako, da sporazum ne bo Sel na škodo kmeta. Prvotne napovedi, da bodo s finančnim zakonom sploh izvzete vse kreditne zadruge in da jim ne bo treba izročati svojih dolžnikov Priv. agrarni banki se torej niso uresničile; namesto tega bo denarnim zavodom in kmetom le dana možnost, da se medseboj pobotajo. »Zadružni vestnik«, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, pojasnjuje v naj novejši številka za narc pomen te določbe naslednje: Najvažnejša je za zadruge ona določba, ki pravi, da se one lahko pogodijo s svojimi kmečkimi dolžniki, kar je bilo do sedaj nedopustno. Do 1. junija t. 1. se lahko kmečki dolžniki sporazumejo s svojimi upniki — zadrugami (denarnimi zavodi) in posledica t^ga sporazuma je, da zadruga takega dolžnika, s katerim se je sporazumela, ne odstopi PAB, marveč ga obdrži še nadalje, dasi je kmečki dolžnik. Pogoj za veljavnost takega sporazuma pa je, da se stanje ne spremeni v dolžnikovo 'škodo — ali z drugim: besedami po. vedano — zadruga mora nuditi dolžniku vsaj iste ugodnosti, ki bi jih užival, ako bi se njegov dolg odstopil PAB. Predlog ministrstva v sedanji obliki nima v tem primeru drugih, pobližjih odredb, kakor le, da zadruga kmečkega dolžnika, s katerim je že sklenila nov sporazum, ne more več odstopiti PAB. Ako bo določba v tej obliki prejeta v finančni zakon, bomo vsekakor potrebovali natančnejša tolmačenja o tem. kaj mora zadruga najmanj nuditi kmečkemu dolžniku, da bo sporazum veljaven. Pri dolžnikih, ki so skupno dolžni denarnim zavodom do 25.000 Din, je stvar eno^av-na; zadruga mora znižati dolg na po lovico, saj se po uredbi vsakemu dolžniku _ne glede na njegove premoženjske razmere — aiiža dolg za 50%. Težje je vprašanje, pri onih dolžnikih, ki so dolžni več kot 25.000 Din, ker zavisi znižanje dolga od sodne presoje. Po dosedanjem besedilu bi se dalo sklepati, da v takih primerih velja prost dogovor med zadrugo in dolžnikom tako glede obrestne mere (ki pa ne sme biti višja kot 4»/*%), odplačilne dobe (najmanj 12 let) in pa odstotka znižanja. Smiselno pa bi bilo, da se presodi, ali je sporazum ugodneCši za dolžnika ali ne, s stališča posameznega dolžnika, saj v konkretnem primeru utegne biti zanj na videz neugodnejša pogodba sprejemljivejša kakor n. pr. pogodba s sicer nizkimi obrestmi, toda kratko odplačilno dobo. Najbrž tudi ne bo izključen tak dogovor med upnikom in dolžnikom, da zavis* višina znižbe dolga od sodnega izreka. V tem primeru bo pač dolžnik moral pravočasno vložiti na sodišče predlog za znižanje dolga. Vse kaže, da zadruga ne bo prejela o4 države povrnjeno ono, kar bo popustila pri posameznem dolžniku, marveč bo morala nositi izpadik sama: to bo vsekakor omejilo možnost takih privatnih spora. ■ zumov. Gotovo bo pa možna poravnava tudi glede takih dolžnikov, katere je zadruga že izročila PAB. Na zahtevo zadruge bo PAB pač vrnila vse potrebne listine. 378 393 42.. 69.50 72 77 83.50 36.50 89 77 81 88 87 91 96 50 52.5U 54 Nov dvig državnih papirjev Medtem ko je bila v prvi polovici letošnjega januarja tendenca na naših efektnih tržiščih precej mirna, je proti koncu januarja nastopilo vidno oživljenje Tečaji so se pričeli dvigati in je bilo zlasti v prvih desetih dneh februarja dviganj« prav znatno. Takrat so okrepitev pripisovan okcJnosti, da so zapadli v plačilo kuponi (Vojna škoda), deloma pa okolnosti, da je likvidnost na denarnem trgu čedalje večja in da pelagotma prehajajo brezpcuelna sredstva na kapitalni trg. V drugi polovici februarja je bilo na naših borzah zopet bolj mirno vendar je bila v osnovi tendenca nadalje čvrsta in so tečaji nadalje polagoma naraščali. Tako se je ob koncu februarja tečaj Vojne Škode povzpel na 400 Din, torej na višino, kakršne nismo na naših borzah zabeležili že šest let, kajti v prvi polovici leta 1931 je tečaj Vojne škode pa-el pod 400 in od takrat v teku enega leta zdrknil navzdol na 175 do 180. Ko je tečaj zopet dosegel 400 Din so mnogi mislili da se bo na tej višini ustalil. Toda pri tem se ni ustavilo. Vojna škoda se je v teku marca nadalje dvigala in je v zadnjih dneh napravila skok kar na 425 in celo še višje Medtem ko se je tečaj še zadnji petek gibal na višini 407—408, je v ponedeljek narasel na 412, v torek na 415, včeraj pa že na 425, ter v Beogradu celo na 425 do 429 Naglo dviganje tečaja Vojne škode seveda ni moglo ostati brez vpliva na tečaje ostalih državnih papirjev, ki so se zadnje dni prav tako okrepili Ce včerajšnje tečaje primerjamo 3 tečaji sredi februarja in ob koncu lanskega leta, tedaj dobimo naslednjo sliko o gibanju v teku letošnjega leta: 31. XII. 35 :6. H. 36. 17. III. i Vojna škoda 6°/o begluške 7% invest 7% Blair 8°/o Blair 4% agrarne Gornja primerjava naim priča, da se je najbolj dvignila Vojna škeda, ki se je od konca lanskega leta okrepila za 47 f točk, to je za 12.5%. Za okrog lO"/0 so se dvignili tečaji dolarskih posojil in beglu-ških obveznic, pri ostalih državnih papirjih pa je odstotek povišanja nekoliko manjši. Zanimivo je. da ta dvig teiajev ni nastopil zaradi morebitnega izredne velikega povpraševanja po državnih papirjih, temveč je bil tudi zadnje dni promet le srednje velik. Na okrepitev tečajev je morala torej predvsem vplivati okolnost, oa ponudba ni velika in imetniki obveznic navzlic rastočin tečajem ne misHjo na prodajo. ?%®rovan]e mariborskih gostilničarjev Maribor 17. ma.rca. Ob lepi udedežo. miv^jorskih gostilnčar-jev in kava.rnar;ev je bfc danes pri »Merar-nu« redni letn: občni zbor Združenja gost* nizkih pod eti v Mariboru. Po pozdravnih besedah jn poročilu p; edsednika g. A. Klešiča. ki je razvil tudi deiov^ program za leto 1937, je izčrpno poročal tajnik združenj!. r. Janko Jenko. Tajništvo je v pre-\ tekli prslovni dobi izvršilo n^broj intorven-i oij pri razah oblasfvih zlas>t,j v davčnih za-j devah ki naše go&tHničarstvo "zelo težilo. ! Lep uspeh je dosegla organizacija s svojo intervencijo za znižan e cene plinu v kavarniških. restavracijskih jn gostilniških prostorih, v teku na ie tudi akcija, ki gre 7.x 'pim da se ra7,bremene kavaimarjj, gostilničarji in hotelirji pri dajatvah za elek-t-ričn-' tok in razsvetljavo Združenje šteje I 131 i7vršu'očib članov in 6icer 5 hotelirjev, i 14 restavrafcerjev. 91 gostilničarjev in 12 kavaraairiev Hd. Člani združenja zaposlu ; iex> 475 nameščencev in n^meščenk teT 26 ! vajencev in 5 vajen k Za nadzorstven: odbor je poroč-'] g Lojze Majcen. Dohodki Zdrurenia v preteklem poslovnem letu so znašal.' Din 85-300 zdatki 77.400 Din pre-• moženje oa zna.šn 122.300 Din. Obračun "n bilanca, sta bila socrlasno odobrena prnv tako je bi1! odobren proračun za leto 1937. ki predvideva Din 98.700 Din dohodkov in 77 Roo Din kdatkov Po poročilu zveznega delesratn je občni 7bor rrfvavnivnil rta se v okviru or- -nov. Dne 2. fcfbruarja je 'bila vpisana vsota 220 milijonov, do 1. marca se je ta vsota povišala na 315 milijonov ,sedaj pa je dosegla že 400 milijonov. Pričakujejo da bo do konca tekočega meseca vpisana vsa vsota 500 milijonov, tako da bo izčrpana celotna do^oljna emisija 1000 milijonov Din. — Povečanje železniškega pometa v januarju. Po podatkih komercialnega oddelka generalne di^kolje državnih železnic je bilo letos v januarju na železnicah prepeljano 3,651.000 potnikov nasproti 3,238.000 v lanskem letu. Potniški promet se je torej povečal skupaj za 12.8V* Skupna teža privatnih brzovoznih in tovornih pošiljk, ki so bile oddane na prevoz, je znašala v januarju 1,221.00 ton nasproti 1,041.000 tonam v lanskem januarju in se je torej blagovni promet po teži oddanih pošilji povečal za 18.2%. _ Odobrena zaščita. Kmettjsko minL strstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kme trljskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito naslednjim, zadrugam: Ljudski hranilnici in posojilnici v škotji Loki odlog plačil za 6 let od 6. februarja t. 1. dalje, za Obvezno sti, nastale pred 22. majem 1936; obrestna mera za stare vloge 2o/o); Ljudski posojilnici v Oplotnici (odlog za 6 let od 8. februarja t. L dalje, za obveznosti, nastale pred 21. dec€ agrarne 54 — 57, 4% severne agrarne 52.75 — 53.25, 6"/» begluške 76 — 79. 7%> invest. 89 den., 7«/o stabiliž. 88.50 den., 7°/o Drž. hip. banka 100 den., 79/» Blair 87 — 87.50, 8% Blair 96 — 97: delnice: PAB 216 — 220, Trboveljska 280 — 290, Šecerana Osijek 195 — 200, Šečerana Vel. Bečkerek 750 den., Dubrovačka 350 — 400, Oceania 250 den., Jadranska 450 den.. Osiječka Ijevaonica 170 bL Gutman 40 — 42, Narodna šumska 20 bi., Isis 16 bi. Beograd Vojna škoda 425 — 426 (425 — 429), za marc 425 — 428, 4% severne agrarne 53 den. (53.25), 6% begluške 78 — 78.50, 6% dalm. agrarne 76-50 den. (76), 7Vo Drž. hip. banka 103 bi., 7%> Blair 89.50 — 90 (88.50 — 90), Narodna 7275 — 7375 7350), PAB 217 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 17. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 138, za julij 123.75, za sept. 122; koruza: za sept. 101.125. -j- Winnipeg, 17. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 135, za julij 133.50, za okt. 122.50. + Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: (78 kg): baipka sremska 156 — 158. slavonska 156 — 158, hanatska 154 — 158 baška potiska 164 — 166. Oves; baški, sremski 6lav. 107.50 — 110 Rž- baška 137 50 - 140 Koruza baška in sremska 83 — 84. banatska 82 — 83 sremska sušena par Indija 92—94 Moka: ba* ška in banatska »Og< in >Ogg< 240 — 250 >2« 220 - 230; »5« 200 — 210; >6« 175 — 185. >7< 147.50 157 50. »8< 105 _ 110 Otrobi: baški banatski 84 — 88. Fišol: baški beli brez vreče 240 - 245. + Budimpeštanska terminska borza (16 t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.27-12 30. za julij 12 75—12 80 -f BudlmpeStanska terminska borza (17. t. m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.08—12.10, za julij 12.58—12.60. BOMBAŽ -f- Liverpool, 16. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.83 (prejšnji dan 7.84), za julij 7.83 (7.84). za dec. 7.46 (7.48). -f- Newyork, 16. marca. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za marc 14.83 (14.69), za juKj 14,23 (13.99), za okt. 13.56 (13.47) gledališč DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 18. marca: Dež in vihar. Red Četrtek. Petek 19. marca: Dr. Izven. Gostovanje g. Markoviča. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek 18. marca: Navihanka. Opereta. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Petek 19. marca: Ob 15. uri: Lucia di Lammermoor. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Mesto napovedanega plesnega večera poljske plesalke Zuite Buczynske, ki bi se moral vršiti v četrtek 18. t. m. se poje Beneševa revijalna opereta »Navihanka« z go. Marico Lubejevo v naslovni partiji kot predstava izven abonmana po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Gostovanje tenorista gosp. Josipa Rijavca. Da bi imeU tudi podeželski ljubitelji gledališča priliko slišati našega slovitega tenorja gosp. Josipa Rijavca v efektni partiji opere >Lucia dl Lammermoor« je postavila uprava gledališča za petek popoldne ob 15. uri to romantično Donizettijevo opero na repertoar. Gosp. Rijavec poje to veliko tenorsko partijo v slovenskem Jeziku. Njegovi veliki uspehi, ki jih je doživel na svojem zadnjem gostovanju v Rusiji so potrdili sloves njegovega prikupnega pevskega materiala in mu prinesli novih oderskih zmag. Za predstavo, ki bo Izven abonmana. veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Petek, 19.: ob 15.15 Zakonci stavkajo. Sobota, 20.: ob 20. Zakonci stavkajo. Gostovanje v Tržiču. Nededja, 2i.: ob 20.15 Zakonci stavkajo MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 18.: Čevljar Anton Hit C. Znižane cene. Petek, 19.: ob 15. Dir. Znižane cene. — Ob 20. Cieanski p r imaš. Globoko znižane cene. Zadnjič. In popolnejši je sedaj Trilysin, ker mu j« dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka Izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker TRILY-SIN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin je biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. Iz živl}en}a na dežel! GORJE PRI BLEDU. Pred kratkim je Sokol imel krstno predstavo izvirne izseljenske drame »Njena krivda«, ki jo je na? pisal že L 1929. br. Dodjč Račan. Motiv je vzel pisatelj med našimi Dolenjci. Dolenjec Miha se napoti v tujino, ker od izčrpanih vinogradov in svoje obrti ne pričakuje lepšega življenja. V njegovi odsotnosti se mu rodi sinček. Za lepšo sinovo bodočnost se Miha zarije v rudnik. PritTguje si, da more pošiljati v domovino prihranke za sina in ženo. Hrepenenje po domu ga ob izletu izseljencev prinese nepričakovano domov. V upanju, da bo videl 6imčka, kj je zanj garal, najde doma svojo izprijeno ženo brez sina, ker leta je že pred leti umrL Tega mu žena, ki je živela v zablodah, ni •niti sporočila. Da se maščuje za ponižanje, izvršj Miha zločin nad ženo. Igra ima mnogo močnih prizorov. Posebno učinkovito je tretje dejanje. ZMINEC. Po dolgotrajni serjii je dobila občina Zminec nov proračun, ki je znižan za 7754 Din in znaša v dohodkih in izdatkih 180.445 Din. Njega sestava je bila izredno težavna. Davčni prsdpis se ie znižal za Din 5789. trošarine pa so padle za 3000 Din-Največ bris: &o dali neporavnani zaostanki pnoračuna v znesku 52-7&4.90 Din. nastali zarad, davčnih zaostankov, ki &e Vlečejo vse od leta 1932. dalje. Čeiprav bi se nemara naSa srečnejša rešitev postopnega odpisovanja, ki davkoplačevalcev ne bi tauko hudo prjzadeJa, so sklenil?, da se ti zaostanki odpišejo v vsem obsegu naenkrat Zavoljo tega }e bilo potrebno poseči po zvišanju občinskih doklad od sedanjih 125 na 194%. Verjetno je, da banovina kot nadzorno oMaetvo tega pov-ška ne bo odobrila vsaj v tolikem obsegu ne. Osebni razhodki proračuna znašajo 25.150 Din, za sresko na-čefetvo pa 2.770 Din. Znižale so &e postavke za šolstvo i-n sicer za Gabnk na 19.315 Din, za Saro na 4.142 Din m za Škofjo Loko 27.544 Din. Meščanski šoli j? določenih 7.678 Din. Dolgovi občine obstoje predvsem na prispevkih za &oie in sicer po gornjem redu 953. 3000 23.827 in meščansko šolo 5678 Din. Kmetijstvu je določenih 3.300 Din. Prispevek občinskemu ubožnemu skladu je 28.650 Din. tako da znašajo vsi mn-tarialni ra/Jhodki 155.295 Din. Davčni predpis &e bo odmerjal od zneska 78.592.80 Din. Prvotno mišljena podpora 200 Din za Sokola je bila črtana. Anekdote iz nepovratnih dni Pred starega cesarja Franca Jožefa ni smel nihče v avdienco, ne da bi bil svečano oblečen, v fraku ali gala uniformi. Ko je potoval po Evropi ameriški predsednik Teodor Roosevelt, se je ustavil tudi na Dunaju. Prijavil se je v avdienco in povzročil maršalatu dvora nemalo strahu in iznenadenja, ko Je izjavil, da mu niti na misel ne pride, da bi v jutru oblekel frak. Po posredovanju ameriškega poslanika je prišlo do taktičnega kompromisa tako, da je stopil Roosevelt pred cesarja brez fraka, a se je zato posebej opravičil. • Anton Bruckner, znani dunajski glasbenik in komponist, se je prijavil nekoč v avdienco, da se zahvali za odlikovanje. Skromni možak se je že več dni prej poučil o ceremonielnih predpisih, ki so mu povzročali več skrbi kakor še težja kompozicija. V predsobi je Se vedel, kako se mora ponašati. Ko so se pa odprla vrata in ga je krilni pribočnik povabil k cesarju, se je stari mož zmedel in pozabil na vse. Glasno je potrkal na vrata in ko je zagledal cesarja, mu je že kliknil: — Ne bom vas dolgo motil, veličanstvo, takoj bom odšel!. . . Franc Jožef je bil posebno iznenaden po tem neobičajnem nastopu in pridržal je glasbenika mnogo delj časa kot je ta na vratih najavil. . . • Pred osemdesetimi leti Je zavzemal na Dunaju zelo vidno vlogo nek židovski bankir. Nenavadno pritlikavi mož je bil znan mecen in podpornik dobrodelnih ustanov. Nekoč je bil povabljen v avdienco in ko je vstopil, je bil cesar slučajno obrnjen proč od vrat. Ko se je okrenil in vrgel površni pogled na drobnega posetnika, je vzkliknil: — Vstanite, človek božji, kleči se samo pred bogom! Nekaj let pred svetovno vojno Je bil mlad avstrijski nadvojvoda gost svojega prijatelja v nekem češkem dvorcu. Ljudje so kmalu zvedeli zanj, prišla je deputacija odbora neke sosedne češke občine. Zupan je predstavljal posameaiike. — To je občinski svetnik, gospod Vo-kurka, prosim! — Veseli me, kakšen je vaš referat, gospod Vokurka? — Referat, prosim lepo. . . Imam povsem moderen... z vodnim ohlajevanjem... Na vrsto je prišel naslednji, kl je Imel opravka s skrbjo za zdravje občanov. — Pa kako je s klimo? je vprašal nadvojvoda. — Neki Klima, prosim lepo, Je mizar in pošten človek, neki drugI Klima je pa krojač, velik lump in pijanec! Nadvojvoda se je komaj zdržal smeha. Tretji, referent za politična vprašanja, je bil vprašan: — Kako Je pa pri vas s patriotizmom ? — Oh, zelo dobro, cesarska visokost! Vsi smo tu dobri patrioti. Samo stražmojster žandarmerije je takSen črno — žolti pes, toda t njim bomo kmalu obračunali!. . * železniška katastrofa na progi Bourges Montluhon Kakor smo že poročali, se je primerila v Franciji, kakšnih 30 km od Boorgesa strašna železniška nesreča. Brzi vlak, ki je prihajal iz Pariza In je vozil s hitrost io 80 km kil inhov i sv TDmliD sn vtorpl na nrntrn sfrnipvnhia 10 nrATUimn disal pl-cnln/liranio cifrnolniti t-otijn in *,; x _i-----a.______. ' j " bil vihar izruval vagonov, ki so se iz zemlje & vTgel na progo. Strojevodja je prepozno slišal ekspiodiranje signalnih kapic in ni potegnil zavore. lokomotiva š tender jem nabila"na"l^o Snln^nntSnH^r !SS ČLPJ* e pri padcu razbili. Izpod razvalin brzega vlaka so potegnili trinajst mrličev. N a sliki levo: Lokomotiva s tenderjem in naJedn?!^ vagoS^A ^rjen ju^N adesni:"^ ^ pnzonscu ks ts-sirofc Komisija na Mueeolimi je obstal kakor zadet, maršal Balbo in drugi spremljevalci pa so urno poskakali na tla, stekli k živali in jo ukrotili dobesedno pri rogeh, kajti grozila je nevarnost, da bo besni bik izvršil napad. Šele zdaj so priskočili na pomoč tudi muslimani, k; so dotlej stali ob strani. Vrgli so žival na tla, jo zvezali z vrvmi in zavrti zmešnjavo. ANEKDOTA Na potovanju skozi Vendčjo je dospe! Napoleon tudi v malo mesto Lu^on. Meščani so bili pripravili krasen slavolok, njih župan pa je v nagovoru na cesarja tožil o velikih težavah mestnih financ. Napoleon je nagubal čelo in pokazal na krasni slavolok. »O Sire«, je pohitel župan, -storili smo vse, kar dolgujemo Vašemu Veličanstvu, a dolgujemo vse, kar smo storili«. Ta dovtipni odgovor je mogočniku tako ugajal, da je ukazal naj finance malega mesta izboljšajo. VSAK DAN ENA Na levi: Mussolini se pelje v spremstvu maršala Balba po tobruških ulicah Na desni: Mussolini otvarja Libijsko cesto na meji Tunisa. Desno od Mussolinija generalni tajnik fašistične stranke Starace, na levi guverner Libije, Balbo ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLAŠČ ! Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka DRAGO S C H W A B LJUBLJANA. Aleksandrova c. St. 7 V zalogi tudi lzgotovljena oblačila ali pa se na željo Izgotove tudi po meri. »Povej mi no, Pepe, kakšen užitek je to, če se ga dedec vsak dan tako nakreše, da ne more stati niti na nogah?« m E, tega, moja Katra ne izdam nikomur — niti tebi ne, da se tudi O ne privadiš tega« (»The American Humcetot* Diktator v Libiji Libijska cesta Vsak kilometer je stal 100 tisoč lir — Začetek kolonizacije Mussolinijev obisk v Afriki, ki tako vznemirja angleške politike, je na zunaj posvečen svečani otvoritvi Libijske ceste, v resnici pa presoji njene strategične važnosti. Cesta merj v dolžino 1822 km in veže Egipt s Tunisoon. Načrt za dokončno zgradbo tega važnega prometnega občila je nas pravil sedanji guverner Libije, maršal Balbo. Ko je pred leti prišel v to afriško pokrajino kot vrhovni upravni predstavnik Italije, je našel v deželi samo cesto med Zu aro in Misurato in zvezo med Marso Brego in Tobrukom. Vrgel 6e je z vso energijo na delo. Najel je 13 tisoč delavcev, 20 inženirjev in 500 tehničnih asistentov ter si zagotovil sredstva za gradbena dela v deželi. Ddo pa ni bilo lahko. Ker v teh krajih primanjkuje vode, so jo morali dovažati s kamelami in tovornimi avtomobili. Poleg tega so moral; navoziti 4 milijone kubikov gradbenega materijala. Gradbeni stroški so s tem tako narasli, da velja vsak kilometer Bove ceste povprečno sto tisoč lir. Nova cesta gre iz Sollumekega zaliva tik meje Egipta v Tobruk, od tam 500 km da- leč v Derno, naprej pa skozi eno najrodo* vitnejših pokrajin Libije v Bengasi. To mesto je zvezano z vsemi večjimi kraji z dobrimi prometnimi žilami. Italijanski listi pišejo, da so rabili za gradnjo Libijske ceste 4,510.000 delovnih dni. Velike težave je povzročila oskrba dej lavcev z vsemi potrebščinami. Treba je bilo dovažati ne 6amo material in vodo, temveč tudi živila. Zdravniki so imeli težek posel. Delavci so mora!; vztrajati cesto pri 65 stopinjah vročine, posamezni kraji so bili oddaljeni 250 km eden od drugega. Vodo so dovažali v posebnih vozovih iin na kamelah. Inženirji so imeli na razpolago 65 cestnih valjarjev, 130.000 m račnic, 1235 vozil za prevažanje tovorov iin 60 voz za vodo. Za delavce so zgradili 65 hiš, v katerih so stanovali med delom. Zdaj so te hiše spreme* njene v krčme, kjer dobi popotnik oskrbo in prenočišče.. Maršal Balbo bo zdaj, ko je ce6ta dovršena, začel naseljevat} koloniste in se bo pri tem držal izkustev iz Pontin-skih močvirij pri Rimu. Pregledovanje tanka Tobruk Mesto brez vode v puščavi brez vegetacije Smrt angleškega državnika žena s 7000 zrcali Tragična smrt nekdanje madžarske lepotice V Angliji je nenadoma umri sir Austen Chamberlain, večkratni minister in znani konservativni politik. Njegov oče je bil minister za kolonije v času angleško-burske vojne. Austen Chamberlain je bil ponovno član angleških vlad. Po vojni je bil od leta 1919 do 1921 finančni minister v koalicijski vladi Lloyda Georgea, v poznejšem Bal-dwinovem kabinetu pa je bil minister za zunanje zadeve. Pozneje je sodeloval pri lo-kamskem paktu in za sporazum med Anglijo in Francijo. L. 1929 je v glavnem opustil politično udejstvovanje, čeprav je bil v MacDonaldovi vladi'6c enkrat lord admi-ralit-ete Angleški listi pišejo o tragični smrti Ka-tie Horvathove, Madžarke, ki je bila pod imenom »žena s 7000 zrcali« nekaj časa svetovna znamenitost. Horvathova, izredno lepa ženska, je bila Buaimpeštanka in je mnogo let delovala na odru. V dobi sijaja nekdanje Avstro-ogrske menarhije je imela v budimpeštan-ski in dunajski družbi veliko ulogo. Tiste čase je bilo število njenih oboževalcev ogromno, ni primanjkovalo bogatinov, ki so bili pripravljeni, da položijo svoje ime in svoje bogastvo k njenim nogam. V tisti dobi se je vdajala tudi strasti zbiranja vseh vrst zrcal, v katerih je vsak dan kritično opazovala svojo lepoto. To strast je gojila tudi potem, ko se je poročila z nekim bogatinom madžarskim veleposestnikom. Njegovo imetje ji je dovoljevalo, da je zbirko svojih zrcal še povečavala. Nekega dne je brala v nekem ameriškem listu, da namerava neki multimilijonar kupiti največjo zbirko zrcal na svetu. Bivša igralka je stopila z njim v zvezo in napravila sta čudno pogodbo. Horvathova naj bi Še določeno vrsto iet zbirala zrcala, dokler jih ne bi zbrala 7000. Za to zbirko bi ji bogataš plačal fantastično vsoto. Prišla pa je svetovna vojna. Mož ji je padel na bojišču, šele sedaj se je izkazalo, da je bilo njegovo imetje hudo obremenjeno z dolgovi in da ji je ostalo le malo za življenje. Tedaj se je spomnila svoje pogodbe Z Američanom. Ko se je vojna končala, mu je pisala, prejela pa je vest, da je mož med tem umrl. Pričeli so se zanjo težki časi, prodajati je morala svoje imetje kos za kosom. Kakor ji je bilo težko, vendar se je morala odločiti za počasno prodajo svojih zrcal. Ohranila si je končno samo eno, največje in njej najljubše. Od pomanjkanja je izgubila vse svoje moči. Te dni je nesreča hotela, da se je zadela ob zadnje zrcalo, ki se je razbilo in jo s svojimi drobci huda porezalo, še preden je dospel zdravnik, Je izkrvavela. Letalka in njen spremljevalec Brezposelnost v filmskem raju Mesto Tobruk leži ob vznožju popolnoma golega skalovitega hriba. Par kaktej in , nekaj gredic za rože — to je edina vegeta- . cija v tej sivi pustinji iz apnenca. Bolj ne- i go kjerkoli drugje občuti človek tukaj stekleno trdoto ostre afriške morske sape, ki navzlic vročini podnebja vdira človeku pod kožo. Nobene palme, nobenega drevesa daleč naokrog! Nobene stvari, ki bi ublaževa-la nasprotja med elementi, ki so tukaj trčili skupaj. Ni pa izključeno, da se tudi iz te pustinje posreči napraviti živo pokrajino. Postani in ostani član Vodnikove družbe! General Varela, sotrudnik nacionalistov, pregleduje, odet v barnus, tank, ki so ga njegovi vojaki zaplenili miličnikom Skopih šestdeset kilometrov od egiptsko-libijske meje je morje izglodalo v rumene skale globok zaliv. Ta zaliv je globok kakor kakšen nordijski fjord. Ladje, ki se s trupom še tako globoko pogrezajo v vodo, lahko pristanejo ob njem. In tu je našla Italija na strategično važnem kraju tisto, kar je tako iskala: ugodno pozicijo za izgraditev oporišča za mornarico, ki lahko konkurira nedaleki Aleksandriji. Kakor obvladuje Anglija z Aleksandrijo vzhodni vhod v Sredozemsko morje, tako je dobila Italija v Tobruku svoje oporišče, s 1 katerim lahko nadzoruje in obvladuje promet. Tobruk pomeni važno pozicijo v italijanski imperialistični politiki. Ni golo naključje, da se je maršal Balbo z vso odločnostjo zavzel za ta kraj ter napravil iz obupnega koščka pustinje majhno mesto, ki že danes razpolaga z nevidnim sistemom i utrdb, kazemat in drugih naprav. Italija si ■■ je tukaj ustvarila mogočno pomorsko trd- { rjavo. Zdaj lahko razumemo, čemu je Mus- i solini ravno v Tobruku stopil na afriška j tla. Zaenkrat je seveda treba še počakati. Neki dunajski inženjer išče vodo, kajti Tobruk je danes še brez nje. To se pravi, ima jo, a dobiva jo iz 200 km oddaljenega kraja... Preveliko število plesalk in statistov, ki se ponujajo za filmsko snemanje, je holly-woodske družbe prisililo, da so odredile zaporo za nadaljnje sprejemanje teh pomožnih sil. Posledica je velika bi ezposelnost in zvezdniki ter zvezde imajo veliko dela, da se otepajo ljudi, ki prosjačijo za podporo. Del plesalk, ki so pred novo preizkusno komisijo pokazale, da niso sposobne za svoj poklic, bodo poslali nazaj, inostran-cera bodo dali na razpolago denar za povratek. Večinoma gre za Evropce. Zdravniška preiskava je dognala, da je med brezposelnimi kandidati za film mnogo slabo hranjenih in jetičnih oseb. Miss Amelija Earhardtova, ki pojde na polet okolu sveta in njen spremljevalec, navigator Harry Manning Podvržena pokrajina Bale Italijanski general Cubeddu, k; operira« svojimi četami v abesinsk; pokrajini Bale poroča, da je prejel dne 8. t. m. pismo od deseterice abesinskih poglavarjev, ki ga prosijo, če ga smejo obiskati, da izrazijo svojo udanod okupacijskimi oblastem. S tem činom bo pokrajina Bale podvržena iin Italijani jo bodo začeli reorganizirati v verskem 'in političnem pogledu. Mussolini in razdraženi bik Neljub nedeljski doživljaj v Bengasiju Kupujte le domače izdelke! P E R I 0 N pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte ga! Italijanski ministrski predsednik je imel pri otvarjanju Libijske ceste v Bengasiju neljub doživljaj. Bilo je v nedeljo, ko je guverner Libije, maršal Balbo zaukazal, da morajo poleg italijanskih kolonistov v Libiji prfti k pozdravu šefa italijanske vlade tudi libijski domačini. Neka muslimanska družina iz oko Lice Bengasi ja se je pripeljala v mesto z vozom, v katerega je bil vprežen bik. Parada se je začela. Vsj so mahali in vpili, Mussolinj je odzdravljal in se peljal z dvignjeno roko v avtomobilu po glavnih ulicah, flruip in vpitje množice, mahanje z italijanskimi zastavicami pa je bika močno vzne« mirilo. Odtrgal 6e je od voza, v katerega je bil privezan ter se postavil v napadalno pozo z rogovi kvišku, baš, ko se je bližal avtomobil s šefom rimske vlade. Šofer je ustavil vozilo. Bil je že skrajni čas, kajti bik se je hotel vsak trenutek zapoditi naprej. Procesija groze Da bi zmanjašla čedalje bolj raztoče število prometnih nesreč, si je mestna uprava Jacksonvillea v Floridi izmislila učinkovit pripomoček. Na njeno pobudo je šla skozi mesto 7 km dolga procesija, ki je bila sestavljena iz razbitih motornih vozil, bolniških in mrtvaških vozov. V procesiji so nosili table z imeni meščanov, ki so padli kot žrtve prometnih nesreč. Menijo, da bo ime ta sprevod trajnejši učinek nego ves imel ta sprevod trajnejši učinek nego ves pouk s pomočjo šol, kinematografov in dnevnikov. a. vntUfi, Spomini eH&ceCence ffltufkotovceva Jt o m a n Tu imamo torej kraljico, ki je bila v postranskem poklicu prevejaaa - dolgoprstnica. In ponaredb, ki so preslepile vse nepoznavalce, ji gotovo ni dobavljal nihče drug kakor kralj Viktor — saj je mogel tudi ves nezaslišano drzni načrt nastati samo v njegovih možganih.« »In kaj se je zgodilo — ?« je vprašala Virginija. »To so pokrili z molkom,« je Battle dopolnil njene besede. »Do današnjega dne ni prišla v javnost niti besedica o tej istoriji. Kar smo mogli storiti, smo storili na tihem — in tega je bilo več, nego boste mislili. Imamo svoje posebne načine, ki bi strmeli nad njimi, če bi vam jih odkril. Tisti dragulj ni s kraljico Barbaro vred zapustil Anglije — toliko vam lahko rečem. Ne, skrila ga je nekam — samo kam, tega še nismo mogli odikriti. A nič se ne bi čudil, če bi bil kje v tej sobi.« Anthony je poskočil s stola. »Kaj? Po tolikih letih!« je vzkliknil. 1 _ »Pomisliti morate, da sta bila kralj in kraljica že štirinajst dni po tistem dogodku umorjena,« mu je segel Francoz v besedo, »in da so O' Neilla prav tedaj zaradi neznatnega pregreška obsodili v ječo. Pisma se v njegovem stanovanju na žalost niso na. šla. Bržkone jih je izmaknil kalk posrednik, ki ga ni bilo moči izslediti.« »Najibrže jo je popihaJl v tujino,« je zamišljeno pripomnil Anthony. »Morebiti je šel v Afriko. Pisma so bila zanj pač zlata jama.« »Nečesa niste pojasnili,« se je oglasila Virginija. V kakšni zvezi je bilo to s spomini?« »Madaime je bistroumna,« je pohvalno rekel Lemoine. »Zveza je v tem, da je bil grof Muholovcev hkratu s kraljevsko dvojico tu v gosteh.« »Tako da bi bil utegnil kaj vedeti o stvari?« »Parf ailement.« »In če bi jo bil v svojih prekletih spominih omenil, bi nastal strašanski škandal,« je srdito dodal Batitle. »Kraljica se mu gotovo ni razodela, a saj je bil sam lisjak in je morda izvo-hunil skrivališče, ne da bi bil komu kaj omenil.« »Baje je celo večkrat rekel, da se bodo ljudje čudili, ko njegovi spomini izidejo.« »Vendar pa ni dokaza, da bi bil poznal tudi to skrivnost,« se je Battle oglasil. »O, pač,« je Anthony mirno odvrnil. »Sani je povedal.« »Kaj!« Oba detektiva sta ga pogledala, kakor da bi ju bila strela udarila. Anthony je zdaj povedal, da je bil Muholovcev tisto noč, ko ga je Mc Grath rešil iz rek apašev, nekaj omenil o tem, da ve, kje je Koh-i-noor. »In to še ni vse,« je dodal. »Rekel je tudi, da so bili tisti apaši naročeni od kralja Viktorja.« »Bogme, to meče na umor princa Mihe popolnoma novo luč!« je vzkliknil Battle. »Kralj Viktor ni nikoli ubijal,« je opomnil Lemoine. »A če bi ga bil kdo zalotil pri iskanju dragega kamna — ?« »Mar je na Angleškem?« je živahno vprašal Anthony. »Izkusali smo mu ostati na sledi, pa se nam je izmuznil,« je odvrnil Lemoine. »In proti pričakovanju ni šel na Angleško, ampak v Ameriko — v Združene države.« Anthony je od zarvzetosti kar obnemel. »Da, in sicer se je tam izdajal za princa Nikolaja Koromandijskega,« je dodal Francoz. Škatlica z vžigalicami je padla Anthonyju iz roke, in Battle, ki je bil videti takisto presenečen, je vzkliknil: »Ni mogoče!« »Pač, mon ami. Jutri zjutraj dobite tudi vi poročilo o tem. To je bila neverjetna, nezaslišana predrznost. Kakor veste, se je lani raznesel glas, da je princ Nikolaj poginil nekje ob Kongu. Ker je takšen smrtni slučaj težko dokazati, se. je kralj Viktor s tem okoristil. Obudil je princa Nikolaja od mrtvih in igral svojo vlogo toli dobro, da je uplenil velikansko vsoto ameriških dolarjev — vse na rovaš petrolejsUdh koncesij, M jih je obljubljal. Po golem naključju so ga razkrinkali, tako da jo je moral na vrat na nos popihati iz dežele. In tedaj se je zatekel na Angleško. To je vzrok, da prihajam semkaj. Lepega dne se bo tu pokazal — če »4 že tu!« »Mar menite — ?« »Da je bM tu, ko je princ Miha izgubil življenje, in tudi snoči. »Cudlim se, Lemoine, da prihajate šele danes,« je menil Balttle. »Vaš obisk mi je bil napovedan iz Pariza,« »Prositi vas moram odpuščanja,« je odvrnil Francoz. »Pametno se mi je zdelo, da si najprej inkog-nito ogledam položaj, in lahko vam zatrdim, da sem opazil zadnja dva dni marsikaj zanimivega.« »Ali veste, kaj je bilo snoči?« je živahno vprašal Bili. »Bojim se, da sem vas pripravil ob vso sapo,« je rekel Lemoine. »Mar ste 'bili vi tisti, M sem tekel za njim?« »Da. Stal sean zunaj na terasi in oprezal, kajti trdno sem bil prepričan, da mora biti tista skrivnost v nekakšni zvezi s to sobo, ko je bil princ tu umorjen. Cez precej časa sem videl, da hodi tu nekdo sem ter tja in si zdaj pa zdaj posveti- z žepno svetiljko. Preiskal sem srednja steklena vrata in videl, da niso zaklenjena. Previdno, sem jih odprl in smuknil mioiter. Posrečilo se mi je, da sem se do-tipal na varen kraj, odkoder sem ga mogel opazovati. n___ M nI turni pregled »Misel in delo« Pravkar j-zišJi 2 — 3. zvezek »Misli in dela« prinaša uvodnik »Narod in zemlja«, kj opozarja na značaj in pomen Meiikove velike monografije o naši zemlji »SloverJ-ja«. »Ob tej knjigi preglejmo tla. na katerih smo zrasli«, pravi pisec uvodnika, »poglobimo se v narod, kj nas je rodil, in morda. se nam iz davnine odpre razgled po sedanjosti, iz sedanjosti v bodočnost. Ko se vrnemo od tihega izpraševanja v metež dnevnih dogodkov in vihar naprotmjočib si nazorov, bo naš ko-Tak trdnejši, oko jasnejše, srce bližje zemlji in rodu in naša življenjska volja krepkej'ša. Melikova knjiga je izšla o pravem času. Se nikdar nam nj bila tako potrebna sintetična, enot.no začrtana in z žarki pronjcljive znanosti osvetljena slika na-£e zemlje kakor danes. Trdna lastna narodna skupnost je podlaga za širši za notranje izživljenje in zunanjo veljavo neobhodno potrebni jugoslovenski nacionalni krog. Marsikateri dvom se bo razpršil, marsikatera boazen se bo izgubila in marsikatera volja se bo okrepila.« Predstavitelj slovenskih bolgarofilov, dolgoletni delavec za medsebojno zbližanje Rasto Pustoslemšek je v zvezi s podpisom prijateljske pogodbe z Bolgarijo prispeval članek »Odločno naprej h končnemu cilju«, v Članku navaja tudi nekatere manj znane podatke o poskusih tesneršega sodelovanja med Bo'garijo in Srbijo in označuje najnovejši razvoj žedinievalne ideje ki ima pred se-o j še veliteo bodočnost in končno zmago. Poznavalec' manjšinskih problemov pisec knfige »Life and death struggle of (a) natio-r-al minority« dr Lavo Cermelj :e tu priobčil članek »Smernice manjšinske zaščite.« Na podlagi najnovejše literature razpravlja pisec o pravih in nepravih manjšinah o za-šejtj manjšin po Društvu narodov o manjšinski zaščiti v bilateralnih dogovorih in o praktičnem izvajanju manjšinske zaščite. Svoj vzpodbudni članek sklepa pisec takole: »S č;ankom smo hoteli pokazati na razne probleme v manjšinski zaščiti da bi tako vzbudili tudi t naših vrstah večje zanimanje za vprašanja ki so za nas vitalnega interesa in ki j'h žal še vedno podcenjujemo ali sploh Of uvažuiiemo. Slišali smo, d;t se že pripravlja ustanova ki se bo sistematično bavli 6 temi problemi.« Z aktualnim vprašanjem, ki v zadnjem času mnogo zanima našo javnost, se bav-j dr. BL Nahtigal, Starocetkve-noslovanske študije Uglednj jezikoslovec Aleksandrove univerze, prof. dr. Rajko Nahtigal je obogatil slovensko slavistično literaturo z neobsežno, vendar pa vsebinsko zajetno knjigo »Sta-rocerkrenoslovanske študije« (Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani, filolo-sko-tfngvistični odsek Ljubljana 1936, 80 str. vel 8°). Knjiga vsebuje tri razprave. V prvi obravnava pisec dve, doslej še neobs jasnjeni besedi iz kijevskih listov gtaro-cerkvenoslovanskega prevoda latinskega mjssala. V nasprotju z dosedanjimi razlagami obeh besed (Jagič, Vondrak i. dr.) sklepa slovenski jezikoslovec, da sta oba sporna staroslovanska izraza za latinsko >com-munio« in »numera« starovjsokonemškega izvora, kar spričo delovanja nemških misio-narjev, katerih učenci so prevajali latinski missale v starocerkvenoslovanski jezik, ne preseneča. V drugi razpravi se prof. Nahtis gal bavj z izrazom potpjega in njegovimi variantami v starocerkvenosiovanskih spomenikih; tudi o tem izrazu so pisali že mnogi slavisti (šafarjk, Kopitar, Jagič, Miklošič i. t. d.). Prof. Nahtigal odpira na ta problem nove vidike in kaže oblikovanje variant te besede v raznih dialektih slovanskih jezikov. V tretji razpravi razglablja prof. Nahtigal dosedaj še nepojasnjeno besedo v Kiozovem Glagolitu (Glagolita Clozianus) »dz^lutot, ki jo izvaja iz osnove dzčl; pri tem zasleduje nje mnogotere izvedenke v slovanskih jezikih in sklepa na osnovi svojih raziskavanj o tej tvorbi, da homilija v kater; se pojavlja sporna beseda, kaže na staromoravske razmere v Svatoplukovem času, ne prilega se pa dobi bolgarskih carjev Borisa-MjhaeLa Ln Simeona ter Klimen« tovemu pisateljskemu delu v Macedoniji. Dodatki in seznam važnejših besed zakljus čujejo razprave, ki jim je dodan obširen rešume v nemškem jeziku, s čimer 6o dostopne tudj širšemu krogu lingvistov. Na pragu svoje 60 letnice je prof. dr. Nahtigal s »Starocerkvenoelovanskimi študijami« podal delo obsežne slavistične erudi cije in plod dolgotrajnega lingvistično-filo-Ioškega raziskavanja. —o M rakova drama o Kleistu V torek zvečer je v dvorani Šentjakobskega odra čital režiser in igralec Milan Skrbin, šek biografsko draimo Ivana Mraka »Henrik Kleist«. Ta, pri nas nenavadni poskus dramatskega avtorja, da seznani občinstvo c: vaj i m delom, ki si ni. moglo priboriti Branko Vrčon v razprav} »0 povojnih kon-kordatih.« Pisec primerja na podlagi strokovne literature posamezne določbe o jstem predmetu v različnih konkordatib in kaže. kako se je v raznih državah urejal odnos med državo jn Cerkvijo v glavnih konkor-datnih piobl&mjh kakor so na pr. sodelovanje posvetne oblasti pr; imenovanju škofov, vprašanje cerkvenega premoženja vprašanje privilegijev katoliškega klera. vprašanje katoliškega zakona vprašanje verskega pouka v šolah in vprašanje delovanja katoliških organizacij. Vestno sestavljeno in dokumentirano študijo bo s prjdom prečital slehern izobraženec. Profesor filozofije na Aleksandrovi univerzi dr. France Vener je prispeval svoje poljudno predavanje »Naša doba — doba etike«, k: razg'ablja probleme sodobnega boja med dobrim in zlim in ugotavlja pomen etičnega mišljenja za današnjo zvihra-no dobo. Dobro sklepa naš vodilni filozof, da ni »nobene resnične kulture brez prave moralne zavesti« in upravičeno zahteva to zavest tudi v domovinskem življenju V Obzorniku je objavljen na prvem mestu zunanjepolitičn pregled dr Branka Vr-čone »Evropa brez statuta«, ki z enotnega vidika in v zgoščeni obliki obravnava najnovejši potek evropske politike Notranje-polit-ični pregled se omejuje na kroniko pojavov jn dejstev. B, Borko je prispeval dva aktualna zapjska; »0 stoletnici A. S. Puškina« in »Primer Miguela de Unamuna«; v naslednjem člančiču piše o tragičnem raz-pottju evropskega intelektualca sredi naraščajočih skrajna t i in tako postavlja v ospred e vprašanje odnosa med inteligenco in politiko Z uredbo o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah se bavi S B. in jo označuje za »pomemben napredek v našem delovnem in gospodarskem pravu.« Med Poročili je izšla ocena knjige dr. Mi-ia Radoševiča »0snov; savremene Jugoslavije.« Ocenjevalec, dr Bogumil Vošnjak. je zapisal ob rob te obsežne politične študije več primernih opazk, ^lede referati S. B. o nekaterih socialnih :n gospodarskih publikacijah ob koncu zvezka pa so tudi tokrat učinkovite glose in citat; z naslovom »Drob-tine«. Najnovejši zvezek »Misli in dela« dovolj priporoča pozornosti čitateljev že n egova aktualna in zanimiva vsebina. poudaril kot nekako jedro drame Kleisto-vo borbo z božanskim titanom Goethejem, kj se mu izpremeni iz idola v starega hudobnega tekmeca. Ni mu mogoče očitati, da bi bistveno prihajali navzkriž z ugotovljeni« mi dejstvi. V tem pogledu je treba zopet priznati Mrakov napredek. Njegov literarni izraz ee objektivizira in zgoščuje. Vzlic vsemu pa nas »Kleist« ni prepričal. če je gibalo sleherne drame konflikt, tedaj opažamo prav v trenutkih konflikta, da Mrakova tvorna moč zaostaja za napelo voljo. Dejanje te nikjer ne pretrese, nikjer ne zadene v živo. Kleistu ne stoje nasproti enako močne, a polarno nasprotne osebnosti; največji konflikt — z Goethejem — ee preveč razzgubj v diskusijskem ali Pa zgolj v afektivnem jeziku im ostane brez večjs dramatske globine. Tudi prizor s kraljico Luizo ne doseza dramatske polnosti. Zad nja slika, v kateri naj bj drama Kleislove osebnost; dosegla višek, ni povzdignjena znatno nad novelistično deskriptivnost. Mrakov Kleist nas zanima, toda doživljamo ga bolj v orisih, kakor pa v dramalski konkretnosti. Sodbe o tem ne bodo najbrž enotne, toda učinek čitania je pokazal v dvorani precejšnjo enotnost. Drama je bila sprejeta vljudno, vendar brez navdušenja. Mislim pa, da bi marsikatera, že uprizorjena dra« ma prestala čitalno preizkušnjo s podobnim učinkom. Nemara bi le kazalo, da bi MTa-kov »Kleist« v strnjeni, dramaturško predelani obliki doživel odrski krst. V njem so že sedaj mesta, ki kažejo, da žilavi in svoji dramatskooblikovalni volji fanatično predani Mrak utegne dokončno najti ravnovesje meri snovjo in obliko, ki je bistven pogoj slehernega trajnejšega pesniškega učinka. —o Zapiski Popravi! V članku »H. G. Wells kot zgodovinar« v včerajšnjem »Jutru< je tiskarski škrat zmaličil nekatere stavke in zapu« sti] številne manjše napake. Popravljamo saino nekatere stavke: V tretjem odstavku čitaj... »znak mladosti, ki jj ni nič mar za to, kar je bilo v preteklosti, ker hoče po 6voje in čisto znova doživljati svet«. V četrtem odstavku: »Kaže nam samo strašno (ne satirično!) minljivost vsega....« V šestem odstavku: »Razvojno načelo... prenaša tudi v človeško zgodovino. ..< V sedmem odstavku ... ter da podpre nekoliko njegovih dobrih lastnosti. V zadnjem odstavku:... marveč stopa tudi pred razuin in vest čitatelja (ne učitelja). P ® R T Osiješka Slavija prihaja V nedeljo bo SK Ljubljana odigral prvo ligaško tekmo na svojih tleh poti na oder, je vzbudil precejšnjo pozornost. Med udeleženci je bilo posebno številno dijaštvo, prisotni pa so bili tudi nekateri književniki, kritiki in igralci. Življenjepis Heinricha von Kleista (1778 —1811) je poln dramatskih bojev in kar izziva pisatelja romaniziranih biografij. Ivan Mrak ima do tega literarnega žanra poseb-' ne simpatije, in ker čuti že od samega začetka dramatskosoblikovalni nagib, 6e je pogumno lotil dramatizacije Kleietovega življenjepisa. Tako je Lincolnu in Ka-radjordju pridružil še Goethejevega sodobnika in mladostnega tekmeca ter spravil v slovensko dramo celo vveimarskega >01imp-ca«. Sama izbira osebe in okolja nas ne more motiti, dasi bi se nam na pr. Fran Levstik zdel prav tako primerna osebnost za biografsko dramo, ki naj pokaže boj močnega poedinca z njegovim okoljem. Kajpak, osebnost geniaLnega nevrastenika Kleista, plemiča in revolucionarja, romantičnega oznanjevalca vrnitve k zemlji in neozdravljivega martjromana, ki si zrežira tudi smrt v stilu romantične drame, ta osebnost ima vabljivejše in dramatsko izrazitejše poteze in bo zapeljala še marsikoga, da ustvari v tej ali oni oblik] njegovo »la vie romaneče«. Mrakov poizkus je nedvomno zanimiv. Predvsem je treba ugotoviti, da se je Ivan Mrak po resnosti, s katero se loteva literarne tvarine in nič manj po spoštovanju do diramatske zakonitosti, stila in jezi« ka razveseljivo oddaljil svojim začetkom. Pregnal je skušnjave, ki eo pod vplivom povojne dramatske anarhije, posebej še ekspresionistienih poizkusov, motile in mučile njegovega duha. Zresnil se je, odrasel, pridobil si plodno zalogo življenjskih izkušenj in trdnejše znanje o literaturi. Stremljenje, da ustvari kaj novega in močnega, ga martiromansko podi skozi življenje. Ves se žrtvuje svojemu zagrizenemu snu in venomer seje besede, ko mu doslej še niso dale polnega zrelega sadu. V Kleistu je Mrak lažje kakor v Lincolnu alj Karadjordji odkril neke psihološke nalike s samim seboj. Pričakovali bi torej, da bo v tej dramatski biografiji človeka, ki je tragična žrtev svojega dvojstva sna in resničnosti, dosegel zaželjeni vzpon na strmino dramatskega uspeha. V dvanajstih sli« kah te drame, izmed katerih smo jih slišali v Skrbinskovem veščem čitanju osem, je Mrak obdelal Kleistovo življenje od mladih let, ko vihravi plemič sleče suknjo pruskega častnika, do samomora ob Wansee skupaj z jetično in histerično žensko iz berlinske visoke družbe. Z dvema slikama je Prerivanje v tablici za državno prvenstvo se nadaljuje. Gradjanski sjcer trdno stoji na čalu tablice — ostala zasedba pa je vsako nedeljo drusračna. Po nesrečnem naključju Ljubljani ni uspelo. da bi z blesiran^mi igralci obdržala jesenski plasman. Baš Osiječka Slavija, naš nedeljski gost. je pred 14 dnevi odpravila Sarajevčane z 2:1 ter se povzpela z 8 pikami pred Ljubljano. Od Haška pa jo ločita dve piki. ki mju ju je morala prepustiti preteklo nedeljo, ko je v Zagrebu nastopila oslabljena. To pot pa nastop, naš ligaš na svojih tleh in pred domačo publiko. Po kritikah-ki smo jih črtali v zadmem času, je Slavija trenutno v odlični formi. V jesenski sezoni je odpravila Gradjarskega s 4:3. pred kratkim pa je dolino zagodla Sarajevčanom- Sla- vija zaigra odločno in borbeno, ker bo skušala popraviti svoj položaj v tablici ter se plasirati za Baskom. V Ljubljani nastopi v najmočnejši postavi s Smeliokom ln Mesa-rošem v napadu, Dubcem v krilski vrsti m odličnim branilskjm parom Kolar - Flam. Ljubljana je v tej tekmi sicer favorit in lahko računa s sigurnimi točkami. Govorimo tako ker računamo, da bodo fantje vzeli tekmo z resne strani ter zaigrali s srcem. Brez točk pri tej Slavjji se ji obeta borba s Concord,io za obstanek v ligi. Na ljubljanskem športnem občinstvu pa je. da pribiti v nedelo polnoštevilno na igrišče ob Tvrševj cesti, da bo bodrilo naše ligaše ter rim s tem pripomoglo do »skoka« v tablici. Tekma se prične ob 15-30, predtekimia pa ob 14. Občni zbor SKK Mislinja Nekaj besed za velikega pobornika kolesarstva — Vinka Cajnka. Preteklo soboto je bjd v restavraciji g. Cajnka v Slovenjgradcu občni zbor SKK Mslimja pod predsedstvom dr. Franja Rad-šeia. Po pozdravnem govoru predsednika &o sledila poročila tajnika, blagajnika in načelnikov posameznih 6ekojj. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je lani znašal denarni promet 14.000,— Din. Kolesarska sekcija pod vodstvom g. Cajnka ima verificiranih 16 dirkačev in je priredila tri klubske in mednarodno kolesarsko dirko. Ostale sekcije radi finančnih težkoč niso mogle delovati tako uspešno. Po dani razrešnici je bil izvoljen odbor v novi sestavi; predsednik: dr. Franjo Rad-šel. tajnik: Viktor Hajtaik. blagarnik: Vy-bomy Vekoslav, tehn. referent: Krek Stane, načelnik kol. sekcije Krek Stane. nogometne Pruš Ivan in revizorja: Cajnko in Kavs Ivan. Pri slučajnostih je bil na željo vsega članstva soglasno jzvol:en razen za predsednika še za častnega predsednika g. dr. Franjo Radšel. Na pobudo lxratov Pruš je bila ustanovljena tudi lahkoatlet6ka sekcija. Pred pričetkom občnega zbora so bile razdeljene nagrade posameznih dirkačev iz leta 1936. Ob te; priliiki de prejel tudi g Cajnko Vinko plaketo in diplomo, kj mu jo ie poklonil kolesarski savez za njegove zasluge v kolesarskem športu- Sprožena je bila tudi misel, da bi se nabavil sportnj prostor, da b; se mogli nogometna in labkoatletska sekcija bolje razvijati. Leta 1934 je bil v Slovenjgradcu ustanovljen SKK Mislinja. Od takrat se je ta klub navzlic velikim finančnim težavam stalno dvigal in dosegel lepe uspehe. Ustanovljene so bile Štiri sekcije, med katerimi motociklistična in lahkoatletska nista mogli dolgo živeti, kolesarska in nogometna pa sta se povzpeli do zavidljive višine. Da je posebno kolesarski šport v tako kratkem času dosegel take uspehe, se mora klub in vse njegovo članstvo zahvalita zaslužnemu ustanovitelju, načelniku kolesarske sekcije, predsedniku koroške kolesarske župe in saveznemu funk cdonaurju Vinku Oajnku, ki je še dan« njegov glavni podpornik. 2e od vsega začetka je vrli Cajnko zastavil vse sile za napredek kluba. Kar v prvem letu oibatoja je organiziral otvorit- veno kolesarsko dirko, za katero je vršil vse priprave in tudi sam tekmoval na njej ter zasedel častno prvo mesto. Potem je zbiral talente povsod, dokler ni pri drugi sldčni dirki imel že hudo konkurenco. Razvoj je šel dalje in polagoma so se njegovi dirkači udeleževali že tudi raznih modklubskih dirk v Mariboru, Ormožu, Varaždinu, čakovcu, Ptuju, Konjicah, Celju itd. Tudi v vojaški suknji pri očetu slovenskega kolesarstva podpolkovniku Jakliču je bal Cajnko dobro zapisan, najbolj potem, ko je zasedel prvo mesto na vojaški kolesarski dirki iz Ljubljane v Zemun. Lani je Cajnko v Slovenjgradcu organiziral prvo mednarodno kolesarsko dirko z udeležbo 80 dirkačev. Tako lepe kolesarske prireditve lani vse leto ni bilo po vsej banovini. Klub je do danes priredil 16 klubskih in me-šklubskih dirk Cajnko pa je pred kratkim prevozil svojo 50. kolesarsko dirko in si je seveda na njih priboril številne kolajne in diplome. Glavno zaslugo za razvoj kolesarstva na koroški meji moramo priznati samo njemu. Teh zaslug pa mu ne priznavamo samo doma, temveč mu jih priznavajo tudi tovariši-sportniki iz Zagreba, kjer mu je kolesarski savez pred kratkim daro val krasno spominsko plaketo. Cajnko bo gotovo tudi še v bodoče ostal zvest prijatelj in podpornik vsega našega kolesarstva. . .. ____ Razpis propagandnega cross-countryja SK Ilirije V nedelio dne 21. t. m. priredi lahkoatletska sekcija SK Ilirije propagandni cross-country tek za senzorje in juniorje. Tekmovanje bo na igrišču Primorja ter bližnji okolica s startom in ciljem na igrišču. Pričetek tekmovanja bo ob 10. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neve-rifioirani člani klubov, včlanjenih v JLAS. Prijave s prijavnico Din 3.— za tekmovalca ie poslati do 20. t- m. opoldne na naslov SK Ilirije. Ljub>ja/na poštni predal 175. Nagrade v obliki priznanic prejmejo prvi trije plasirani v vsaki skupini. Tekmovanje bo za naslednje skupine: 1) za juniorje razreda B. dolžina proge ca j 1500 m. 2.) za juniorje razreda C, dolžina proge ca 2.500 m, 3) za seniorje dolgo proga še. dolžina proge ca 7.500 m 4) za seniorje sprinterje. skakalce in metalce dolžina proge ca 1.500 m in 5) za semorje dol- ■ goprogaše. še nenlasirane preko 800 m. dolžina proge ca 2.500 m. Tekmuje se po pravilih m pravilnikih JLAS. Razpis 18 km — prvenstva MZSP pri Senjor-jevem domu Mariborski zjansko-sportni podsavez ra»-pisuije snuuškj tek na 18 km za prvenstvo MZSP. ki bo dne 21. t. m. pri Senjorjevein domu. - Pravrco starta isnajo samo verificirani tekmovalci. Prijave Se sprejemajo do 18. t. m. zvečer na naslov podsaveza: J. Ko-nič, Maribor, Prešernova ul. 32-a■. Naknadne prijave do pol ure pred pričetkom tekme na Senjorjeveon domu. Pri-avnine ni. Start bo ob pol 9. Tekmuje se Po pravilih in pravilnikih JZSS. Razglasitev rezultatov in razdelitev dari! bo po tekmi na Senjorjevem domu. Prvi trije plasirani prejmejo nagrade. Vodstvo tekme: Predsednik: Dr. Stane Lutman, tehnični volja; Viljem Forstnerič, starter; SrečkoVoglar časomerilcj: Vekoslav Golubovič, kap. Ilič, Vetrih Franjo zapisnik.; Zorka Ba kovni k, sodnik: Lambert AVančič, zadnji vozač: Janko Krajšek. nadzornika proge; Ignac Pirnat. Viljem Vezjak, zdravnik: Dr. Rudolf Kac. O nedeljskj 50 km - tekmi na Pokljuki. Vse obiskovalce Pokljuke opozarjamo, da je cesta do Pa trnek a očiščena in do tja mogoč avtomobilski promet. Zanimanje za nedeljsko 50 km tekmo je med tekmovalci veliko, posebno med vojaki, ki so se prvi prijavili. Verjetno ie. da bo med novinca zopet kak nov talent, ki bo pozneje kdaji zastopal naše barve v inozemstvu. Potrebno je. da vidimo enkrat. kakšen material imamo v tej najtežji smučarski disciplini. Poleg preizkušenih borcev Smoleja. Mraka, Zemve, Knapa je še cela vrsta novih talentov. Snega je na Pokliuki nad 1 m, tako da je prireditev v vsakem 07.iru zasigurana. Gledalci bodo pri domu lahko opazovali tekmovalce, ker je tam start in cilj in med fcekimn nasiraVi dom še dvakrat. JZSS — Zbor smuških učiteljev. Drevi ob pol 21. bo redna se;a in sestanek zbora v savezni pisarni Prosimo gg. odbornike da se sestanka udeležijo sigurno in točno. JASO. Drevi olj pol 21. seja odbora v kavarni Emoni. — Tajnik. Zveza slovenskih lahkoatletskjh klubov. (Službeno). Seja upravnega odbora bo drevi ob 18. v klubski sobi kavarne Union. Istotam ob 19. sera tehn. odljora. Udeležba vb "h gg. odbornikov obvezna. Tajnik I. SK Ljubljana. Jutri ob 9.30 igrajo juni-orjj s Svobodo. Postava prvega in ligine-ga moštva za javni nastop v petek je razvidna z objave na oknu tajništva LNP. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija. Pozivajo se vsi atleti da se udeleže v nedeljo našega cross-countrv teka. Prijave ob 9.30 načelniku sekcije. Delegati klubov naj dvignejo tekmovalne številke za svoje tekmovalce ob 9.30 na igrišču. SK Reka. Jutri ob 10. igrajo iuniorji trening tekmo z Jadranom na našem igrišču. Ob isti uri sestanek I. moštva zaradi popoldanske tekme z Ljubljano — Drevi ob 20. seja upr. odbora v gostilni Konzum na Gliincah. SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 19. obvezen članski sestanek. Važno zaradi jutrišnje trening tekme mladine in I. moštva z Ljubljano STK Moste. Drevi ob 19. sera, po 6eii ob 20. sestanek, ki je posebno važen za rezervne igralce. Vremenska poročila po stanju z dne 17. marca Rateče, Planica: —3, oblačno, mirno, 40 cm srena. Planica-Slatna; —3, oblačno, mirno, 50 cm erena Peč, Petolinjek; —5, oblačno, mimo, 30 cm pršiča na 120 podlage. Kranjska gora: —4, barometer se dviga, jasno, mirno, 25 cm srena..- , Vršič, Krnica: 280 pršiča. Pokljuka: —5, delno oblačno. "5 pršiča na 80 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Triglavska jezera; —10, jasno, sever, 10 pršiča na 300 podlage. Komna: —7, jasno, mirno, 300 suhega enega Vogel: —10, jasno, mirno, 10 pršiča na 250 podlage. Kolee: —6, jasno, sever, 10 pršiča na 140 podlage. N - Krvavec: —5, 80 suhega snega, Velika Planina: —5, jasno, 120 enega, pršič po stanja s dne 1Č. marca Uskovnica: 6ever, 5 pršiča na 60 podlage. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 17. marca Ljubljana 7. 769.1, 1.5, 80, NNE2, 10, —, —; Maribor 7. 766.2, 0.0, 80, NW1, 7, —, —; Zagreb 7. 768.1, 4.0, 70, SW1, 7, —, —; Beograd 7. 769.9, 3.0, 70, .0, 3* —, —; Sarajevo 7. 769.9, —4.0, 60; O, 6, —, —; Skopi je 7. 770.6, 1.0, 90, Jf2, 10, —, --; Kumbor 7. 770.3; 6.0. 70, NNE2. 6,' -S —; Split 7. 770.7, 7.0, 50, NE2, 7. —', —; Rab 7., 770,1, 7.0, 60, S7, 6, —, —. Temperature: Ljubljana 10.8, 1.0; Maribor 9.0, —IX); Zagreb 13.0, 3.0; Bepgrad 10.0, 1.0; Sarajevo 11.0, -5.0; Skoplje 12.0, 0.0; Kumbor —, 5.0; Split 15.0, 7.0; Rab —, 5.0. HOTEL IN RESTAVRACIJA ^^^Vo"ICV! 1 MARIBORSKI DVOR MALI OGLASI Kam pa,kam ? Beseda 1 Din. davek 3 Din. m Šifro ali dajanj« naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Kurešček rtraj a utobus na Jožefovo ob 8 ari iffipred Mestnega doma. V slabem vremenu anto ne pelje. 5689-18 1 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 8 Dia. n šifr« ali lajanj« aa*iov» I Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia. Zastopnika M prodajo irvčk Državne rszršdne lote- je iščemo — pod ugodnim. pog-.jc. P«-nudi« na ogL »dd. Jutra pod »86«. 117-1 Trgovski pomočnik mlad, ajjilem (speceuija) dobi zaposlitev "»b m »v^z; ji. Ponudbe na A. B. C. Ljubljana YH. Medvedova 8. 5379-1 Kroj. pomočnika kurjenega tudi za daanske plašče -D kostum« takoj aprajm«n. Istotem sprejmeta tudi vajenca. Plosko Jože. Cankarjevo nabrežje stv. a. 5372-1 Izurjeno šiviljsko pomočnico hi vajen t« sprejan« takoj •telje >Lady« Kred. banka 5366-1 Kroj. pomočnik n male kos- dobi mesto. Alojz Bele, Vižmarje. 181. 5309-1 Gospodično t perf ektnim znn njem nem ščine ®čem za cel daa ali samo popoldn« k petletnemu fantku. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točna«. Ribiški čuvaj tieoženjen dotr. m-fsto. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ribič«. 3382-11 Kontoristinjo •ihsolventkj drž. trgovske Sole. zmožno ^ovenšrne, nemščine 'n srbohrvaščine, sprejmt elektrotehnična trgovina v Celju Ponudb z navedbo dosedanjega službovanja, starost/ in zahtevkov na podruž. Jntra v Celju pod značko: »Vestna in marljive«. 538-f-tt Boljšo kuharico katera je služila v večjih hotelih, sprejmemo. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Stalno mesto«. 53854 Beseda 1 Din iavek 8 Dtn. ta Šifro al: iajanj« naslov* 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poštena prodajalka 20-letno prikupljivo dekle išče službo v ke-teriko!"' prodajalni ali trafiki. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Agilna in prijazna«. 63(V>- Korespondent perfekten za srbobrvašČMio T govoru ij> p^avv do sedaj lastnik trg »gen ture išče službo koreepondents. zastopnika tii inkaaanta. Kazpolagn i kavcijo ter piead. »troja, cirilico in latinico. Ponudbe na Ofrf. odd. Jutra »cd »Dobet poznavaj ec«. 53OT-2 Prodajalka dobro izvežbana v mara-faktuni, železnin-; ic špece-ri ji, vajena vseh bišrafc del in kore«por,den<,e išče nameščenje. Ceaij. dopis« prosi na ogl. odd. Jutra pod »Vseetra-nsko izvežbana« SU&Č Gospa s kavcijo Dm 9—5.00U Soe slnžbo v trafiki a£ n blagajni čer-ko v restavraciji. Ponud-Oe na ogl. »d. Jutra pod .Kjerkoli »-6.d0rw 5S06J3 Mlada vdova bre« otrok, lepe postave išče mesto goepo^nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična 678«. 5862-2 Slaščičarski pomočnik išče sdužbo. Naslov v vseh po«l. Jutra. 6956-2 Steno — daktilografkinja za slovensko i-n srbsko korespondenco, z večletno (ir.uk so, i6če nameščenje. Dopise prosi na ogl. odd. Jutra pod »56« 8332-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali lajanj« naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1000 dinarjev in več zaslužite mesečno z delom doma Pošiljam material, prevzamem go tovo blago. Mal kapital po-reben. Zahtevaj te pro čipelct-e, priložite marko. Mihajio Hen.ig, Paričevo. Br. Jovanoviča 20. 5373- ZA MASA20 DIANA | : FRANCOSKO ŽGANJE Avto, moto Beseda 1 Din., jarek 8 Din za Šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Tovorni auto-Diesel na surovo olje 2—3 tonski malo rabljen kupim Simon W«n. Sotmbor. 329«- \b ragoienosti l Vsakovrstno zlato kupuj« oo oajvSjib eenar CERNE - juveliT Ljubljana. Wolfova olfca 1. 1S-HP Beseda 1 Dtn davek 8 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Potniki kolegi! Avtosopotnikn., fci jo uveden v Dravski banovini z minimalnim prispevkom aa bencin 50 Din. iščem za takoj ali zn maj. Ponudbe A. H on deli. Zagreb. Bada-Hčeva 37. 5-364-5 Beseda l Din, davek 8 Dn za šifro &U dajanje naslova 3 Din, Nijmanjši znesek 17 Dm. Registr. blagajno ima naprodaj kupi ali vzame v račun večjo W&rthei-merico ali ognjevarno orr.a ro Kmetijska družba—No-i trg 3. 5368-6 10.000 parov nogavic tensfcft m moških odproda jamo po zelo azkih cenah. »ZORA« Ljubljana. Miklošičeva SO. Ugeino za trgov ce ker š « našimi odpro-dajnimi! -enanr povečajo za služek. Na zalogi anamo tn d: manufakturno blago katerega odproda jamo tndi po oizkib cenah. Otroški športni voziček (moderen, zložljiv) po ugod ni ceni naprodaj. Frank, Mjanaka ul. lil./L nad. 5360-6 Velikonočna darila po znatno znižanih eena Kapital 9988« na ogl. odd Jutra 5033-16 Beseda 1 Din. davek 8 Dn. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi—plise entel ažur predtisk mono grame, hiti-' izvrši Matek fc Mikeš Ljubljana, poleg bo tela Štrukelj. Hišo s trgovino inventarjem ln zalogo, na zelo prometni certl v Ljubljani zaradi smrti lastnika ugodno prodam Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Enkratna pri lika«. . 5011-20 Tovarniški objekt ta čas dobro opremljen umetni mlin z vodno im električno sik v bližin; železnice, voda prikladna za tekstilno industrijo, poleg stranska poslopja in zemljišče. naprodaj. Ponudbe pod »Giinstig« na oel. odd. Jutra. 6941-30 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanj« oa*lov* 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Štirisob. stanovanje vse prvo "»dstropje, kopal niča, plin, loggia, balkon, vrt in vse druge pritikline, oddam z majem v vili tik obrtne šole. — Informacij« Dr. Za-lar, Sv. Petra c. 2. 5376-31 Lepo stanovanje dvosob. in enosobno z vrtom oddam poceni v najem sredi Domžal. Več pove Ivan Kaein, Ljubljana, Komenskega ul. 26.11. 5677-91 Trisob. stanovanje solnčno oddam za maj na Cesti 20. okt Himsk: cesti) štv. 93. 5374-21 Stanovanja Be«ed3 1 Dn davek 8 Dn. za šifro ali dajanje naslova 5 Dn. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kopalnico iščemo v šiški ali Viču za 1. maj. Ponud-&e na ogl. odd. Jutra pod MSsto«. 5381-aia Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico itd. iščeim v centru ali v bližiini (Vrtača, Mirje) za 1. maj. Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod značko »Ko palnica«. 538S-2lla Beseda 1 Dn, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek i7 Din. Lokal oddam v I. nadstropju na Tyrževi eeeti 29. Vprašati pri Gospodarski? zvezi 5329-.18 Delavnico veliko, svetlo in suho oddam. ŠmartiLska c. 10. 5398-3S Lokal za volno in modno trgovino iščem aa takoj na št. Petrski cesti od Marijinega trga do mostu. Plačam do Din 2.000.— mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fortuma«. 3378-19 Beseda 1 Dn, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sončno sobo oddatm z vso oskrbo wa-mo stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 5380-23 Beseda 1 Din, iavek 8 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din, Najmanjši znesek 17 Dn. Beseda 1 Dia. davek 8 Dn z« Šifro sli dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia Večje Število parcel kompleksov posestev, gos dov, trgovskih in stanovanj skih 0 iž ter vil ima naprodaj gradbeni strokov«! izobraženi posredovalec Ku navet Ludvik Cesto 20. okt. štv. 6 Telefon 87—38 Pooblaščeni graditelj hi sodni eenitelj za nasvete brezplačno ne razpolago 69 20 Trenškoti. veterni suknjiči Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. 2 dneva u Ljubljani samo še danes ln jutri v petek (kavarna Evropa) pri Ivan Jax in sin MiM Vodeči in že desetletja preskušeni enotonski dobavni vozovi z majhno uporabo bencina ob visoki zmogljivosti. Vozovi so bili na poskusnih vožnjah v Jugoslaviji preskušeni in so opremljeni z vsemi zahtevki: robustno vrsto zgradnje, centralnim cevnim okvirjem, polno nihalnimi osmi itd. Tudi na najslabših cestah in vzpetinah so se odlično izkazali. Prodajni vodja gori navedenih tovarn za vozove je sam navzoč in je na razpolago vsem interesentom za osebni posvet. Pridite In oglejf© e samo se in jniri v petek (kavarna Evropa) pri Ivan Jax in sin „1 M E X" — Postrežba H. Artenjak, Ptaj. SMRT PLEŠAVOSTI! Letošnje i »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las lasje pora-stejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.— poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split •MORANA«. Diplomirana v Londonu % OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO. Delniške drtež&e pivovarne UNION je od danes v Je izbornega okusa in pravi užitek za vsakega. moociEiiiKod NARODNA "liSKARNA u I IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE LJUBLJANA KNAFUEVA 3 Gotova je zbirka Odluke držaunog sovetn (Odločbe drž« sveta) od 1933 — 1935. leta. Uredila: VLASTIMIR J. LUČIČ BOŽIDAR S. PROTIC sekretar državnega sveta član drž. sveta Ta zbirka vsebuje 444 doslej neobjavljenih določb državnega sveta kot vrhovnega upravnega sodišča in 62 sklepov splošnega zasedanja državnega sveta, izdanih zaradi enotnosti v judikaturi sveta ali skupaj 506 odločb. V zbirko so sprejete odločbe, ki so bile izrečene v času od 1933—1935 leta, zaključno, in to samo odločbe v katerih so uporabljeni zakoni, ki so v veljavi. Tiskana na prvovrstnem papirju, velikega formata 720 strani. Dinarjev 150.-, vezana din 180.—. Francosko-srpska knjižara A. M. POPOVI Č, BEOGRAD, KOLARČEVA 1 3nserirafte v „ {Jutru"t Trgovski lokal z velikimi poslovnimi prostori v ozadju ali nadstropju iSče s 1. avgustom znano podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogi center«. -HOHNER" najpopolnejše hanmonike sveto r6ENECflLfiO ZASTOPSTVO | F. šamsiDER,