I
rtfrsduiitvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod tez dvorlžče nad tiskarno). £ urednikom je mogoče govoriti le od
—12. ure dopoldne, fttkopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma »e ne sprejemajo.
Vredniikega telefona Stev. 14. *-----
V Ljubljani, v torek, 28. junija 1904.
Izhaja vsak d&n, isvzemši nedelje in praznike, ob poiu o. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: »a celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mcsec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
"T
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev
V»pre|ema naročnino, Insernte in rcklamacIJ
I o ■ e r a 11 se računajo enostopna peiitvrsla (dolžin« 72 milimetrov) za enkrat 13 h, zn dvakrat 11 b, >• trikrat
9 ta, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah 9tane enostopna garmondvnli 3« h. — Fri večkratnem ob|avijenfp primeren popust
Vpravniikega telefona itev. 188.
"H
ililna I rlkril
Ivriia ! pust. I
Rimsko vprašanje.
Obisk Loubetov v Rimu je imel vsaj ta dobri nasledek, da so začeli iznova razmo-trivati rimsko vprašanje. V Italiji sami čutijo, da bi b;lo zanje najbolje, ako bi se slednjič vendar našla kaka oblika, v kateri bi ai mogla italijanski kralj in papež podati prijateljske roke. Sanje framasonov, da bo konec katoliške cerkve, ako so vzame papežu vsa posvetna oblast, se niso uresničile. Delo Garibaldija, Cavourja in Viktorja Ema-nuela, ki je bilo namenjeno, da papeštvo uniči, je doseglo ravno nasprotni učinek, ker je podalo najsijajnejši dokaz, da z nobeno državno silo ni mogoče pspeštva spraviti s sveta. Tj je dejstvo, in današnja Italija začenja mislit', da bi bilo treba računati s tem dejstvom.
Na drugi strani pa italijanski katoličani stoje danes nasproti drugačni državi, nego je bila ona, ki je naskakovala rimsko zi dovje pred tremi desetletji. I3tina je, da se je Italija kot narodna država razvila in da bi danes bilo težko, trgati to državo na kose. Zle posledice bi bile morda večje, nego pa dobiček od take intranBigentne politike.
Na obeh straneh — v Vatikanu in v Kvirinalu — vlada danes duh, ki želi pomiritve. A težko je najti srede za dogovor med dvema tako različnima stališčema: Papež se ne more odreči pravicam, katere so mu vzeli silovito in roparsko, kralj pa tudi ne kaže volje, zapustiti svojo stolico, v kateri je vzrasel in katero varovati je prisegel.
Liberalni tisk seveda sili papeža, da se naj bi enkrat za vselej odrekel vsem pravicam do Rima in tako v dejanju potrdil, kar je izpeljala francoska loža. Temu nasproti pa je sveti oče že ob zadnjem obisku Loubetovem jasno povedal, da vzdržuje svoje pravice.
V sobotnem članku smo prinesli iz
LISTEK
v
Častnikov plašč.
(Francoski spisal F r a n c o i s Coppee.)
Tedaj, ko Bem bil uradnik v vojnem ministrstvu, sem imel tovariša in prijatelja z imenom Jean Vidal, nekdanjega častnika, ki je v italijanski vojski izgubil roko. Ostala ma je desna roka, ki je znala risati čudovite lepopisne črke s cveticami in ptiči.
Ta Vidal je bil častitljiv mož. Tip vojaka, pošten in marljiv. Star je bil okoli štirideset let in imel svetlo brado, v kateri je bilo malo sivih las, a smo ga imenovali vsi v pisarni »oče Vidal«, bolj iz spoštovanja, kakor iz ljubezni. Poznali smo njegovo življenje polno časti in marljivosti v malem skromnem stanovanju izven mesta ; imel je svojo sestro pri sebi, vdovo s celo kopo otrok, in je vzdrževal veB ta mali Bvet, kljub svojim slabim dohodkom.
Tri tisoč Irankov za pet oseb 1 Površniki očeta Vidala — ti površniki s praznim levim rokavem — so bili vedno osnaženi, kakor da bi bil prišel vsak dan nadzornik, in
verodostojnega vira, kako se sodi,	v
Vatikanu. Iz njega sledi, da	za
posvetno oblast, ampak le za ne od vis-nost in suverenost. Kakor hitro najdeta papež in kralj obliko, po kateri se papežu zagotovi vladarska neodvisnost v izvrševanju njegove svetovne oblasti, ni vzroka, da ne bi papež priznal italijanske države.
V prejšnjih časih je moral papež imeti svojo deželo, zavarovano z vojaštvom proti napadom zunanjih sovražnikov, katerih ni manjkalo nikoli od Hunov in apeninskih roparjev do zemlje lačnih italijanskih veli-kašev in malih republik. Take cerkvene države danes ne bi bilo treba, kajti vojske ne nastajajo danes tako samovoljno kar čez noč, kakor včasih. Politično ravnotežje vzdržujejo velevlasti s svojimi ogromnimi armadami, in taka militaristična država nikakor ne more biti v intencijah papeževe vlade. Gre se torej le za zagotovljenje tolike posesti, na kateri se more papeštvo dovolj prosto in varno gibati, da zadostuje svoji nalogi. „Osservatore cattolico" imenuje tri možnosti: 1. Ali bi papež imel samo mesto Rim; 2. ali bi bilo v njegovi posesti samo Leonovo mesto onkraj Tibere; 3. ali bi se sedanji italijanski garancijski zakon sprejel kot svetoven zakon, po katerem bi vse države garantirale papežu neodvisnost. To so tri možnosti, o katerih bi se dalo dis-putirati.
Posvetna oblast je bila za papeštvo vedno breme, a potrebno breme, kajti papeštvo stoji na zemlji in tu mora stati varno in zavarovano. To je mogoče danes tudi na majhni posesti, kakor varujejo mednarodne pogodbe kneza Liechtensteinskega ali mo-naškega.
Oficielna Italija ukazuje danes papežu: „Odpovej se!" A ta pravi: „Ne morem!" Na to očitajo: „Ali hočete svetno oblast?" Papež odgovarja: „Jaz hočem svobodo in neodvisnost." V kaki obliki ? To je danes vpra-
hrabri mož je visoko čislal svoj rdeči trak v gumbnici.
Ker sem stanoval takrat v njegovi bližini, v južnem delu mesta, sem šel večkrat v spremstvu očeta Vidala domov ; jaz sem mu znal njegove dogodke v vojski izvabiti, čo sva šla Bkozi vojaški okraj domov.
V toplih poletnih večerih sem mu ponudil včasih kozarec absinta — ki si ga Vidal iz štedljivosti ni privoščil — in sedela sva po pol urice pred častniško kavarno.
Takega dne se je vzdignil nekdanji podčastnik malo negotovo od mize, in jaz sem se smel na poti veseliti na povestico iz vojske.
#
4	*
Nekega večera — jaz mislim, da je izpil oče Vidal dve kupici — je obstal na ulici »de Grenelle« naenkrat pred prodajalno nekega starinanja.
Bila je umazana beznica, v katere izložbi so bili rjavi samokresi in pred katero so sc zibali med drugimi cunjami stari častniški plašči, od dežja snedeni, od solnca obžgani.
Vidal mo je prijel s svojo roko, obrnil svoje oči k meni, vzdignil kazalec in po-
šanje, o katerem se treba dogovoriti in zediniti.
Papeževa oblast je mednarodna, svetovna oblast, in zato sega to vprašanje daleč čez meje italijanskega kraljestva. Rimsko vprašanje je svetovno vprašanje, in pri njega rešitvi se čutijo prizadeti katoličani vsega sveta.
pisma z Balkana.
(Izvirno poročilo.)
(Makedonski begunci. — Atentat. — Turške razbojniške Čete.)
Beigrad, 25. junija.
Makedonski begunci so prisiljeni, da se vračajo v velikem šte\i!u na svoja razrušena domovja. Le malo je sel, koder bi bila še cela keča in je ni pokončal plamen revolucije ali turške silovitosti. Ako pa še stoje koče, naselili so se ondi turški vojaki. Prosili so begunci, da bi se jim vojaki umaknili, toda prošnje so brez uspeha. Tako morajo begunci z družinami bivati pod milim nebom. Vojaki zatirajo begunce in sami pri-ZP.. jt,, da bi radi nr. ta način se oprostili nadležne vojaške službe. Ša bolj neusmiljeni so stari turški uradniki, ki begunce dobro poznajo in se maščujejo nad njimi.
Vsled znanega atentata pri Solunu so pričeli grški ovaduhi svoje umazano delo pri nižjih turških uradnikih, pa tudi pri samem Hilmi paši, ki hoče spraviti iz So luna nekaj uglednih Makedoncev, katere dolže, da so bili v zvozi z gjevgjelskim atentatom.
Vstaške čete, katerih je mnogo v de želi, ne ostanejo dolžne grškim ovaduhom. Tako so \staši minuli mesec usmrtili tri bolgarske, tri turške in več grških špi-jonov.
Iz Bolgarije javljajo, da se je te dni zbralo na parobrodu »Bocis« do 50 žen makedonskih beguncev, ki so se včeraj vrnile v Makedonijo.
V okolici mesta Varne je bilo lani do 3500 makedonskih beguncev, a do danes se jih je vrnilo samo do 500; ostali se ne mislijo vrniti, ako jih ne prisili turška vlada. Dve tuji dami — menda sta Angležkinji — sta v Malem Trnovu delili med begunce
kazal eno teh oblačil, plašč afriškega častnika z zlatimi našivi po rokavih.
.Glejte", je rekel, „to je uniforma mojega nekdanjega polka .... plaSč stotnikov".
Približal Be je, da bi si ga bolje ogledal, bral številko na gumbih in zaklical navdušeno :
„To je od mojega polka 1 ... Od prvih cuavov!"
Naenkrat je pa roka očeta Vidala kakor ohromela, ki je že za plašč prijela. Njegov obraz je obledel, ustnice bo mu obledele in s povešenimi očmi je šepetal:
»Moj Bog, če je to njegov!"
Hitro je obrnil plašč in jaz sem videl sredi hrbta malo, okroglo luknjico, brez dvombe od kroglje, okoli katere je bil črn obroč — strjena kri.
,0, o", sem rekel očetu Vidalu, ki je oblačilo izpustil in s poveSeno glavo hitro odšel, »grda brazgotina!«
In ker sem slutil za tem povest, sem rekel:
Navadno ne streljajo cuavakim častnikom v hrbet!" .
denar, hrano in obleko, da se vrnejo na svoja domovja.
Turške razbojniške čete sa klatijo po vai Makedoniji ter neusmiljeno nadlegujejo ubogi narod. Taka razbojniška četa pod vodstvom Rasima in T e o f i k a A s a -n o v a je v selu Bicevu napadla, oropala in ubila dve osebi, eno nevarno ranila. V drugi vasi so posestnika Spasova oropali in pretepli. Razbojnik U s k a je s svojo četo udri v vas Novrseljane ter prisilil ljudi, da so mu zložili 50 turških lir, Razbojnik R e d ž o K o z a k a I o v s k i ie s četo napal in ubil v Vrlenu posestnika N i k o 1 o v a , ker mu ni mcgel dati 5 turških lir.
Turške oblasti dobro vedo, kaj so godi, a ničesar ne store proti razbojnikom, marveč jih še branijo. To so lepe reforme!
V Solunu je že več dni francoska eskadra : 12 križaric in 6 tepnjač. Turki so se ustrašili tega brodovja, ker se boje demonstracije. Eskadra je prišla iz Smirne.
v
Štajerske novice.
š »Hudič Trbovlje trese«, je dejal neki soc. dem. govornik na nedeljskem shodu pri Losjački. Tu so namreč sodrugi dali duSka svoji jezi, ker sa jim ni posrečilo dobiti brato\sko skladnico v svoje roke. Njih lastni konsum namreč neče prav prospevati. D?.si je bilo na dnevnem redu vprašanje o normalni delavski plači, vendar so jim misli uhajale vedno na tisto nesrečno volitev, pri kateri se jim je baje nekaj sodrugov izneverilo. Kaka nehvaležnost I Rudarski uiitelj Mlaker je pripovedoval svojim vernikom, ki pa naj ne hodijo za njim ko ovce in naj mu slepo ne verujejo, česar jim ne dokaže iz avtoriziranih (?) virov. G. Mlaker je torej našteval sklicujoč se na sv. Pavla, koliko je že moral za-nje pretrpeti, ko jih je učil pisanja, ko je pridigoval proti alkcholu itd. in zdaj gredo te iidajice drugače volit, kakor se jim je od stranke naročilo! V temi so. In to temo hoče imeti trojica: klerikal, kapital in armada v Avstriji, da lažje pritiskata na ljudstvo. V večjo zabavo pričujočega poslušateljstva (500 ako odštejemo ženske in Šolarje) je nato pripovedoval drugi sodrug o svojem šolanju. »Lsžeš!« mu za-kliče nato domači kapelan, ki je prišel slučajno mimo in poslušal nekaj časa to brozgo;
Toda on ni ničesar slišal; mrmral je nerazumljive besede in si grizel brke.
v,Kako je prišel sem? Lep kos pota z bojišča v ulico de Grenelle. Da, poznam jih, te krokarje, ki sledijo armadi, te mrliške roparje ... Pa zakaj tukaj, dva koraka od vojaške šole, kjer je ,njegov' polk ? ... . In ,on' je moral mimo iti, ,on' ga je moral spoznati ... Ah, to je strašilo lu
»No, oče Vidal«, sem vzkliknil, zelo radoveden in položil svojo roko v njegovo, „vendar ne bodete v ugankah govorili; povejte rajši, katere spomine vam je obudil ta preluknjani plašč.«
Mislim, da bi brez onih dveh kupic no bil izvede), kajti oče Vidal me je pogledal nezaupno, skoro boječe; toda takoj se je odločil in govoril je:
„Dobro, povem vam. Vi ste mlad, izobražen in pošten človek, jaz vam zaupam, in ko dokončam, mi povejte odkritosrčno, če sem prav tako ravnal, kakor sem.
Imena „onega" vam ne morem povedati, ker še živi, toda povem vam njegov priimek, ki ga je dobil od polka. . . Imenovali smo ga „Žejo«, da »Žgjo«, ia on tega
bil je pritiran na oder, da daje odgovor ca stojo predrznost. Zivrr.il je od sebe očitanje, da bi bil sovražnik delavstva in njegovih teženj, le •/. ljudmi, ki očitno taje bivanje božje, se ne more sprijazniti! Njemu se vaied dobre discipline m d sodrugi nI zgo di!« nič, oač pa je bil teroriziran vsak drugi (ajmohtar), ki si je drznil imeti drugačno mnenie od »a v t o r i z i r a n i h« kolovodij s.o. demokr»ci)»'.
š Šoštanj dne 24. junija 1904. Poročali ste že, da je župnik Govedič odklonil sv. mašo-zahvalnico, za katero se je prosilo in pri kateri bi se šoštanjski Slovenci Vsega-mogočnemu zahvalili za srečni izid volitev. Sv. maša zahvalnica vršila se je vendar le, in sicer dne 23. t. m. v prijaznih Skalah, kjer se je zbralo nad 100 ^oštanjčanov in veliko druzega ljudstva. Sv. mašo daroval je prečastiti gospod župnik in dekan Lempl ob asistenci upokojenega župnika č. g. Va-lenčaka iz Šoštanja, kateri se je nevstra-šeno udeležil občinske volitve nam v prid, in domačega č. g. kapelana. Petje oskrbel je pomnoženi pevski zbor „Šaleške čitalnice" s krasno Sch\veitzerjevo mašo. Kako ganljivo je bilo videti inteligenco in priprosto ljudstvo v topljeno v pobožno molitev, in ko so pevci zapeli „Hvala bod' Bogu", pelo je vse občinstvo in se tudi udeležilo popolnoma prostovoljno obhoda okoli velikega oltarja, kjer je vsak položil dar v cerkvene namene. Po sv. maši okrepčali smo se na prostornem cerkvenem trgu pri domačem vinu, pevski zbor pa nam je zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. — Ko je pristopil naši družbi preč. g. dekan Lempl, zaorilovmu je nasproti iz sto in sto grl dolgotrajni „Zivio!" Da, da, gosp. župnik Govedič, tako napravi samo verno slovensko ljudstvo, katero ste zapustili, ko je šlo v boj za svoje pravice. Vaša nemčurska stranka, za katero ste tako neumorno delali, bi gotovo v slučaju zmage kaj takega ne napravila. Marsikatero trpko besedo bi še napisali o izdajstvu. Ker pa trdno upamo, da bode vendar enkrat konec „plemenitega" delovanja v naši župniji, molčimo.
š Detomor v blaznosti. V t>.asnico v Feldh f pri Gradcu so pripeljali 881etno Mar jo Palic, pristojno v Poličko ves, ki je v Zwaringu v blaznosti umorila svojega novorojenega otroka ter g?, nakopala v klet.
S Rop. Posestnik Franc Asič iz Sremic, občina Videm, je naznani!, da ga je posest nikov sin Janez Pongrac o Veliki noči napadel v gozdu ter mu oropal 30 krori. Asič je dejal, da Pongracfc radi tega ni prej na znani), ker se j* ba), da ga ti naznani radi nravstven h deliktov. Pongr^ca so aretirali, a tudi proti Asiču je uveden« preiskava.
Jeseniške novice.
j Polletna naročnina na »Slovenca«
poteče s 30 junijem, z^to novičar prosi na ročnike naj blagovoiijo naročnino * kratkem obnoviti.
j S katoliškimi časniki in dnevniki na dan! Malokje na Kranjskem imamo Slovenci tako zavratne nasprotnike, kakor na Jesenicah : Nemci nas hočejo uto piti v hajlovskem in luterenskem kraljestvu, naši liberalci jim pa pomagajo, ko s svojim »Narodom« skušajo v nas zaireti vero in nravno življenje.
j Katoliški Nemci sami, kar jih je
pri nas. obžalujejo strastno pročodrsmsko in protiversko gonjo svoj h bratov, in strmč nad herostratnim počenjanjem brezverskih slo venskih liberalcev.
j Katoliški slovenski časnik ali dnevnik naj bo torej v vsaki hiši. Zato na
ročajmo in širimo „Slovenca«, ki je edini slovenski katoliški dnevnik
j »Slovenec" je naprodaj tudi nadalje
še pri Ahčmu na Jesenicah.
j »Slov. Narod«, ta izdajalec slovenskega ljudstva, izdajalec naše katoliške vere in izdajalec delavskih koristij, pravi Judež Iškar jot v slovenskih hlačah pa brez slovenskega srca, piše o nekem ropu, ki sta ga baje izvrši« na Biedu d*a Savčana »prijatelja katol. delavskega" društva. G. Pongratz & kompaniia! Vemo, zakaj tako pišete! Pa vam ne bo nič pomsgalo! Vaše liberalno izobraževalno društvo bo ostalo v blatu, našega pa ne boste umazali, čd še bolj lažete.
j V kakem društvu so pa tisti, ki tako radi pa s k r i v e j hodijo h Kocjanu ali pa se v Ljubljani potegujejo za gotov cavod ? ! Le počasi, liberalna gospoda.
j Dobro ga poznajo. Kdo? Koga? Delavci Pongratza. Ag<tira se med delavci za strokovno društvo. Pa predno se kdo izjavi za pristop, previdno vpraša: „Ali je Pongratz tudi pri tem društvu". Sele ko se mu zagotovi da ne, potem se pogovor nadaljuje. Dabro ga poznajo. Kako ga ne bi, saj sam zati najbolje skrbi. Skoro vsak dan ravno opoldne, ko gredo delavci iz tovarne, valja v rokah »Slov. Narod« in ga obrača tako, da mora vsak videti, kaj i^na g. Pongratz aa kosilo.
j S strokovnim društvom na dan! j V Pongratzovem liberalnem dru štvu bodo: liberalni Nemci, socialni demokratje, liberalni učitelji, liberalni policaji in en par liberalnih trgovcev in posestnikov, pa nič druzega. Dober tek, a naš je še boljši.
j Dovolj za danes. Če bo treba, se bomo pa zopet pogledali, ne bojimo se vas pa nič. tudi če naročite 3 vagone »Slovenskega Narode" in njegovih bratcev, nemških bajlovskih listov. Kadar boste imeli toliko »Naroda* na Jesenicah, kolikor imamo mi »Slovenca", se vam bomo p« odkrivali.
j Novi kolodvor je začel rasti iz tal. Dolgo 60 kopali in gradili temelj, sedaj pojde hitreje. Vidi se že zdaj, da bo novi kolo dvor velika in lepa stavba.
j Novo hišo na Jesenicah je sezidal krojaški mojster g. Čebul', v kratkem se bo preselil v njo. Trgovec g. Morič tudi zida novo h'šo, ki bo Jesenicam koj dala lepša podobo, ker bo zamašila prazen prostor, ki ge ni nič kaj podal
j Kapelica na Plavžu se bo tudi še letoa zidala. Ljudje je komaj čakajo. Načrti kažejo. da bo fepa in ljubka stavba.
j Zabaven večer udom in prijateljem katol. del. društva prirede t&mbu raSi katol. delavskega društva v sredo, dne 29. t. m. zvečer ob 8. uri v društvenih pro štorih na Savi. Vcpored: podučno predavanje, tamburanje in petje. Nastopil pa bo zopet enttrat z originalno deklamacijo že znani ribniški rešetar. Vstopnina bo 10 krajcarjev. Ker se bo dohodek porabil za popravo tam huraških inštrumentov, se bo rado vzelo tudi 20 ali 30 krajcarjev. Vabijo sa vsi udje in prijatelji društva.
j Vreme. V nedeljo je cel dan zelo deževalo, »večer temperatura naenkrat padla na 10° R. Ponoči pa nastala huda nevihta, ki dela veliko preglavico elektriki na Hrušici ia v Vintgariu Včerai zjutraj gorkote samo 10° R., dežuje še vedno, barometer ne obeta še nič dobrega.
j Izlet v Vrata je nameravala napra viti s nedeljo tukajšnja planinska podružnica; pa siabn vreme ga ni dopustilo.
i Gostilničarji v Hrušici pozor pred goljufi. V Miihbtadtu na Koroškem so aretirali bivšega delavca pri karavanškem predoru Alojzija Mcserja, doma iz Malta pri
Spitalu na Koroškem. Moser je kot delavec v Hrušici na Gorenjskem napravil pri gostilničarjih in pa pri gospodinji, kier je stanoval, veliko dolg« ter pobegnil. Baie je tudi v tem <!!asu svojtga bivanja na Korrškem ogoljufal več stranK. — lite tako so aietirali v Rottermannu na Korošcem bivšega delavca pri karavanškem predoru Franceta Sohenka, doma iz BudejB*ic na Č šfcero, ki je -a jed nitk način ogoljufal več strank ria Gorenjskem ia pobegnil.
priporoča r&incirritnit
mtT vizitiiieeH
po niiki cani.
Medvoške novice.
m Iz Preske. Kakor smo zvedeli po shodu, so se v tovarni že dopoldan v nedeljo menili Fric, Kolenc in drugi, da bodo shod razbili. Prinesli so meh seboj. Med potjo so se menili, da bodo ti trije s kričanjem ovirali shod, potem, ko bodo najbolj vpili, naj pa potegne meh. Gospoda vodja ni doma, zato so Fric, Kolenc in drugi bili še bolj korajžni. In ti ljudje, ki so povrh še tujci, terorizirajo delavce! Ako so se drznili tukaj, kjer je bilo nad 300 ljudi, svojo surovost pokazati, kako surovo šele ravnajo v tovarni z delavci. S tem shodom je vse zadovoljno. — Shod je pokazal, da je le mala pešcica onih, ki slepo gredo z liberalci! Shod je pokazal, da je medvoška občina katoliško-narodna !
m Shod v Preski Na prostranem Be-čanovem dvorišču se je dne 26. t. m. zbrala velika množica ljudstva iz sorške, preške, smleške in svetokaterinske fare k političnemu shodu, ki ga je sklicalo ljubljansko kat. politiško društvo. Govoril je dr. Krek. Iz sorške župnije sta prišla oba Kolenca, Fric, Štirn in Zlatfe, in ta petorica je takoj v začetku pričela delati zgago s sila neumnimi opazkami, n. pr.: ,bisaga', ,kmetom ste podpore požrli', in ,klerikalci boste kmalu na tleh'. Govornik je z mirno šalo zavračal njihove besede, opominjal jih, naj bodo mirni. Ko pa le niso odlegli, je za pet minut pretrgal shod. Medtem je nekaj možakov porinilo proti kričavi petorici in v par minutah so bili na hladnem. Pokloftano so jo pobirali po griču navzdol. Govornik je nato iznova otvoril shod in nadaljeval. Pobijal je liberalne očitke katoliško - narodnim poslancem in zlasti odločno povdarjal, da so poslanci edini odgovorni za svoje ravnanje, in da je brezvestno obrekovanje, če se zato napada presv. škofa. Na koncu je župan zahvalil govornike in v imenu vseh navzočih izrekel zaupanje kat. narodnim poslancem. Zadovoljni in potrjeni v svojih načelih so se razšli zborovalci. Shod je pokazal, da je ves trud razbiti katol. narodno trdnjavo v medvodski občini popolnoma zastonj. Škoda moči in.denarja!
m Štirn iz Sore med junaki. Nekoliko se je obotavljal, ko je prišla komanda, da morajo zgagovci z dvorišča in od shoda v Preski. A tu pristopi par žensk in te mu prav na kratko podpišejo potni list proti Sori. Mož nato z velikim navdušenjem in vidnim pogumom junaško beži pred ženskami, kar ga noge nes6. Zborovalci se prisrčnega veselja krohočejo nad tem nebeškim prizorom, in ko miga Štirnova suknjiča po griču, zašepne nekdo: „Taka-le je neodvisna kmečka stranka!" Drugi pa pristavi: „Po fajmoštra leti, ker izmed vseh sorških liberalcev samo tega še manjka".
Novice iz Amerike.
a Razstava v St. Louisu. Blagajnik je opozoril predsednika razstave, da treba 15. junija vrniti državi del posojila. Vlada je zelo vznemirjena, ker se Amerikanci nič kaj mnogo ne udeležujejo razstave. Tajnik razstave, Lory, je odstopil. Sploh obiskovalci grajajo, da se je vsem narodom devolilo razstavljati. Pred kratkim bi se morala vršiti v razstavnem parku bikoborba Ko pa so upravna oblastva to preprečila, porušili so obiskovalci poslopje ter zažgali areno.
a Znamenitosti na svetovni razstavi Bernski „Bund" prinaša sledeči zaznamek posebnih znamenitosti s svetovne razstave v St. Louisu: Velikanski hleb sira, ki tehta dve toni. — Velikanski vrt vrtnic s 50.000 cvetkami. — „Kralj Cotton", 30 čevljev visok kip iz volne. — Pet ton težka zlata gruda. — Največji plinov stroj s 3000 konjskimi silami. — Turbina z 8000 konjskimi silami. — 50 čevljev visoka železna podoba ognjenika. — 400 vrst rdečih jagod.
—	Model bojne ladije Združenih držav z moštvom vred. — Neko drevo, ki je bilo za časa odkritja Amerike staro 400 let. — Kopa biserov, katero so našli v Zahodni Avstraliji, ki je vredna 400.000 mark. — Največja steklenica, ki je visoka 6 čevljev.
—	Napoleonov klobuk. — Zbirka stare perzijske svile. — Največji bivol. — 30 čevljev dolg nož. — Ostaline slavnih plovcev na severni pol. — Velikanski som, katerega so vjeli na labradorski obali. — Kladivo, katerega so rabili Wašington in druge znamenite osebe — Muzej nedostavljenih poštnin. — Najstarejša amerikanska lokomotiva.
—	Zlata hiša, težka 18.000 kg. — Največji dijamant, 15 karatov težji, kot znameniti „Kohinor". — Spis, s katerim je predsednik Lincoln naznanil oprostitev zamorcev. — 100 čevljev visoka kovinska cvetka.
Rusko - japonska vojska.
Japonsko prodiranje.
Japonsko prodiranje proti Kaičovu se vrši v treh kolonah. Levo krilo je pričelo prodirati ob zalivu iiaoiunš^em preko Sju-nečena proti Kaičovu, središča prodira na dveh cestah skozi Siujan in proti Kaičovu, dočim tretji dal prodtrs naravnost :z Fenvančena proti Htjčenu. Lavo krilo, ki je v sohoto prodrlo ž« 16 km. pred Kiipir, se je zopet umaknilo ia, Sju iešen, katerega so zopet ZBsedii Rus'. A i |o zadelo levo ferilo ob močan rus-ti olpor, aii pa niso hoteli prodirati osamljeni, ker iz Siujana predirajoči srednji oddelki moram preko višin 1070 do 1370 metrov visokih. Eiaa srednjih Ku rokijevih oddelkov je od Rusov zadobil znaten poraz ter se je moral u nakniti. J^prnci bodo morali ša marsikaj prestati, preduo se bodo mogii V3( štirje prodirajoči deli združiti pred Kaičf vom.
V treh tednih sa bo priieia no vsej Mandžuriji deževna doba. Do tedaj bo Kuropatkin poizkušal preprečiti združenje ja-oo s£'h armal Po Heževni dobi bodo imeli Rusi v Mandžuriji 500 000 mož in takrat se bo pričel pravi ples.
Bitka pri Kaičovu.
Niučvan, 27. junija. Po ruskih poročilih se je prodiranje Japoncev proti Kaičovu pričelo. General Kuropatkin je poslal 4000 mož za podporo Stakelbergu, ki je odredil »defenzivno umikanje". Tu pričakujejo skoro dohoda ranjencev.
priimka ni ukradel; če je bilo poldne, je lahko izpil dvanajst kupic.
Bil je korporal pri četrtem voju, kjer sem bil jaz podčastnik. Duber vojak je bil, zelo dober. Vseh slabih afriških navad se je navadil, pil je in igral. . . Toda bil je hraber, pravi junak, imel je temnomodre oči, mrzle kot jeklo, po njegovem obrazu, ki ga je obrobljala rdeča brada, si spoznal, da je sirov človek. Ko sem prišel k batsijonu, je prišel on ravno z dopusta; čez tri dni so ga prinesli ranjenega v vojašnico; dobi! je lep udarec s sabljo po glavi. »Žej*u je ozdravel; dobil je petnajst dni zspora in vzeli so mu našive. Že drugokrat jih je izgubil .. Ko bi se ne bil tako slabo obnašal, bi bil že zdavnaj častnik, ker je bil iz dobre hiše.
Osemnajst mesecev pozneje je imel zopet svoje našive, po prizadevanju stotniko vem, ki ga je videl v Kabiliji hrabro se bo jevati.
Tu so našega predstojnika povišali in na njegovo mesto so nam poslali osemin-dvajsetletnega stotnika, z imenom Gentile, mrzlega človeka, polnega častihlepnosti, izvrstnega vojaka, toda Btrogega v Blužbi in trdega napram moštvu; dal je vojake po osem dni zapreti, čo so imeli malo rjavo
puško ali če jim je manjkal gumb. Najhujše je bilo pa to, da še ni bil v Alžiru.
Pri prvem srečanju »Žeja" ni ugajal ka pitanu in kapitan ne »Žeji". Pri prvi mered-nosti je dobil »Žeja« osem dni zapora, ko se je prvič napil pa štirinajst. Ko mu je kapi tan kazen naložil in suho dostavil:
»Jaz vem, kdo ste, in bodem na vas pazil!«, ni rekel »Žej a« ničesar, toda kapitan bi se bil čudil, ko bi bil videl njegov od jeze rdeči obraz in njegove od jeze piame-neče oči.
*
* *
Potem se je unela vojska in vkrcali smo se v Italijo. Toda tu se ne gre za bitko... Tisti večer pred bitko, v kateri sem jaz roko izgubil, je taboril naš polk v mali vasici, in preden amo se pripravili, nam je stotnik malu govoril — opominjal nas je, da smo v sovražnikovi zemlji, da smo naši čaati dolžni lepo so obnašati, in da bode vsak kaznovan, ki stori domačinom kaj žalega.
Ko je stotnik govoril, je skomizgnil »Ž-ja«, ki je stal ob moji strani in ne preveč trdno — kajti že od jutra je dosti pil — z ramami, česar pa stotnik k sreči ni zapazi).
Sre.di noči smo morali naeukrat vstati.
Skcčil sem s svojega slamnatega ležišča in pri mesečini sem videl krdelo tovarišev in kmetov, ki so trgali srditemu »Žeji« mladega faiita iz rok.
Hitel eem tja da bi rovarje narazen spodit — toda stotnik Gentile me je prehitel. S pogledom je odgnal prestrašenega kor porala; ko je kmete z nekaterimi italijanskimi besedami umiril, jo stopil pred krivca rekcč:
»Take hudobneže, kakor ste vi, bi morali postreliti. Kadar govorim s polkovnikom, izgubite svoje našive za vedno... Jutri bode bitka, poiščite si smrt!«
Šli smo zopet spist, toda kapitan je govoril resnico; dtugo jutro nas je vzbudil grom topov.
Prijeli smo za oroijr, in »Z;ja« se je postavil poleg mer.e.
Bataljon se je začel pomikati, toda šo nismo šli dva kilometra, ko so začele sovražnikove kroglje na niiH deževati, kakih petnajst mož v stotniji je bilo ubitih. Na povelje častnikov smo se vrgši na tla, pripravljeni streljati; ti sr) saveda stali in naš kapi tan je stal najbolj ravno.
Naenkrat čutim sunek v komolec — obrnil sem se in videl sem »Žejo", ki me
je gledal; okoli ustnic mu je igral zaničljiv izraz in basal je puško.
»Vidiš kapitana?« me je vprašal, kažoč z giavo nanj.
»Da ... in?« sem odvrnil s pogledom na častnika, stoječega dvajset korakov pred nama.
»No, po krivici je nocoj s menoj tako govoril.«
In hitro je nameril s puško, izprožil in videl sem častnika s skrivljenim hrbtom pasti; sablja mu je padla iz rok.
»Morilec!« sem zakričal in prijel kor-porala za roko, on me je pa udaril s puško, da sem padel, in rekel:
»Naumnež, dokaži, da sem ga jaz usmrtil!«
Vstal sem srdit, toda vojaki bo tudi vstali NaS polkovnik ja stal s konjem odkrit pred nami, kazal je s sabljo na sovražne baterije in kričal:
»Naprej, cuavi ... Za bajonete!«
K&j sem mogel storiti ? Basat>, kakor drugi. Ii oni spopsdek je pcslal slaven, to vest« !
Naša stotnija, prva, je bila najhrabrejša. Skokoma sem bil pred obkopi; s puškinim kopitom Bem jih preplezal; toda takoj sem
Ijo n d o n, 27. junija. Neki Kitajec je izjavi nekemu dopisniku, da Japonci upajo, da se polaste prihodnji pondeljek Kaipina brez hudega odpora. Pričakujejo namreč bitkepri Dašičao in, ako tu zmagajo, od-pošljjo takoj svoje čete proti Niučvanu. Rusi se vtrjujejo v starem niučvanskem mesti severno od pristanišča. Pri Dašičao je vfflenih 40.000 Rusov.
Uspeh kozakov.
Berolin, 27. junija. „Tageblatt" poroča iz Petrograda: Generalu Miščenskemu se i posrečilo v četrtek z 9 stotnijami ko-zakiv, 2 baterijama in 3 bataljoni močan japaski oddelek obiti na levem krilu in ta Kurkijev oddelek popolnoma poraziti. Kozak so zasledovali Japonce 15 vrst daleč. Vsld tega japonskega poraza je združenje čet Modza in Kurokija začasno ustavljeno in elika bitka odgodena.
Petrograd, 27. junija. Tu se vzdržuj. govorica, da je Kuroki bil poražen.
Ponoraka bitka pred Port Arturjem.
Petrograd, 27, junija. RuBko port artirska brodovje je odplulo iz lake vsled napčnih signalov. Splošno so v Port Arturu mislili, da je Skrydlov zopet odplul iz Vldivostoka. D« ae združi s Skiydlovom in zdnženo ž njim prisili Japonce k odločilni ponorski bitki, je rusko brodotje odplulo iz u*e. Rusko brodovje pa je padlo v roke T<ju. Rusi so prepozno spoznali, da so se zmotili ter ao kakor hitro mogoče pluli nazaj v hko.
Dunaj, 27. junija. »Neue Fr. Presse« privi, da je mogoče, da je potopljena ruaka okupnic« »Poltava« postala le žrtev m n e, ker da bi bojno lad o z 12 600 to-nani potopil en strel iz torpedovke, se doslej Se ni dogodilo.
London, 27. junija. Japonsko bro dd/je križa sedai tri morske milje pred port arUrsko luko. Del moStva »Poltave« so rešili japonske križarice.
London, 27. junija. Togo brzo-ja-ljs: 23 t. m. je napadlo moje brodovje Bcvražniba pred Port Arturjem Po brez žitnem brzojavu sem dobil zjutrai poročilo, da so oklopnice »PeresvjeU, »Poltava« in »frbastoool« s križaricimi »Bajan«, »Pa-lala«, »Diana«, »Novik« in »Askold« vdrle iz pristanišča. Pred njimi je plulo več ladii, da so vničile mine. H tel sem z združenjem nagega brodovja ter odposlal brodovje ru-šifcev torped, naj opazu e sovražno gibanje. 0» 11. uri so se pridružile ladiam, ki so križale v radi min nevarnem morju »Ce-strevifi«, »Retvizan« in »Po-b eda«. Skušale ao napraviti varno plovno pet. Ob 3 uri popoldne je napadlo moje 4. in 14 torpodno brodovje sedem sovražnih rišilcev ter jih zapodilo v beg. Naka ruska laija se je vnela ter bežala proti pristanišču. Ntto je priplul »Novik«, da ščiti diugo bodovje ter se pridružil glavnemu bro doviu Ko si je sovražnik napravil plovno pot, odplul je „Novik* na prosto morje. Naše tretje bojno brodovje je izvabljalo sovražnika proti jugu, naše prvo brodovje pa je tičalo skrito za otokom Gugan ter kon-c«ntriralo vse svoje rušilce. Ob 6 uri 15 m. zreče r je zapazilo naše prvo brodovje sovražnika 8 milj severnozahodno od otoka Gugan. Na čelu je plul „Cesarevič" ter imel na desni „Novika" in rušilce. Plul je proti j]gu. Ob 7. uri 30 m. smo bili oddaljeni od njih 14 km. Sovražnik je menjal smer, mi
s-Viločra 145.	„8X0venca" dna 28 junija 1
smo mu sledili ter skušali privabiti njegove prednje ladje. Ob 8. uri se je obrnil sovražnik proti severu. Mi smo se obrnili ter pluli v črtah do solnčnega zahoda. Nato sem zapovedal torpedovkam, naj napadejo sovražnika. Ob 9. uri 30 m., ko so bile sovražne ladje 5 milj oddaljene od pristanišča, je napadlo 14. brodovje zadnje ladje, njemu je sledilo še peto ladjevje. Radi tega vznemirjen ni mogel sovražnik dospeti v pristanišče, ampak se je vsidral ob 10. uri 30 m. pred pristaniščem, kjer smo ga
dojutra osemkrat napadli. Ob
10. uri 30 m. je izstrelilo naše 16. torpedno brodovje proti neki bojni ladji, slični „Pere-svjetu", dve torpedi, da se je takoj potopila. Natančnejšega nismo mogli določiti, dokler nismo zjutraj opazili, da ene oklopnice manjka, dočim sta dve ladiji, „Sebastopol" in neki „Diani" slična ladja, za boj nesposobni. Dne 24. t. m. je edplulo sovražnikovo brodovje zopet v pristanišče. Zadnja ladja je došla v varnost ob 4. uri popoldne.
General Botjanov o vojski
Generalni major Botjanov piše o vedenju Angležev v rusko-japonski vojski sledeče: Naši prijatelji, Angleži, še vedno veselo pozdravljajo naše neuspehe. Na tako vedenje Angležev so se že vsi privadili. Razburljiva pa je primera sedanje vojske z bursko. Ta primera je smeina. Kakor znano, s^ je pričela ona vojska s tem, da sta se dva angleška bataljona podala pod sramotnimi pogoji, dočim se naše čete bore izvrstno, dasiravno se bore proti trikrat močnejšemu so vražniku. Jaz sem doživel že tretjo rusko vojsko in tbs prejšnji sta se pričali z navideznimi ruskimi neuspehi, in vendar seje brsnil Sebastopol 11 mesecev ter smo se v turško-ruski vojski od avgusta dalje polastili mnogo turških trdnjav ter šli pozimi čez Balkan. Toda to je bilo pred davnim časom.
Pred očmi Sebastopolčanov je Rusija vzrasla ter postala mogočnejša, ko je bila nekdaj, in sedanja vojska, tretja, katere ae jaz spominjam, dokazuje, da se moremo branit« na dve strani, ako je treb». Moje mnenje je, da so Japonci najmočnejši so vražniki ker se jih ne more l»hko raniti. Kaj nam moreta škodovati Angleška in Amerika , katerima moremo mi sorazmerno mnogo več škodovati ? Drugače je z japonsko državo. Ker smo ji že enkrat pre pustili premoč na morju, in to je tudi naša pl»vna napaka, more postaviti na bojišče 300 000 mož, dočim nas ovira oddaljenost od bojišča, da ne moremo postaviti hitro zad sti vojaštva na bojišče. Radi tega pa ne smemo obupavati.
V tej vojski so pa vsi ti krvavi boji, dasiravno nas mnogo ovira, le v pogubo Japonski, ki se je dala zapeljati v svojo škodo do tega boia, dasiravno bi morala biti ruska 7a7eznica ter bo ta svoj korak še bridko obžalovala. Za v začetku burske vojake sem izjavil po časopisih, da ne bo toliko časa miru na zemlji, dokler bo obstojala Anglija, in da se bodo morale druge države združiti proti Angliji ter jo strmoglaviti z njenega »talšča. Toda Angleška je preje sama spoznala, da so mine in podmorski čolni drugih držav zelo omajali njeno pre vlado na morju ter da se mora v njglici zavarovati s pogodbo s Francijo.
Ljudje so sploh prenervozni. Po boju pri T u r e n č e n u so mislili mnogi, da bo
Japonska takoj pričela napadati, in po bitki pri K i n č o v u so ie pričakovali, da pade Pcrt Aitur. Toda tega ne vedo, da je naša armada neizcrpljiva in da bo ta premoč, katero je doseglo aedaj tudi naše brodovje, zadala Japonski osodepolen udartc. Treba je le še malo počakati in nato energično nastopiti. In eneržije nam ne manjka.
Iz bitke pri Vafankovu
L i a o j a n, 26. jun. Da sa izgubili Rusi primeroma mnogo častnikov, je usueh japonske taktike. Zgodilo se je, da so Japonci s celo baterijo streljali na enega častnika, pustivši v nemar navadne vojake. Ko so ruski častniki to opazili, ao med bojem ne prenohoma menjavali svoja stališča, vsled česar so morali Japonci vedno izpreminjati smer. Telegrafisti v boju pri Vafankovu so oddajali brzojavke do sadnjega trenutka. Rusi so zasačili nekaj kitajskih" ogleduhov, ki so dajali Japoncem znamenja z zrcali. A vseh kitajskih špionov ni mogoče dobiti. Kozaki pravijc, da se jim izmuzne Kitajec iz rok, kakor jegulja.
Japonsko poročilo.
L o n d o n, 27. junija. Iz japonskega glavnegr taborišča poroča »Daily Telegraph«: Spvražnik še vedno vznemirja prvo japonsko armado. Vest o ruski koncentraciji pri Hajčenu se potrjuje, v tamkajšni okolici bo bržkone prišlo do velike bitke. Od istetam poroča »Standard«: V malo dnevih bomo vedeli, ako je prodiranje proti Kuropatkinu resno. Sedaj se pomikajo čete proti severu, i od vzhoda i od zahoda. Čez tri tedne ne bo moodče več hoditi po cestah radi deževne dobe. Sovražnika nič kaj ne veseli, pričeti bitko, vendar pa dohajajo vsak dan poročila o praskah na obeh krilih. Iz Lisojana poro čajo: Najmočnejše čete se sedaj združujejo na severu poluotoka Liaotuns. Japonske čete sestoje iz Kurokijeve in Okujeve armade, katerih vsaka ima najmanj 3 divizije. Njim nasproti stoji Kuropatkinova armada. Položaj je vedno bolj napet. Bilka med tema arma dama bo najznamenitejša v zgodovini te vojske. Tu je zbranih najmanj trikrat toliko čet ko pri Kiulienčenu in Vafankovu. Radi bliža joče se deževne dobe se pričakuje kmalu velike bitke, dasiravno poročajo, dase Japonci umikajo izkaj-čovske okolice proti jugu. Se vernozahodno od Siujanasta so vršili dve majhni bitki.
Baltiško brodovje.
Pariz, 27 junij«. iMatin« poroča iz Petrograda, d* bo baltiško brodovje šlo v Vzhodno Azijo 29. avguita.
Japonci — barbari.
Petrograd, 27. junija. (Kor. urad.) Ruska brzojavna agentura poroča iz Liaojana : Princ Bourbor.ski je bil priča strašnih japonskih krvoločnosti preti ruskim ranjencem, katere so natikali celo na bajoaete. Ko so Rusi zapustili postajo Vafankov, je dal princ z velikimi črkami na naslov japonskih generalov napisati na steno poročilo o teh grozodejstvih. Princ je zapisal na steno, da pričakuje od japonskih generalov, da 8e kaj takega več ne zgodi.
Kaj hoče Japonska.
Neki diplomat, fei baje dobro pozna ja ponske zadeve, je izjavil dopisniku „Wiener Allg. Ztg.a, da hoče Japonska z vojsko, ka
dobil tak udarec na levo ramo, da sem mislil, da mi roka odleti; vrgel sem orožje proč, pred očmi mi je zatemnelo, in padel sem na tla ob kolo voza za živež ter izgubil zavest.
Ko sem zopet odprl oči, sem slišal od daleč pokanje pušk. Cuavi so stali okrog mene v pelukrogu, toda brez reda, ter klicali: „Bog živi cesarja!" in so svoje puške visoko vzdigovali.
Star general je prijahal v spremstvu štabnega majorja in se pred nami ustavil. Snel je zlato kapo, mahal z njo ter klical:
»Živeli cuavi! ... Vi ste najboljši vo jaki na svetu!«
Sedel sem poleg kolesa, držal z desnico razbito levico in se spominjal na strašni zlo-čin „Zeje", ki je v bitki svojega častnika ustrelil v hrbet.
In naenkrat je stopil iz vrste h generalu! ... Da, on sam, „Zejaa, kapitanov morilec!«
V bitki je izgubil svojo kapo ; njegova črepinja, razklana od sablje, se je svetila; rdeč curek krvi mu jo tekel po čelu in licu, Z eno roko so je opiral na puško, v drugi je pa držal sovražni, popolnoma raztrgani prapor, ki ga je uplenil.
General ga je občudujoč gleda).
»No, tovariš,« je rekel svojemu priboi
niku, »glejte, to so možje! ... in ponovil jo še nekajkrat: »To so možje!«
V tem trenutku me je zabolela roka zopet nepopisno in padel sem v nezavest, ničesar več nisem videl, niti slišal.
Ostalo vam je znano. Dostikrat sem vam že povedal, kako so mi roko rezali in kako sem bil dva meseca bolan.
Kadar sem bil pri zavesti, sem se vpraševal, kaj naj storim? Ali naj »Žejo" naznanim? Da, to je bila moja dolžnost, pa kaj, ko nisem mogel dokazati?
In petem sem si rekel: „Hudobnež je toda hraber; usmrtil jo stotnika Gentile, toda uplenil je sovražnikov prapor! . . . Ia nisem se mogel odločiti.
Ko sem malo ozdravel, sem izvedel, da je dobil »Zaja« odlikovanje in da je prišel h gardi. To je moje veselje nad zaslužnim križcem, ki mi ga je general sam prinesel v bolnišnico, malo zmanjšalo.
No, to je že davno minilo; korporala, ki še vedno služi, nisem nikoli vei videl in postal sem uradnik . . .
Pa prej ko sem videl preluknjani plašč . . . Bjg ve, kako je prišel tja — pri stari narju blizu vojašnice, kjer je moriiec, sem sa spomnil na nemaščevani zločin, in zdelo se mi je, da stotnik prosi za oavoto.«
Pomiril sem očeta Vidala, kakor sem
mogel; zatrjeval sem mu, da je prav storil, in da je vojakova hrabrost zločin poravnala.
Toda čez nekaj dni mi je dal oče Vi dal, ko sem stopil v pisarno, časnik in mi resno zašepetal :
»Kaj sem rekel?« Vzel sem časnik in čital: »Včeraj popoldne se je polastila ser-žanta Malleta, ki je z nekaterimi tovariši ob • iskal razne gostilne, alkoholna blaznost, ravno tedaj, ko je opazoval stare, pri nekem stari-narju izobešene uniforme.
Srdit je divjal podčastnik z golo sabljo po cesti. Njegova tovariSa sta po daljšem trudu pomirila blazneža, ki je kričal: »Jaz nisem njegov morilec! . . . Uplenil sem sovražni prapor !* . . . Kakor smo izvedeli, so Malleta zaradi tega dejanja odlikovali, in le njegovo neizmerno pitje je krivo, da ni po-atal častnik.
Ma!let3 so prepeljali v vojaško bolniš nico, od koder ga bodo prenesli v blaznico, ker je neverjetno, da se mu povrne zopet pamet.«
Vrnil sem očetu Vidalu časnik in gi njen me je pogledal, rekoč :
»Kapitan Gentile je bil s Korzike . . .« »Maščeval so je!«
tero je pričela, le stopiti v krog merodajnih držav ter si pridobiti v koncertu dostojno mesto. Skupno s temi hoče rešiti nato vzhodnoazijsko vprašanje
Katekizem japonskega vojaka
Neki pariški Časopis poroča, da so japonski generali Kntsara, Nodzu in Kodama ■i zd ufcenimi močmi sestavili sledeči katekizem z* !«oonsk« vi j k<-:	*
1.	Vojaku )« nu možno, ako ne upošteva svojega i.vljenja
2.	Ako hočeš biti močen, moraš biti zdrav; zato pa pazi na svoje zdravje, posebno v vojni
3.	Prvo delo v vojni je: zapovedovati sovražniku; to sa pravi: siliti ga da se on ravna po našem planu, ne da bi se mi ravnali po njegovem.
4.	Zmaga se dobiva s hrabrostjo, a ne s številom. Bodimo torej pripravljeni za boj eden proti desetim.
5.	Prednje straža — to so oči in uSesa armade. Vojaki, kateri so postavljeni na ta častna mesta, dolžni ao žrtvovati življenje, da bi ne bili vzrok umikanja armado.
6.	Oboroženje je zaklad vojaka. Ne kvarimo ga torej po nepotrebnem, brez koristi. Streljanja iz daljave brez prepričanja za uspeh je znak pomanjkanja hrabrosti in vere v svoje lastne moči.
7.	Hitrost in čilost Bta dva ogromna pogoja atake. V dosego najboljšega rezultata treba ju je zediniti.
8.	Ne glede na sile sovražnika in število ubitih, ne sme se umikati brez poveljs, ker to bi bil znak bojazljivosti.
9.	Za časa naskoka naj vsak vneto plane naprej. To je dolžnost podložnikov izhajajočega solnca, in le na tak način je možno ubežati smrti in ranam.
10.	Cilj bitke je pogin sovražnika. Ridi tega ne smemo preveč misliti na zaščito samega sebe, ampak: k<ko zmagati. Kadlar krogelj ni več, a tovariši so vsi ubiti, todaj umri tudi ti!
11.	Na pomožne vojske se naj nikoli ne zanaša. Klicati jih na pomoč je znak bo^ jazljivosti.
12.	Mač kavalerije obstoji le iz strahu sovražnika. Nikar torej izgubiti zavednosti, kadar se prikazuje sovražna kavalerija.
18. O priliki nepričakovanem* napada naj nikdo ne misli na beg. La zadnja straža ima pravico umakniti so. V.*žno je, da se takoj Dreide od obrambo k naskoku.
14.	Zmaguje vedno t ati, ki je bolj potrpežljiv in trdovraten, kaiti ča se priuSi premagovati zapreke — saj ima tudi sovražnik delo s s;m'mi takimi 2aprekami — zmaga tisti, ki ima več potrpljenja, stanovitnosti in trdovratnosti.
15.	Nikdar ne beži s polja bitko. Rane na hrbtu so rane sramote.
Port Artur.
L o n d o n , 27. junija. Iz Č fu poročajo : Po ponesrečenem izpadu generala Stossla iz trdnjave poslal mu je Oku ponudbo, naj kapitulira z vsemi vojaškimi častmi.
London, 27. junija. »Daily Eks press« je dobil poročilo, da so japonske čete na kopnem istočasno z bojnimi ladjami bombardirale Port Artur. Uspeh še ni znan. V pozni uri je prišlo poročilo, da se je pred Port Arturjem potopila neka japonska tor-pedovka. Skoro gotovo ae gre tu za bitko v četrtek. Čuje se tudi, da je na postaji v Port Arturju eksplodirala neka mina in ubila nad ICO ruskih vojakov.
London, 27. junija. »D. Ch.« poroča iz S o u 1 a , da imajo Rusi v Port Ar turju le še konjsko meso. Kitajci morajo jesti meso mačk. (Ruaka poročila pa trdijo, da je trdnjava izborno preskrbljena.) V trdnjavi so topovi z bojnih ladij.
Rusko amerikanski konflikt.
Ruski poslanik Cassini v New Yorku je zahteval pojasnila o tem, ker je amerikanski državni tajnik Hay na nekem banketu azijsko-amerikanske družbe na napitnico japonskega mornariškega atašeja Takeshita zaklical „BansaiK in tako želel — zmago japonskemu orožju. Grof Cassini je izjavil, da mora nastop zastopnikov nevtralnih držav Kitajske in Severne Amerike obžalovati, ker tak nastop prekorači nevtraliteto. Ako ne dobi zadostnih pojasnil, bode v 24 urah zapustil amerikanska tla.
Ruska uradna poročila o gibanju vla-divostodkega brodovja.
Petrograd, 22. junija. Viceadmiral Skrydlov poroča carju : Da pretrga japonsko pomorsko vez z armado, , dplula je 12, t. m. križariška divizija, obstoječa iz križarice »Rossija«, kjer je imel svoj prapor podadmiral Bezobrazov, ter iz križaric »Gromoboj« in »Rjurik«, Ponoči 20. t. m. so je vrnila divizija v Vladivostok. Njen poveljnik poroča sledečo : 15. t. m. zjutraj je plula divizija od severa proti simonoseški morski ožini in ko so ji je približala elo 20 milj, za|>azi!a je dva parnika, katera je skušala zasledovati, vendar se ji to radi odda-
Ijenosti ni posrečilo. Zajedno smo zapazili tretjo ladjo. Križarica „Gromoboj« je dobila povelje, naj se polasti te ladje. Vendar se pa ladja, bržkone »Icumimaru«, ni hotela ustaviti, bele ko je bila od naših krogelj poškodovana, se je ustavila in njeno moštvo je pričelo skakati v morje. »Gromoboj« je dal znamenje, da mofttro zapusti ladjo, kar se je tudi zgodilo. Plavajoče Jiponce je naše moštvo vzelo v izpuščen čoln in spravilo na »Gromoboj«. Parnik smo s 3000 tonami vsebine, namenjene na bojišče, s streli potopili. Med 105 Japonoi, katere smo sprejeli na „Gromoboj«, je bilo 17 čaBlnikov. Nato smo zapazili še dva parnika. Tudi ta dva smo vlovili. Bila sta prevozna parnika »Sa-domaru« in »II tačimaru« s 6000 tonami. Na prvem so bili. razven vojnih potrebščin, delavci za napravljanje brzojavov z 12. častniki, dalje še konji in pontoni. Na drugem je bilo več ko 1000 vojakov in vojne po trebščine,. Kriiarica »Rossija« je dobila povelje, naj se polasti »Sadomaru«, križarica »Gromoboj« pa naj bi se polastila »Hitači-maru«. Ta je skušal uiti. Ko vsi opominje-valni streli niso nič izdali, pričeli smo resno streljati na ladjo, na kar se je ta ustavila. Sele po dolgem opominjevanju je mcštvo zapustilo laajo. Ker pa se je parnik le počasi potapljal, oddala je še »Rossija« nekaj strelov. Tudi parnik »Sadomaru« se je šele po več strelih ustavil. Ker pa je moštvo re šilne čolne prehitro spuščalo v morje, se jih je mnogo preobrnilo. V drugih je odplulo moštvo proti otokcma Čušima in Ikišima. Morje je bilo popolnoma mirno. Kriiarica »Rjurik« je dobila povelje, rešiti plavajoče moštvo. Toda dobila je le 4 na ladji sluibu joče tujce in 25 častnikov. Drugi vojaki niso zapustili prevozne ladje. Nato je »Rjurik« potopil parnik z minami. Ker smo mislili, da ne bo nobenega parnika več, nadaljevali smo vožnjo. Neka japonska križarica je ves čas opazovala delovanje ruske divizije. Na slednje jutro je srečala divizija na vožnji proti saDgarski morski ožini angleški parnik »Allanton«. Njegov kapitan je izjavil, da pluje ladja a 6500 tonami premoga iz Mu rorana proti S ngapore. Ker pa so nekateri znaki kazali, da ladja ne vozi nevtralnega blaga, odposlali smo jo pod vodstvom poročnika Petrova z oddelkom vojaštva v Via divcstok, da se tam cela stvar natančneje preišče. Drugih ladij divizija ni zapazila. Na krovu angleškega parnika je bil neki ime nitnejši Japonec, ki ni pripadal k ladijnemu moštvu.
Petrograd, 23. junija. Po vsej Rusiji je veliko navdušenje za podadmirala Bezobrazova, ki je poveljeval ru skemu vladivostoškemu brodovju pri napadu na japonske transportne ladje. Skrydlov je takrat cstal v Viadivostoku. Japonska križarica, ki je opazovala Ruse, je bila skoro go tovo »Nitaka«. Nič manj navdušenja ne vzbuja drugo Skiydlovo poročilo, da je divizija torpedovk pod poveljstvom kapitana Vinogradskega od 15. do 21. t. m. polastila se ved trgovskih ladij in ene transportne ladje.
Zopet japonska bojna ladja ponesrečila?
Petrograd, 27. junija. Iz Liaojana poročajo, da je 28. t. m. večja japonska bojna ladja 20 milj pred Daljnem zadela ob mino ter se potopila.
Rasna poročila.
Berolin, 27. junija. »Berliner Tage blattr poroča iz Petrograda : Ujeti japonski častniki so se izjavili v Vladivostoku, da se vojska bliža koncu (?). Japonsko ljudstvo ne želi več nadaljevanja vojske (?), ker so posledice jako občutne. Japonska vlada iz lastne volje nadaljuje vojsko. Častniki so bili jako začudeni, ko so čuli, da se prava vojska ni še pričela in da se šele prične.
L o n d o n . 27. junija. Domačini pripovedujejo, da Rusi izgubljajo po bolezni na tisoče konj. Tuji vojni atašeji, ki so opazovali boje, trdijo, da je japonsko topništvo izvrstno in da japonska armada ne zaostaja za evropskimi. V ruskem taboru, 8 milje vzhodno od Niučvana, leži 800 ranjencev.
Novo obstrukcljsko sredstvo.
Zaupniki kmečke občine Slano so kan didirali namesto umrlega deželnozborskega poslanca Jande kot samostojnega kandidata dr. Hermana Janovskega. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, je govoril dr. Janov-sky v nedeljo na shodu volivcev v Slanem, kjer je rekel, da je jedro mladočeškega načrta sicer zdravo, a sedanji mladočeški voditelji niso odločni. Volitve v delegacijo bi se bile morale preprečiti. V ta namen bi bilo potrebno, da bi bil kak poslanec prinesel seboj dve petardi v zbornico in izjavil: Ako se prične z volitvijo v delegacijo, bodem vrgel petardi na predsedniško estrado. — Shod je soglasno sprejel Janovskega kandidaturo.
Ogrski državni zbor.
Zbornica nadaljuje proračunsko razpravo. Hrvaški liberalni poslanec Kovačevič je ob-railožil v 3urnem govoru stališče hrvaških liberalnih poslancev v ogrskem državnem
zboru. V imenu svoje stranke izjavlja govornik, da so se Hrvatje vedno strinjali s stremljenji Ogrov (I). Kar se tiče poveljnega jezika v armadi, meni govornik, da se to vprašanje ne bode rešilo niti z obstrukcijo in tudi ne s surovimi napadi. Pred vsem morata nastopati v tem vprašanju edinstveno narod in zakonodaja. Gsvornik se noče spu ščati v razmotrivanje, jeli Hrvaška po zmagi Ogrske ali vsled sporazuml|enja vstopila v cgrako državno zvezo, a po njegovem nanese je zgodilo to potom medsebojnega spo razumljenja. Ker smo vsled medsebojnega sporazumljenja vstopili v ogrsko državno zvezo, nimamo pravice sedaj razrušiti to zvezo in zato moramo one, ki delajo sedaj na razrušitev te zveze, smatrati za izdajalce in je dolžnost države, da take poizkuse zaduši v začetku takoj. Ako pa država to stori, ni nikakor pravilno, da se smatra tako postopanje države kot trinoštvo ali zatiranje svobode, ker ogrska država ima od nas pravico zahtevati, da smo odkritosrčni in zvesti državljani. Nikakor pa nima ogrska država pravica, zahtevati od nas, da se odpovemo naši hrvaški narodni eksistenci, ker mi smo bi'i pripoznani vedno za narod in ne za narodnost.
Odrski nasprotna stranka je v zadnjem času na Hrvaškem zlasti nahujskala javno mnenje proti ogrskim zastavam, akoravno je bila v prejšnjih časih ogrska zastava kot državna zastava vedno priznana in je bila poleg nje hrvaška zastava kot narodna zastava običajna. Ogrske narodne barve so bile celo pri zagrebškem kapitolu splošno priljubljene in so jih rabili celo pri procesijah, dokler ni zasedel nadškofijskega prestola v Zagrebu sedanji nadškof. Sedanji nadškof je nahuj-skal hrvaško duhovščino k sovraštvu in za agitacijo proti Ogrski (!). S prižnice in na shodih hujskajo hrvaški duhovniki ljudstvo k sovraštvu, k vstaji in k odpadu od ogr ske države. Nadškof je nedavno ustanovil nov, Ogrski sovražen list, ki sije stavil za prvo programistiško točko odpad Hrvaške od Ogrske. Kovačevič zahteva v nadaljnem svojem govoru, da se mora upoštevati pri prometu na ogrskih državnih železnicah in ori izdaji inozemskih potnih listov hrvaščina. S raj govor je končal z željo, da naj vlada obrača v lokalnih zadevah Hrvaške večjo pozornost, kakor doslej, in izjavlja, da bodo hrvaški poslanci podpirali Tiszovo vlado in glasovali za proračun. — Tak govor je pač sramota za hrvaškega zastopnika.
Ko je še govoril Sziillo proti proračunu, je bila razprava prekinjena in se nadaljuje danes.
Nemški narodni svet za Češko.
V	nedeljo dopoiudne je bil ustanovni shod nemškega narodnostnega sveta za Češko. Na shodu so bili zastopani agrarci, nemška ljudska- in napredna stranka, krščarski so-cialci in veliko nemških društev na Češkem. Pravila so se odobrila in se je izvolil odbor. Predsednikom je bil izvoljen dvorni svetnik Jožef Grohman v Pragi, njegovim namestnikom pa dr. Jožef Titta.
Češki agrarci proti Mladoeeliom.
V	Novem Bsnatku so 26. t. m. prire dili češki agrarci protestni ehod proti politiki Mladočehov. Poslanec Prašek je očital mladočeški politiki nekonsekventnost. Mladočehi so v drž. zboru uporabljali obstrukcijo hinavsko, med tem, ko so agrarci ostali zvesti obstrukciji. Zadnji shod mladočeških zaupnikov je obsodil omahujočo mladočeško politiko in tudi sedanji boj Mladočehov. Shod je ugovarjal proti zahtevi Mladočehov, da naj vse češke stranke nastopajo edinstveno in zahteval, da naj sedanjo politiko nadomesti iskrena in odkritosrčna politika.
Prevoz Rakoczyjevili kosti.
V	Budimpešti Be je vršilo te dni po svetovanje o prevozu kosti Franoa Rakoczyja. Sklenilo ae je, da naj se ne prepeljejo samo njegove, ampak tudi kosti onih, ki so mu sledili v prognanstvo. Kosti prepeljejo najprej v Budimpešto in potem v Košice, kjer jih slovesno pokopljejo.
Stari zistem še živi.
Iz Zagreba, meseca junija.
Ni še leto dni odkar imamo novo vlado mesto glasovite Khuenove, ki se je tako ža lostno končala. Načelnik nove vlade se je izjavil pred celim narodom, da želi uvesti v celi deželi »dobro in pošteno vlado«. Hrvaški narod se je malo oddahnil, ker je nova vlada zares izpočetka kazala voljo, da želi v deželi boljše odnošaje. In kakor so Hrvati sploh dobrodušen narod, so verovali, da so zares povrnejo boljši časi. Opozicija je seveda sprejemala vsako izjavo nove vlade z velikim dvomom, a mi smo trdili, da je se danja vlada pač nova po obliki, ali stara po duhu. Precej po nastopu nove vlade smo omenili, da se s starim vladnim aparatom ne bode moglo vladati v drugem duhu. In vendar ni nova vlada niti poskusila, da od strani najvplivnejše oprode Khuenove. Le podban je odšel, ker je bil sploh nespoBO ben za resnobno delo, a od vseh drugih mogočnežev je šele te dni umirovljen poznati veliki župan Kukuljevič. Novi ban tudi
ni hotel nobene premembe pri saboru; tisti poslanci, ki so delali tlako na neizmerno škodo hrvaškega naroda skozi 20 let bivšemu banu Kbuenu, so imeli delo nadaljevati tudi za novega bana. A dežela je stala na robu prcpasti. Narod se ni bil še pomiril ; sodnije so imele opraviti toliko s »pun tarji«, da niso mogle zadovoljiti navadnim drugim opravkom ; a v gmotnem pogledu je pretil deželi bankerot. V tem nepovoljnem položaju novi vladi ni kazalo nič drugega, nago nastopiti blažjo pot, da se uvede sploh kakšen red v deželi. In to se mora priznati, da je nova vlada vkljub khuenovskemu duhu s katerim je bila navdahnjena hrva ška birokracija, iz vela vsaj deloma svoj namen.
Tudi v finančnem pogledu je rešila de* želo popolne propasti s tem, da je izposlo-vala pri ogrski vladi posojilo 3 milijonov kron. Ia to je vse. kar je storila nova vlada, da se napravi v deželi mir in red. Vlada je znala dobro, v kakšnem položaju Be nahaja ; vedela j« dobro, da je narod ni spre jel z veseljem in je čakal na dokaze, ali se je zares premenil poprejšnji sistem. Nova vlada je bila zato prisiljena, da je popustila v marsičem, kar khuenovski birokraciji ni bilo po volji. Opozic jonalni časopisi se niso preganjali za vsako malenkost, a tudi se narodu ni branilo sklicevati shode tako, kakor za khuenovske vlade, pa se je zato raivil prav živahen pokret po celi deželi, dokler ni dala opozicija sama povoda vsled sramotnih prizorov na shodu v Samoboru, da je vlada začela vnovič prepovedati shode. Taki odnošaji so trajali do najnovejšega časa. Nova vlada je imela namreč rešiti še jedno prav težko nalogo; hotela je spraviti pod streho čimpreje novo finančno pogodbo, kajti do-iiler vlada ni varna za stalne dež. dohodke, tako dolgo ni varen tudi njen obstanek. Po dolgotrajnih obravnavah obeh regnikolarnih deputacij, na katerih sta vplivali obeBtrauBki vladi, je prišlo slednjič pred 14 dnevi do nekega sporazumka.
Ban Pejačevič pri zadnjih dogovorih ni lil nič več prisoten, nego se je šel lečit v Karlove vare, saj je vedel, da ostane vse ori prvih dogovorih. Vlada je bila zdaj za varovana, saj ve, da bo sabor brez vsakega dvoma sprejel novo postavo. Toda če je vlada zadovoljna z novo pogodbo in tudi narod, ker je vsa ta pogodba sklenjena po dosedanji nezakoniti praksi, ki ne daje na rodu onih koristi kakor bi jih narod moral dobiti po Čisti nagodbi- Zrto je razvila hrvaška opozicija najodločnejši pokret za finančno samostalnost Hrvafks. Po svojem ča Bcpisju je dokazovala opozicija krivice, ki jih b)de moral trpeti ubogi hrvaški narod še nadalje, ter je v temeljitih člankih to tudi dokazala. To saveda za opozicijo ni bilo še dovršeno delo. Med narod treba zanesti misel o finančni samostalnosti in na shodih po deželi naj se o tem razpravlja. V Zagrebu te uspel shod, pa je opozicija hotela s svojo organizacijo tudi po drugih krajih s ti osnovo na dan. Pozvane so bile vse občine, da se zglasijo za finančno samostalnost.
Vse se je pripravljalo na ta pokret po deželi. Kar je posegla vlada vmes. Ta pokret jej ni bil všeč. Hrvati morajo biti zadovoljni s tem, kar se je za njih skrojilo v Budimpešti, ker bi sicer ugovarjala madžarska vlada. Hrvat naj bo pokoren, kakor je bil pod Khuenom, saj bo zdaj vendar malo bolje zanj, nego je bilo poprej. Vsa birokracija, ki pričakuje od nove finančne pogodbe zboljšanja svojega gmotnega stanja, se je vzdignila proti opozicionalnemu gibanju. Opozicionalni časopisi se plenijo zopet radi tega, ker branijo pravično stvar; shodi se ne dopuščajo nikjer, četudi se dotični odbori pritožujejo pri vladi; vlada na take pritožbe zdaj molči. Od občin se je do sedaj zglasila samo ena za finančno samostalnost, a zato je bilo občinsko zastopstvo razpu-ščeno. V zagrebški občinski seji veliki župan Budisavljevič ni niti dovolil, da pride na dnevni red predloga finančne samostalnosti. Vsak pokret v tem pogledu hoče tedaj vlada zatreti, a to ji je tem lažje mogoče, ker ima še sedaj ves khuenovski zistem ohranjen. S takim postopanjem pa si vlada ne more steči v narodu zaupanja, pa bi sčasoma moglo priti do hudih političnih borb, kar pa za narod ne more imeti dobrih nasledkov.
Politlški položaj Italije.
Bivši veliki mojster italijanskih framasonov je v listu „Nouva Antologia" priobčil zelo zanimiv članek, v katerem opisuje sedanji politiški položaj v Evropi in pravi, da se po mnenju nekega starega diplomata vedno pojejo mirovne pesmi kot predigra vojnim pesmam. Ko je obkratkem opisal politiški položaj zadnjih 25 let, nadaljuje, da ima Avstrija ob Adiži vedno odprto cesto do reke Pada. Avstrija je na Balkanu razširila svoj vpliv in lahko vsak dan, če hoče, zasede Valono in od tam tekom treh dni obišče Otrantc. Vsa italijanska mesta ob Jadranskem morju nadvladajo avstrijske oklopnice in to se imenuje ravnotežje na Jadranskem morju. Italijanski poluotok bi moral
imeti za svojo obrambo močno brodovje, ker ni mogoče utrditi vsako mesto ob morskem obrežju. Znano je, da v Italiji smatrajo italijansko brodovje v primeri z vojnimi bro-dovji drugih držav za manj vredno, in res smo, kar se tiče števila vojnega brodovja, na predzadnjem mestu. Angleška ima 260, Francoska 114, Rušita 73, Nemčija 69, severno amerikaneke Zedinjene države 62, Italija 52 in Japonska 34 ladij. Akoravno Avstrija ne spada med morske velevlasti 1 reda, ima vkljub temu trinajst bojnih ladi|, 20 križano in 10 torpedovk za uporabo na visokem morju in ne ostaja dosti po številu za laškim brodovjem. A sedaj si Avstrija vsled Bvot, ki jih je zahtevala in dobila uprava avstrijske mornarice v delegacijah za grajbo novih križaric, nabavi labko v 18. mesecih toliko novih ladij, kolikor bi si jih bila nabavila z rednim proračunom šele v enajitih letib. Na suhem nimamo trdnjav na vzhldu in tudi naše trdnjave ob francoski mejijBO skrajno pomanjkljive, naše topništvo nikalor ni zadosti močno za slučaj vojske z Avstrijo, ki lahko postavi na bojišče 254 baterij, lubja pa le 207. Italiji Be vse smehlja, hr dokazujejo obiski laškega kralja in protiobis i. Kaj li hočemo še več zahtevati ? Sedal a Italija je podobna mladi devic, ki ima mno o snubačev, a vkljub temu obsedi, ker je pi i-razvajena in nima nikake dote. Italijani [i zavezniki in prijatelji sklepajo, ako jim o ravno ugaja, mirno pocodbe med seboj, te da bi se ozirali nanjo. Drugače pač tudi |e more biti, ker smatrajo Italijo za tako vefe-vlast, ki ima vsled Bvoje osamelosti malenkosten pomen v mednarodnem oziru in ki-tera vedno zahteva zase veliko pravic, a zao žrtvuie le malo in je pri vsem tem še nestt-novitna in se izmuzne vsakemu v trenutki, ko jo misli kdo obdržati. Ta izpoved NaU-nova je v presojo mednarodno - političnega ugleda Italije vsekakor velezanimiva.
Zatiranje Poljakov na Pruskem.
Pruski deželni zbor je 27. t. m. ra pravljal o noveli k naseljevalni postavi, je naperjena proti Poljakom.
V imenu katoliškega centru m a izjavlja R o e r e n : Mi bodeno glasovali proti predlogi, ker nasprotuje načelom pravice in pravičnosti ter obsegu grozno trdobo proti poljskemu prebivalstvi in tudi ni v soglasju in v duhu naši ustave.
Značilna je bila izjava ministra H a mr mersteina, ki je priznal, da je postan naperjena preti enemu delu pruikega prebivalstva in sicer proti onim Poljakom, li bi radi raztrgali vezi, ki jih vežejo s Prusiji.
Shod bolniških blagajn.
Na Dunaju je bilo otvorjeno 27. t. m r navzočnosti mnogih poslancev, in drugih dostojanstvenikov drugo zborovanje avstrijski! bolniških blagajn. Poslanec Elderš je poročd o namenih delavskega zavarovanja, nakar j$ bila sprejeta sledeča resolucija: Na Dunaju zbrani zastopniki avstrijskih bolniških blagajn izjavljajo svoje prepričanje, da morejo bolniške blagajne le pri prehodni delonezmož-i nosti olajšati bedo delavstvu. Vpeljanjeoskrb« za invalide in za starost, kakor tudi ono za udove in sirote je že zdavnaj dolžnost socialno politiške zakonodaje. Shod bolniških blagajn prosi, da naj vlada zakon glede in-validitetne in starostne oskrbe kakor tudi za oskrbo udov in sirot predloži kompetentnim korporacijam v upogled, da bode prej ko mogoče o njem sklepal državni zbor.
Razprave o trgovski pogodbi z Italijo.
Koncem tega tedna bodo odpotovali avstrijski poverjeniki v Rm, kjer se prično razprave o avstriisko-italijanski trgovski pogodbi. Posvetovalni material je tako na Dunaju, kakor tudi v Rimu že pripravljen. Prvo čitanje pogodbe Be bode v Rimu vršilo več tednov.
Grof Tolstoj o vojski.
Grof Tolstoj je v „Times" pod naslovom »Prenehajte" priobčil članek o vojski. Članek ima geslo: „To je vaša ura a Tolstoj z nenavadno grenkobo in z neizprosna ostrostjo napada sedanje nepotrebno prelivanje krvi. V članku bo napadeni vsi, ki so odgovorni za vojsko ali ki so jo odobrili; cirju, mi-kadu, ministrom, svečenikom, generalom in časnikarjem, katere vse napada, kliče: »Idite farni na vojsko in se postavite pred projek-tile topov in sovražnikovih krogelj in ne ženite ljudstva v smrt!"
Položaj v Tibetu.
Tibetanci imajo sedaj pripravljenih za boj 15.000 mož, in sicer jih stoji 7000 pri Gyangtseju, ostali so pa zasedli utrjene postojanke ob cesti v Lasso in južno od Gy-angtseja. Angleži so ustavili svoje prodiranje proti Lassi do prihodnjega meseca, da pridejo v Gvangtse nove pomožne čete, ki so že v Tuni. Poročali smo že, da se sedaj vrši ves promet po daljši cesti Pakjong-Gvangtse, ker je v krajih, skozi katere vodi krajša cesta v Gvangtse, izbruhnila kolera. Poročevalec lista „Times" v Gyangtseju opozarja Angleže, da morajo biti pripravljeni na res-
nejše operacije, kakor so jih pričakovali. Tibetanci imajo veliko boljše orožje in stre-ljivo, kakor se je prvotno mislilo; ter so v bojevanju dobro izurjeni in tudi streljajo izborno. Vkljub vsem zaprekam pa bodo skušali Angleži si priboriti pot v Lasso.
Iz brzojavk.
Dunaj. Profesor Pfaff je na prigovarjanje naučnega ministrstva vzel nazaj svojo prošnjo za pokoj.
Budimpešta. Slavnega italijanskega ginekologa, profesorja Bossija, so zopet poklicali k grofici Štefaniji Lonyay, ki je obolela.
€er&venl letopis.
Velikanska katoliška manifestacija na Dunaju.
V nedeljo teden je videl cesarski Dunaj velikansko katoliško cerkveno slavnost. Nad 30.000 katoličanov s cesarjem na čelu se je poklonilo veliki zaščitnici habsburške monarhije in dinastije: Brezmadežni! Krščan-sko-socialna organizacija dunajska je nastopila z vsemi svojimi društvi, da proslavi Brezmadežno, katere kip stoji na dvoru (Am Hof) v večno znamenje, da je že pred 250 leti cesar Ferdinand svojo državo posvetil Brezmadežni v težkih, žalostnih časih, ko so Švedi z ognjem in mečem hoteli zadušiti katoličanstvo na Nemškem. Krasna slavnost, velikanska udeležba katoliškega ljudstva dokazuje, da je Dunaj katoliško mesto in da tudi hoče tako ostati. Poizkušali so pač liberalci zastrupiti katoliško ljudstvo; a naj judovstvo, loža, odpadniki in materialistiška socialna demokracija nadaljujejo boj proti katoličanstvu, — dunajsko ljudstvo hoče ostati katoliško! Pred 50 leti je ob proglasitvi dogme o brezmadežnem spočetju Device Marije imela poklonitev na Dunaju bolj oficielni značaj, katoliška organizacija se še ni okrepila od udarcev, ki jih je prizadal jožefinizem ,a čez petdeset let letos je bilo slavije ljudsko slavije, slavije prepo-rojenega katoliškega Dunaja! Zgled verskega katoliškega prepričanja, ki ga je dalo dunajsko katoliško ljudstvo, bodi i nam v spodbujo v naših bojih in naših naporih! Bodi nam zvezda vodnica v boju za katoliško misel med slovenskim katoliškim ljudstvom Brezmadežna devica!
Dnevne novice.
v Ljub i j »ni, 28. junija.
Mladeniški shod na Brezjah bo
eden najlepših slovenskih shodov zadnjih let. V vseh slovenskih deželah je živahno gibanje za shod. Slovenska mladina bo pokazala, da razume sadanjo dobo in da hoče krepko stati na obrambi domovine in vere njenih očetov. Tudi s Štajerskega bo velika udeležba. Danes smo dobili iz Maribora poročilo: Naših mladeničev se je oglasilo že sedaj 70 0. Ako bo lepo vreme, nas bo okolo tiso j. — Slovenski mladeniči, posnemajte vnemo Štajerskih slovenskih mladeničev!
Našim društvom. Društva, ki ee bedo ■udeležila mladeniškega 6hoda na B.-ezjah, naj to nemudoma do četrtka naznanijo na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljari. Društva, ki pridejo z zastavo, naj to izrečna pripom nijo. Naznanila za shod na Brezjah preskrbi »Slov. kršč. soc. zveza«, istotako za izlet na Bled in v Ljubljano, društvu ostane torej le še naznanilo domačemu glavarstvu.
Na večer 4 julija kurite po vseh slovenskih gorah in gričih kresove !
Udeležnikom mladeniškega shoda z Dolenjskega naznanjamo, da bo posebni v 1 a s: z Dolenjskega na Brezje samo za ribniško dekanijo. Ostali se bodo morali poslužiti navadnih vlakov ter naj naznanijo do četrtka zjutraj na naslov Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani, koliko bo udeležencev, da bo železnica imela pripravljenih dovolj voz.
Udeležnikom mladeniškega shoda, ki bodo vstopali med Zidanim moitom do Trbovelj, priporočamo, da se pridružijo (štajerskemu posebnemuvlaku ako se nameravajo udeležiti tudi izleta na Bled in v Ljubljano. Ta vlak se vrne iz Ljubljane r torek opolnoči. Kdor Be pripelje s tem vlakom, se mora tudi s tem vlakom vrniti. Podrobnosti o tem vlaku smo priobčili pretekli petek. Naročila sprejema č. g. Anton Medved, župnik, Laporja. Spodnje Štajersko.
Neodkrltosrčna žalost. Sobotni »Narod" je priobčil jako jokav članek o »žrtvah klerikalno organizacije«! z ozirom na slučaj
Podjed v Cerkljah na Gorenjskem. Po »Na rodu« bi Človek sodil, da so duhovniki zakrivili nerodnosti pri cerkljanski posojilnici. A v resnisi tedaj noben duhovnik ni bil zraven. Ljudje v cerkljanski občini vedo bolje, kako je bilo, zato je pri zadnjih volitvah vse ljudstvo tam volilo s katoliško • narodno stranko. Vkljub vsemu prizadevanja »Naro-dovcev" je bilo tam samo osem liberalnih glasov. Ta glas ljudstva že sam davol) oV Boja vse liberalno pisarjenje o »klerikalnih Raubzugih«. Mi svetujemo liberalcem, naj nikar ne prelivajo tako debelih solca o »ffrtvah klerikalne organizacije", drugače se jim zna primeriti, da jih prebivalci N.la in Brah-maputre izvolijo za častne krotodile. A'i ni .Slov. Narod« klical državnega pravdnika in ga rotit, da mora preganjati Podjede ? Z laj pa hinavsko pravi, d« so jh „klerikalci« uničili Zskaj ne vzdihuje »Ntrod« zaradi li beralnih trgovcev, ki prihajajo trumoma v konkurz ? Ta naj objokuje! Zafeaj ni pual o liberalnih zavodih a la Vel. Lašče, Zužem berk itd. ? Ako imate še kaj »niza, potočite jih vendar za svoje mrliče ! Prejeli smo o tej zadevi iz krogov izven naše stranke pismo, v katerem dopisnik izraža ogorčenje, da ima »Narod« prostora samo za psovke proti »kle rikaini organizaciji«, da bi pa natopil tsko odločno kakor »Slovenec« proti za naš narod nevarni organizaoiji nemških kapitilistov, za to pa nima prguma. To je videl vsak, kdor je primerjal sobotni »Narodov' uvodni članek z »Slovenčevim" uvodnikom. Vsa »Narodova« nizkost se je jasno kazalu. Povscd gleda iz »Naroda« nemško slovenska zveza, katere veselje je oškodovati n»š narod
Napad na »Slovensko planinsko društvo" in njegove koče so zasnovali po-nemčurjeni Slovenci: Veseli, Rožniki, Ba-larji itd. ter so po kranjski in celjski sekciji nemškega in avstrijskega plan. društva pozvali vse ostale podružnice tega društva, naj njihovi člani ne zahajajo v koče »Slovenskega planinskega društva". »Planinski Vestnik" pravi o tem napadu: „Ti značajni »markovci«, kakor smo jih nazvali že pred leti v »Planinskem Vestniku«, so ieprva rovali proti našemu društvu in tudi tam okoli Triglava razdirali naša pogajanja glede stavb, a ni se jim posrečila zlobna namera. Vkljub vsem njih zaprekam in intrigam smo se utrdili in zasigurali sebi od nekdaj naša tla. Kakor ovce lazijo ti <fi;alti med našim ljudstvom in se mu hlinijo s pristnim slovenstvom za prijatelje Slovencev, zato je skrajni čas, da izpr*g norimo tudi mi jasno in odločno, da ne bodo pristni Nemci prav nič dvomili o značajnosti in narodnosti tistih, ki reprezentu ejo sekcijo kranjsko in caljsko."
Občinske volitve v Kranju Camu vendar liberalci v Kranju love popolnoma zanesljive nasprotne glaeove, če pravijo, da sa „klerikalce" vse na prsta sešteje. Ponoči vpijejo, da se jih sliši na tri kilometre daleč. Motijo se pa, če mislijo, da bodo ob pozni uri po gostilnah pregovorili može, ki so značajni Gorenje ; ti bodo volili po svo jem ponosnem prepnčaniu!
Za Vegov spomenik je darovi nad vojvoda Fratc Fordinand 50 kron.
Osebna vest Asistent južne železnice v Logatcu, g. Valertin Stroj, je imeno van za ad;unkta
— Kanal od Dunaja do Trsta
Nemški državni in deželni poslanec dr. Urban s Češkega je te dni na Dunaju pri Manzu izdal 34 strani obsežno knjižico, v kateri opisuje načrt kanala ali vodne ceste od Dunaja do Trsta. Najprvo dokazuje, da se vsa prekmorska trgovina iz severnih avstrijskih dežel obrača skozi Hamburg in druga nemška pristanišča. Trst peša in tudi nova železnica ga ne reši. Torej je treba Dunaj in Trst zvezati s kanalom ali vodno cesto, po kateri bi ladje prevažale razno blago mnogo ceneje, nego železnice. Ta prometna zveza bi bila dolga 492 km, torej 100 km krajša od južne železnice. Kanal bi se pričel ob Donavi pri Dunaju do Neunkirchena onkraj Glognice pod Semeringom. Od tam do Mtirz-zuschlaga bi posebna železnica prevažala ladje; od tu do Brucka bi plavale po reki Murici, dalje do Strasa po Muri, do Maribora bi zopet železnica vlačila, od tu do Bistrice zopet kanal, do Celja železnica, dalje zopet vodna cesta mimo Ljubljane do Vrhnike, od tu zopet železnica v tržaško pristanišče pri Savljah. Vsa ta naprava bi stala nad 476 milijonov, in sicer kanali (uravnave rek) nad 280 milijonov, železnice z ladjami pa nad 196 milijonov. Dotični
načrti so baje že predloženi ministrstvu. Lepa misel, a kje se dobe potrebni milijoni?
—	Praznik sv. Cirila in Metoda
bodo, kakor se nam poroča, dne 3. julija slovesno praznovali Hrvatje in Slovenci v Metliki v novi, lani blagoslovljeni, lepi grško-katoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda. Še je v spominu dan 5. julija minolega leta, ko so se zbrale pod okriljem sv. slovanskih apostolov velike množice Slovencev in Hrvatov. Zato bode gotovo, tudi v nedeljo zbrana vsa okolica. Grško-katoliški župnik g. Hra-niluvic je povabil pevce akadem. društva »Svačič" iz Zagreba, katerih pride 30 v Metliko. Tu bodo peli ob 10. uri pri sveti maši, katero bode daroval ravnatelj grško-katoliškega semenišča v Zagrebu, velečastiti gosp. Njaradi. Popeludne ob 5. uri priredč gg. akademiki pevsko-tamburaški koncert na vrtu g. D. Makara Čisti dohodek je namenjen blagajni kluba „Svačič" za podporo siromašnim visokošolcem. Zato je upati, da se zbere dne 3. julija v Metliki mnogo Slovencev in Hrvatov, da veličastno proslavč ta dan Bogu na čast, a sebi na diku i spas.
—	Mlada tatova v Šiški V b ški so orožnim aretirali )5et>ega Načeta K o 1 a r j a iz D.avelj pri Ljubljani in pa 171etnega Matevža Hribarja iz D mžal radi huli HHstva tatvine. Kolarju ia pa H i barju je naibo j dišal sir in pa sladkor kat^rfga st» nanradla po prodajalnah v S «ki A tudi gostiln nist« pustila pri miru. Ob nedeljah in praznikih sta se plazila v K stun Sk« kuhinje, kjer jima ie pečenka prav dobro dišala; pravzaprav dišalo jima je \se, kar jima ie prišlo pod roko in je bilo dobro. Ko sta se že tega v*ega pre-otj d a, pričela sta t rasti denar. Pritfa sta do opekarne g. T o n i e b a v Kožarjih, kjer sta vlomila v pistrno, toda imela sta smolo — našla sta samo nekaj drobita. Sumijo ju tudi, da sta vlomila v trafiko pri državnem kolodvoru, kjer je bilo že trikrat vlomljeno in pokradeno, ne da bi bili prišli tatovom na sled.
—	Napadalec na gorenjsko želez nico prijet. V Rimski gori 80 prijeli železniškega čuvaja Ivana Učakerja s Štajerskega, ker ga sumijo, da je on streljal na vlak in pa da je on pred nekaj dnevi zakrivil, da hi bil kma'u vlak skotil s tira.
—	Orožniško postajo so bombardirali Blaž Markun iz Kokrice pri Kranju in pa Rajmund Potuček iz Tržiča sta se pretečeni teden napila ter se zmenila, da bodeta šla »šturmat žandarsko kosamo". Res sta imela toliko poguma ter sta naskočila s kamni orožniško postajo ter pobila vsa stekla pri oknih.
—	Aljažev dom v Vratih se slovesno otvori v nedeljo, dne 7. avgusta t. I. O otvoritvi priobčimo spored v prihodnji številki. Poslopje se pridno in natančno do-vršuje odznotraj pod nadzorstvom gospoda Aljaža in odbornika gosp. inženirja Foer-sterja, za dostojno opravo pa se neumorno trudi poseben damski odbor.
—	Novi slovenski planinski koči. Idrijska podružnica hoče na Javorniku napraviti pravo planinsko kočo. Stala bo tik pod vrhom Javornika na majhni ravnini. Odbor je glede nakupa sveta še v dogovoru s posestnikom dotičnega zemljišča, namreč z Jernejem Medvedom. -- Kadilnikova koča na Golici se otvori najbrže konec avgusta meseca letošnjega leta. Podzidek ji je že gotov in sedaj se gradi leseni del stavbe. Postavlja jo g. Jakob Janša z Dovjega.
—	Novi poti na Triglav. Do srede julija meseca bo nova pot iz Zadnjice črez Komar ob Doliču za Plan j o in po Kugvjevi poti na Triglav skozinskoz gotova in zaznamenovana. Ob Doliču je še par dni dela.
—	Cutin izpuščen Sodnija je ustavila sodniisko pre.siavo Dreti Viktor|u Cu-t nu, zetu izdajat. »Sole«, R ccarda Camberjp, kat"teg." so dolžili lzsilievanja denarja od grtfice R inelt. Cutina so izpustili 26 t. m. it ječe. Kakor trdi »Sole«, je sodnija že na siedu pravemu zločincu.
—	Seno in cene goveji živini Letina za seno je letos povsod po deželi zelo ugodna. Ii krogov živinorejcev in kmetovalcev se čuje, da brdo cene goveji živini is'ed tega dokaj padle. S cer pa ti tudi izpovedujejo, da so prekupci — kakor pre-kupci in branjevci pri živilih — glavni vzrok oderuškim cenam, in bo treba tudi proti tem pijavkam nastopiti!
—	Smrtni padec z voza Pjsestnik Miko Si mtmč iz DraSič Ba je pri Spodnjem Suhorju pripognil s svojeua voza, da pobere klobuk. S.monič je padel tako nesrečno, da so ga kon|i vlekli 30 korakov daleč, kjer je mrtev obležal.
—	Strupen mušji pik. Iz Celovca poročajo: Pred maio dnevi |e na vajah neka muha pičila stotnika 9. divizi;skega topni škega polka R harda pl S m e k a I a. Radi tega mu je pričela roka otekati in 23. t. m. je stotnik umrl vsled znBtruDljenja krvi.
—	Mlinski kamen. Za svojo nedolžnost se bojita pri Sv. Križu ob Kostanjevici dva Johana ter zato ne hodita poslušat »po hujšljivih« govorov v oerkev. Na, šolski Jj-
han je sam sebi spisal in polpisal nravno spričevalo v »Narodu«, o štacunskem Jo-hanu pa — molčimo.
—	Slovensko planinsko druitvo
opozarja vse prijatelje svoje na jutrišnji izlet v Pekel pri Borovnici; zabava bo vsled vsestranskega zanimanja za ta izlet jako živahna, kakor je to navadno pri izletih planinskega društva. Odtod ob »/4 1. uro popoludne s poštnim vlakom; povratek z večernim vlakom. Kdor se hoče povrniti z vrhniškim vlakom ob 1/27. uri z Vrhnike, ima tudi časa dovolj za izlet. Pot je taka, da se lahko vrši izlet ob vsakem vremenu.
—	Tat iz navade je Jane« Potisek, doma iz Polšnika pri L tiji ; lSletni Potisek je služil kot hlapec pri nekem gospodarju, katerega je potem okradel in pobegnil. Potiš ak bil je že radi tatvine predkaznovan. Te dni so Potiska uklenjenega pripeljali v L tijo.
—	Povodenj. Z Boh. Bele, 27. junija. Nccoj je bohln|ska Sava poplavila Štenge ter povzročila mnogo škode .pri zgradbi železnice. Skozi Boh Balo je odnesla veliko množino tramov, kar je znamenje, da je potrgala mostove, katere so podjetniki ra več krajih zgradili preko Btruge. V koliko so tudi poškodovani obrežni zidovi, katere so na nekaterih krajih še le graditi pričeli, še ni znano. Deževalo je celo noč.
—	Hrvaška slavnost v Mostaru.
V Mostaru priredi tamošnje pevsko društvo »Hrvoje« povodom svojega 16letnega ob Stanka veliko slavnost dne 13. 14. in 15. avgusta. Tem povodom bode društvo raavilo svojo zastavo. Slavnosti se udeleže razna hrvatska pevska društva; povabljena so tudi slovenska. Oglasiti je Ir.-ba prihod d o 1 5. j u I i j a.
—	Utopljenec v Savi. Dne 27 t. m. zjutraj naSh so v S »vi pri papirnici v Veriah pri Medvodah moško truplo neznanega človeka srednje starosti utopljenega. Na životu in na glavi so bile vidne razne poškodbe. Kakor se sodi, ležalo je truplo utopljenca najbrže mesec dni v Savi.
—	Roko utaknila v slamoreznt stroj Marija Venedig, v občini Selce, je utaknila roko v slamorezni stroj, ki jo je močno poškodoval.
—	Strašna nevihta s točo je pri-
h umela na kresni večer čaz radovljiški okraj ter napravila ogromno škodo. Kakor nam poročajo, s) poljski pridalki na mnogih krajih uniieni, ravno tako tudi sidje. Naj hujše je toča bi a pod Stolom, ki je bil od toče ves pobeljen Žalosten je pogled na polja, da so sa mnegi jokali Letni je dobro kazala, a sedaj je uničen trud tisočerih pridnih rok, izgubljeni troški za posle, ki so od leta do leta dražji ker vsa drvi v tovarni, mesta ali pa v Ameriko. V istini, ubcgi kmet! Česar mu ne uzamejo uime, to poberejo davki. Pa to ni ša vse! Ko hi vsaj nekaj usmiljenja imeli i; ljudstvom. Zgodi pa se večkrat, da gospodi« postopajo s kmetom, kakor s tlačanom. Ni čudno torej, da kmet kuha srd do take gospode, ki visoko nosi glave ter kmetu zaničljivo kaži vrata ter rohni nad njim. V tem oziru so gospodje že davno p ocabili na znano okrožnico, ki jo je izdal mi a. predsednik na razne urade. Treba jo bode zopet spraviti na dan.
—	S Trojan se nam piše: G. Konšek je bil svoj čas obljubil, d» bode dal za pripravljalna dela nameravane železnice skozi Tuhinjsko dolino 200 kron. Vsi so dali, tudi revnejši kmetje, kar so obljubili, le gosp. Konšek je rohnel, ko je bilo treba plačati. Ker vse nič ni nomagalo, napravili s i tožbo po odvetniku. Zda| pa žalujejo, g. KonSek zaradi 200 kron, Trojančani pa, ker si bodo morali izbrati novega poglavarja.
—	Shode za finančno samostojnost Hrvaške, hrvaška vlada dosledno prepoveduje.
—	Ameriško brodovje priplove v
Trst 12 tuina.
—	V Beljaku nameravajo, kakor javljajo nemški listi, ustanoviti tudi podružnico ^Ljubljanske kreditne banke«. Razume se, da nemški listi pihaio jeie.
—	Oče s sinovoma ponesrečil. Pri popravljanju nekega mostu preko Bistrice na Koroškem se je ponesrečil 58letni Mat. Uršič iz Ravna b svojima 181etnim in 351et-nim sinovoma. Zasačila jih je nevihta, in vodovje jih je odneslo Bkupno z mostom.
—	Duhovne vaje morejo opravljati gospodje duhovniki tudi letos pri oo. jezuitih posebno meseca julija, avgusta, soptem-bra in oktobra. Slobodno so oglase za kateri teden koli. Začetek bo redno v pondeljek zvečer ob šestih. — Naslov pri oglasih bodi: Predstojništvo eo. jezuitov.	5
Ljubljanske novice.
Petdesetletnica trnovske cerkve. Ravnokar so praznovali Trnovčani 50.etnico blagoslovljena temeljnfga kamena svoje Jupnijske cerkve. Zanimivo je. kaj so pred 50 leti pisale o tej cerkveni slavnosti Bienveisove .Novica". Novica so pisale v sredo 28. junija 1. 1854: Ker je sto in eno leto stara Ternovaka cerkev, ki je bila v letu 1785 v farno cerkev Krakovega in Trnovega poBve-
čeca, za sedanje število (2160) svojih faranov ie zdavnej premajhna bila (k večjemu jih je le 400 do 500 liudi moglo v njo), so jo, ko je o. k. deželno poglavarstvo zidanje nove cerkve 13. dan proaenea 1. 1. dovolilo, ravno na dan poroke presvitlega cesarja (24. aprila) podirati začeli, da so tako začetek nove cerkve s spominom na to veličastno pri godbo sklenili. Kakor se ta dva spomina lepo vežeta, ravno tako so si prizadevali gosp. fajmošter Karun in ž njimi združena skrbna kjučarja gosp. Jože Debevc in gosp. Anton Podkrajšek s posebno poJporo dobrotnega gosp. Janeza Biumgartner-ja in še druzih pripomočnikov, namreč gosp. Jožeta in Janeza Dabevca, gosp. Jožefa Mate*žeta, gosp. Franc Tertnika, gosp. Antona Podkraj leka, ljublj. Križanskega gospoda itd., da se delo, čeravno so se za trdno postavo vogelnih stebrov mogli koli na 4 krajih v močvirne tla zabiti, je tako pospešilo, d« je bilo mogoče, na sv. Janeza Kerstnika dan, patrona te cerkve, vogelni kamen hiše božjo položiti in blagosloviti, in tako to slovesnost praznovati« v spomin njenega patrona. Njih ekscelencija milostljivi knezoškof ljubljanski Anton Alojzij so z velikim duhovnim spre-meništvom in vpričo deželnega gosp. poglavarja grofa Chorinskiga, tukajšnjega gene rala baron Handelna, polkovnika žandarjev 21. gosp. Valenčiča, dvornega svetovavca grofa A. Hohenwarth a, okrajnega poglavarja g. Glančnika, poglavarstvinega svetovavca in policijnega poglavarja gosp. Strobach a, gosp mestnega župana dr. Burger-ja in magistrat-nih Bvetovavcov gospodov Mih. Ambroža in Franceta Oblaka, in gosp. Antona Pcdkraj šeka, magistratnega ekonoma, večine mest nih gcsp. odbornikov, mnozih druzih višjih civilnih in vojnih častnikov in veliko Ljubljančanov vsih stanov, vogelni kamen položili in blagoslovili. Omeniti moramo, da je bil na meetu, kjer bo prihodnja nova cerkev stala, v kaj lepem šotoru oltar za s 7. mašo napravljen, okoli kterega so ravno v tisti podobi, ki jo bo nova cerkev ime'a, okin čani leseni stebri postavljeni bili, ktere je obdajal krasen venec krog in krog, Bpleten iz prelepih cvetlic, kterega so darovale pobožne dekleta iz te fare. Na desnem in levem voglu predličja cerkve sta stala dva okin-čana visoka stebra, ki sta naznanoval*, da tu na desni in na levi bota stila stolpa (turna) nova cerkve. Slišali smo, da gosp. GoId«n-stein, dobroznani malar, je osnoval to zares lepo vredbo šotora in stebrov, ki so pred oči stavili prihodnjo vnanjo podobo cerkve, in da je t3pec:r Keliš izpeljal načeitGilden steinov; zares oba sta v ti lični napravi svojo umetnost prav lepo skazala, V votlini vogelnega kamna so bile v spomin, dokler bo cerkev stala, s'edeče reči položene in za zidane: pismo, složeno od gosp. M. Ambroža, in pisano v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku, v kterem so važniši reči, ki zadevajo novo cerkev, povedane, — 1 cekin, 1 tolar, 1 goldinar, ena dvajsstica letošnjega leta, tri srebrne svetinje v spomin cesarjeve poroke (podarjene od gosp. knezcškof«) en rimsk dnar s podobo sedanjega sv. očeta papeža (podarjen od gosp. koiarja J. Novaka), obris ljubljanskega mesta (podarjen od gosp. Blaznika), obris nove cerkve, izdelan od gosp. SSbl-a, šematizem ljublj. škofije, in pa 1 list »Danice« in 1 list „Novic« tega dneva. — Obris za novo cerkev, ki se bo štela v versto tako imenovanih »rotund« in bo znotraj zlo ljubljanski cerkvi v Križankib, od zunaj pa, kar postavo stolpov vtiče, nekoliko ljubljanski St Peterski cerkvi podobna, je napravil gosp. Janez Sobi, c. k. inženirstva pomočnik. Le en glas je, da, kar vnanji obraz te nove cerkve vtiče, bo najlepša vsih ljubljanskih. Zidanje sta prevzela dva Laha iz Furlanije: France Faleschini in Oivardo Fracc. O vsih Svetih bo pod streho, tako, da se bo mogla božja služba za silo že v nji opravljati ; drugo leto na sv. Janeza Kerstnika dan bi utegnila popolnoma izdelana bit'. Razun marljivost' gosp. fajmoštra Karuna, kteremu je zdaj za pr pomočnika pridi užen prečastiti gosp. Luka Jerar, in gospodov ključarjev, gosp. Antona Podkrajšeka, magistratnega ekonoma, in gosp. Koširja, mestn. tesarskega mojstra, kterim je vodstvo zidanja izročeno, čujejo vsaki dan nad delom tudi pridni far-mani: gospodje : Debevc, Mišic, Tertnik. Jože in Vinc Dolenc, Jože Podkrajšek in Mirtin Goršič. Stroški samega zidanja bojo morda presegli 30.000 fl. Nabralo se je po milo darih od farmanov in druzih dobrotnikov že dokaj; mestni magistrat, kot patron Ternov-ske cerkve, je sam podaril za mnogoverstna rokodelstva 8898 fl 311/2 kr., vendar dokaj pri vsem tem še manjka in čaka še dobrotnikov, ki bojo v čast božjo še darovali kak donesek.
Slovesno zadušno sveto mašo po pokojnem cesarju Nj. Veličanstvu Ferdinandu I. je opravil danes ob 10. uri v stolnici mil. gospod prošt dr. K u 1 a v i o. ovete maše so se udeležili zastopi tukajšnjih c. kr. ura dov. Zlasti številno je bilo zastopano vo jaštvo.
Veselica »Dobrodelnega dru« S t v a tiskarjev na Kranjske m«, ki bi ae imela vršiti prošlo nedeljo na vrtu »na Oaojah« na ljubljanskem Gradu, je bila
radi slabega vremena preli iena na praznik sv. Petra in Pavi*, t. j. jutn. Znčetek ob 3. uri popoldne.
V mestnem ljudskem kopališču je bilo od 31. maja do 20. junija oddanih 3845 kopeli.
Tatvina. Ribiču Janezu Černetu iz Sp. Kašlja je bila na kolodvoru ukradena ura z verižico.
G. Val Accetto je toliko okreval, da bo danes že lahko zapustil deželno bolnico.
Preložena veselica. Ker ni dne 10 julija na razpolago vojaška godba, prisiljeni sta šentpeterski podružnici Ciril-Metodove družbe prenesti svojo nameravano vrtno veselico na 3. dan julija 1.1., na kar se vljudno opozarja p. n. rodoljubno občinstvo.
Tatvine po Ljubljani. Kakor že iz dnevnih poročil znano, bilo je zadnji čas v Liub liani na več kraiih vlomljeno, tako pri Kri stini Weinert na ]užnem kolodvoru, kjer je tat iz barake izmaknil gotovine 80 K, Dne 28. maja t. 1. vlomljeno je bilo pa tudi pri trgovcu Bahovcu na Starem trgu, kjer si je tat prisvojil gotovine 6 K. Isto noč je nekdo tudi v Blaznikovo trgovino vlomil ter vzel knlekov. c garet in gotovine, skupaj za 12 K 60 v. Nadstražniku Slanovcu se je posre čilo prijeti tatu v osebi Jožefa F a I t i n a , ključavničarskega pomočnika iz Ka ransebeža na Odrskem, pri katerem se je našlo tudi orodje, katerega se je posluževal tat pri vlomih. Faltin, kateri svoje kaznjivo dejanje pripoznava, je bil obsojen na 10 me secev težke ječe.
Ljubljanska skupina železniških uradnikov priredi 7 avgusta v prid zdravilišču avstr. društva železniških uradnikov velik koncert na Bledu. Odhod iz Ljubljane okrog 1. ure popoldne s posebnim vlakom, odhod iz Bleda še ni določen. Vožnina za neželezničarje z vstopnin« h koncertu vred tja in nazaj II razred 3 50 K. III. razred 2 20 K
Matura na uršulinskem učiteljišču. Gdč Emilija 0hm-Janu8cbnwsky pl. Wi8sehrad je naredila 25. t. m. zre lostni izpit za učiteljice e odiiko. Drugih kandidatinj ni bilo, ker sta bila ctvorjena letošnie šolsko leto le I in III. letnik.
Stavbinsko vesti. Po sklepu letošnjega šolskega leta bedo popravljali poslopje tukajšnje realke. Drugo leto bodo pričali s po pravlianjem starega strelišča.
Zadnji nalivi Vsled zadnjega deževja so vode povsod znatno narasle; L ubljanica ie narasla za 0 50 metrov nad normalom. Tudi Gradašica Mali graben in drugi pritoki pri čajo n teh nalivih.
Prostor pred deželnim dvorcem bo kmalu urejen in olepšan. Pred vestibulom postavijo tudi mal vodomet.
Na Studenec r.o te dni iz preiskovalnega napora odpeljali davčnega cficijala v p. Iv. Omana.
Slavnostni izprevod pri „Sokolski slavnosti" se bo pomikal z zbirališča na dirkališču po Bleivveisovi cesti, Franca Jožefa cesti, Selenburgovih ulicah, Kongresnem trgu (okoli Zvezde), Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu, Bregu, Sv. Jakoba mostu, Truberjevih ulicah, Sv. Jakoba trgu, Starem trgu, Mestnem trgu pred mestno hišo, kjer Sokolstvo pozdravi slovensko stolico Ljubljano. Vrne se pa izprevod: Pred škofijo, po Vodnikovem trgu, cesarja Jožefa trgu, Kopitarjevih ulicah, jubilejskem mostu, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovih ulicah, Franca Jožefa cesti pred „Narodni dom".
Musica saera V stolni cerkvi v sredo, dne 29 junija, pontifikalna maša ob 10 uri: Instrumentalno slavnostno mašo »in hudem sanctissimi Corporis Christi«, zložil Janez Meuerer. graduale »Constitues eos" in k efer toriju »Tu es Petrus«, zl. dr Janez Benz.
Predrznost. V Ljubljano došli cirkus bratov Kočka vabi izključno le s slovenskimi lepaki pod naslovom »prvi slovenski cirkus bratov Kočka«. To pa menda je pristni nem ški cirkus, kar že označi samo nemški n a p i b na šatoru »Cirkus Gebriider Kočka«, in tudi gospodar cirkusa ne zna menda besede slovenski.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Zakon je obljuboval natakar Valentin Vič č vdovi Heleni Pristavec, katero je izvabil v Zagreb, kjer ji je ukradel 440 K. Vdova je morala iti peš domov na Kranjsko. Vičič je bil obsojen nai 15 mes. težke ječe. — Sstrelomseje ubranil Anton Zadel, hišnik podjetja na Hrušici napada delavcev Tome in Pavo Bonča, ki sta ga ho teli napasti v njegovi hiši. Grozila sta mu, da ga boata ubila. Oba Boriča sta bila obsojena »sak na 6 tednov ječe.
Društva.
(Slov. katol. akad. društvo »Zj a r j a« v Gradcu) priredi v petek, dne 1. julija, ob 8. uri zvečer svoj IV. redni občni zbor za letni tečaj 1904. Lokal: »Zur griinen Steiermark«, Radetzbystrasf)e 17.
(Slovensko akad. druuštvo .Ilirija" v P r a g ) ima svoj 11. (redni) občni zbor dne 2 8. t. m. v restavra ciji Karlovo r&m 27, ob 8. uri zvečer.
(Slovensko katol. a k a d e -mično društvo »Danica* na Dunaj u) priredi v torek dne 28. junija t. 1. II. izredni občni zbor « sledečim sporedom: 1. Č t*n|p zapisnika III. rednega občnega zbora. 2. Čitanje zaphnika bratskega društva »Zarja*. 3. Volite« re> iz r|ev. 4 S u^a noist'. Lokal: TiBur <Zum Msgiatrot I. L ct.ten-felsgasse 1. Začetek ob pol 8. z n'»r.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani
Za rektorja dunajskega vseučilišča je izvol|en profesor moralne teologije c. in kr. dvorni kaplan d r. Franc p I. Schindler. — Soprogo svojega poveljnika je ubil V Vladikavkazu je sluga polkovnika pl. Skla rova ubil s sekiro njegovo soprogo. — Trgovce z deklicami so zaprli. Iz Berolina se poroča, da so v Bu-enos Airesu zaprli pet oaeb, katere so trgo vale c deklicami. — 1500 tesarjev je na Dunaju sklenilo pričeti stavko. — Svojega prijatelja ustrelil na i"'«. Posestnik Fasch.ng iz Admonta na Štajerskem je po pomoti na lovu ustrelil svoiega prijatelja Hasa, ki je oče štirih otrok. — Okradena tobakarna. V Budimpešti je bila 24. t. m. ponoči okradena neka na zelo živahnem kraju stoječa tobakarna. Vlomitelji so odnesli p< štne znamke in nekaj gotovine, skupno 5000 do 6000 kron. — 1,15 0. 000 kron zapustil usmiljenim bratom. Pred kratkim na Dunaju umrli dr. Edvard Pokorny je zapustil svoje 1,150 000 K vredno premo ženje usmiljenim bratom. Od tega denarja bo do smrti vživala obresti neka njegova sorodnica, b katero be je hotel še pred smrtjo poročiti.
Japonci raaejo. Pred kratkim je neki učenjak trdil, da postajajo Japonci zajedno s soc (ainim in političnim napredovanjem tudi po postavi vedno večji. Se značilneiše pa je opazovanje, da Japonci na obrazih ved:«o bolj zgubljajo znake mongolskega plemena ter se polagoma bližajo evrop skemu tipu.
Papeževi redovi na Francoskem prepovedani. Kakor zatrjuje »Journal*, ne bodt- več urad častne legije priznal papeževih redov. Kot vzrok se navaja, da papež od 1. 1870. nadalje ni več sveten vladar, kateri iona pravico podeljevati redote. Po-deljenje plemstva oo papežu se že dolgo Časa ne prizna na Francoskem kot veljavno. Domače francosko plemstvo odpravila je že prva prekucija, a kljub temu so vse vlade podeljevale plemstvo, ki so seveda veljavna. Pravico, da papež podeljuje redove, priznajo vse države in Franaoska je prva, ki no priznava več veliavnosti papeževih redov. Izven-franooske rede upiše na Francoskem pisarna častne legije, ki pobira zato znatno pristojbino. Francoska vlada hoče a to odredbo nagajati papežu ker je ugovarjal, da pred sednik francoske Ijudovlade obišče v Rimu italijanskega kral|a.
Prvi tiskarski shod na Dunaju. Prvi avstrijski tiskarski shod so otvorili 26. t. m. z letnim shodom državne zveze tiskarjev, na katerega je došlo mnogo gostov iz cele države. Kot zastopnik ministrstva notranjih zadev je došel sekcijski svetnik Fries. Ko so bili računi potrjeni, razpravljali so o ustanovitvi tiskarskih gre-mijev v kronovinah in drugih stanovskih vprašanjih. Prihodnji shod se bo vršil zopet na Dunaju. Nato so sklenili zborovalci, da vložijo na vlado prošnjo, naj se samostanom ne dovoli ustanavljati tiskarne.
Dva milijona za eno obleko Mre. Lars Anderson je dama londonskih krogov. Pred kratkim je vzbudila ta dama občudovanje celo angleške kraljice. Obleka je vsa pose jana z biseri in dijamanti. Tudi med posa meznimi gubami je vse polno smaragdov in biserov. Na glavi je nosila, ko je bila pred stavljena angl. kraljici, tijaro iz smaragdov, ki je bila popolnoma obrobljena z dijamanti. Obleka sama je stala 100.000 K, dijamanti pa 100000 kron. Smaragdov je na nji za 190 000 K, peresa za lase so stala 2000 K, pahhača 2400 K, čevlji okrašeni z dijamanti 8000 K, druge stvari in tijara pa so stale 1,600.000 K, tako da je stala vsa obleka nad dva mihiona kron.
V eni sekundi zraste človeški noht 0 000.000.002 metra, preleze polž 0 0013 m, pade snežinka 02 metra, prevozi tovorni voz 0 8 metra, pretečo večja reka 1 meter, prekoraka pešte 14 metra, preteče konj 2 1 metra, pade deževna kaplja U metrov, prevozi brzoparnik 11-75 metra, kolesar 12 55 metra, preleti golob 16 7 metra, pre tečo hrzovlak 25 metrov, preleti orkan 40 metrov, prevozi električna železnica 40 metrov, pre eti zvok 330 metrov, preleti točka na polutniku okoli osi 330 metrov, preleti naša zemlja okoli solnca 30 000 metrov. preleti svitloba v praznem prostoru 300,000000 metrov.
Ženo s sekiro razsekal.
O strašnem hudodelstvu poročajo iz Litije: Dne 24. t. m. je kolar Janez Jerin z Vrha, ki je praznoval svoj god, pil v svoji hiši s svojim prijateljem delavcem in godcem Simonom Senčarjem iz Poljan pri Cešnjici. V njujini družbi je bila žena Janeza Jerina. Okolu 12. ure po noči sta zapustila Jerin in Senčar hišo, da se podasta k sosedu. Ker sta bila pijana, jima sosed ni hotel odpreti. Senčar se je vrnil v Je-rinovo hišo in se je vlegel v Jerinovo posteljo. Ko je Jerin prišel domov in videl, da Senčar leži v njegovi postelji, se je silno raztogotil. Letel je v vežo, zgrabil sekiro in hotel Senčarja ubiti, kar je pa žena preprečila. Senčar je zapustil hišo, da se vrne domov. Ko je Jerin zapazil, da Senčarja nikjer več ni, skočil je s sekiro nad svojo ženo ter jo s par udarci pobil na tla. Zagrabil je odejo, položil že nezavestno žene na odejo in j o toliko časa obdelaval s sekiro, da je bilana obeh straneh popolno m a r a z m e s a r j e n a in razse-kanaterda je krvavela iz 70 ran. To strašno dejanje so gledali trije mali Jerinovi otročiči. Sinček je prosil očeta, naj odneha, a oče je zavihtel tudi proti sinu sekiro, da je sinček pobegnil iz hiše. Ko so Jerina orožniki aretirali, je tajil in dejal, da je dejanje izvršil Senčar. Senčar je sedaj tudi aretiran,, a gotovo bo dokazal svojo nedolžnost. Danes je Jerina in Senčarja komisija uklenjena pripeljala na lice mesta. Umorjena žena je bila pridna gospodinja, mož se je pa večkrat napil žganja.
Telefonska In brzojavp* poročila.
Japonsko-rnska vojska.
Berolin, 28. junija. General Kuaopat-kin je prišel v soboto v Dsšičac, kjer zbira velike množice vojaštva. Zdi se, da bedo Rusi prihodnje dni šli naprej in napadli Japonce, da bi preprečili združitev Kurokiju in Oku. O večji bitki zadnje dni ni mano nič. Kuroki štedi svoje moči in jih hrani za veliki udarec po združenju z Okom. — Rennenkampf je vzel Sajmatsi, Mišfienko je pa doslej zadrževal združitev obeh japonskih armad. Japonske čete se še vedno pomnožujejo ii domovine. Manjše praske so vedno, v katerih se odlikujejo kozaki.
London, 26. jur. Nekaj milj pred Port Arturjem imajo Rusi napravljena močna defenzivna si&lišSa, ki so tako dobro utrjena, da bodo morali Japonci, če se jih bodo hoteli polastiti, izgubiti mnogo moštva
London, 28. junija. Iz Č fu so poroča, da je neki trgovski parnik nedaleč od otokov Miao srečal dve veiiki j a p o n -ski bojni ladji in dve t o r p e dovki, ki ao bile težko poškodovane in katere so vlekli naprej ena križarica in dve torpedovki. Ladje so plule v smeri od Port Arturja.
Petrograd. 28. junija. Poveljnik baltiškega brodovja je neradoma in nujno poklican k carju v avdijenco. Odpotoval je v Petrograd s posebnim vlakom.
Petrograd, 28. junija. Vest, da bi bili Japonci ugrabili pri Vbfankovu kak ruski polkovni prapor, ni resnična. Dobili so le neko zastavico za signale.
Berolin, 28. junija. Splošna sodba je, da japonsko prodiranje zelo ovira n e d o -»tajanje živil.
Kruševac, 28. junija. DaneB se je (u odkril spomenik padlim v bitki na Kosovem polju. Navzočen je bil tudi kralj Peter z ministri in velikansko množico naroda.
Zagreb, 28. junija. Tu je Bilno ogorčenje proti Stjepanu Kovačeviču, ki je v ogrskem državnem zboru dejal, naj se ma-žarski jezik uvede v hrvaške šole.
Rim, 28. jun. Veliko pozornost vzbuja izrek Giolittija, da bo zbornico razpustil, ako pred počitnicami ne reši začasno predlogo o trg. pogodbah.
London, 28. junija. Marokanskemu sultanu v Fezu sta z brzeseii Angleška in se-veroameriške Zedinjcne države naznanile, da zahtevata kaznovanje roparja Raisulija. — Evropejci v Tangerju so mnenja, da bodo morale velevlasti zasesti mesto Tanger.
Budimpešta, 28. junija. V občini Bi kacs so aretirali vse občinske svctovalce, ki so skupno napadli m oropali posestnika Tomaža Boblicsa.
Mejnarodna panorama,
-1 Ljubljana, Pogačarjev trg
lil 9
Ta teden
zaključek sezone.
Severna Amerika.
Zgaga, napenjanje, pehanje, glavobol,
hudo srčno utripanje, pomanjkanje spanja, začasno bljuvanje
so znamenja želodčnih in črevesnih bolezni katerih ne gre prezirati. V odstra njenje tega zlega naj se pije rogaški „tem-pljev vrelec", kar priporočajo tudi zdravniki. Rogaški *Styria vrelec" je močnejši, a piti se sme le periodično. 971 d 1-1
'' iSlna nad morjem 3Q6-2 m, »rpdnji uradni ilak 736-0 »r.
g Cm opa-Q covaaja	5tttAj» b*ro~ mtrr nu	Tempi-r.-.tnrr. p«	1 .J, I J|E Votrcvi. Noti? * E
271 tf zveč.	/35-7 | 14 3		sr. svzh. | dei. |
2 J 7. zjutr. |2. popol.	7374 737-2	13 3 217	sl. svzh. j pol. obl. | 17-2 sr. jjvzh. jsk. jasno. 1
Iluviajska
dnč 27. junija, bkupni državni dolg v notah .	. . 99 80
Skopni državni dolg v srebru	... 99 80
Avstrijska zlata renta 4%......117-85
Avstrijska kronska renta .....99-30
Avstrijska inv. renta 3'/s% . . . .. 90-5
Ogrska zlata renta 4%.......117'90
Ogrska kronska renta 4%.....97-15
Ogrska inv. renta 31/» % ......88-90
Avstro-ogrske bančne delnice ....	16 07
Kreditne delnice..........641-—
London vista......................239 40
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-32'/,
20 mark...........23-43
20 frankov...........19 03
Italijanski bankovci ........ 94-93
C. kr. cekini...........H-30
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.. Vnanja naročila proti povzetju. 524 6 12—7
Poslano.
Blagor cinemu gospodu
Franu Krapešu
ustanovniku in posestniku v j risilni upravi nahajajoče se „Narodne kavarne" v Ljub ljani.
Na Vaše poslano v štev. 144 » So-vencu 7, dne 27. t. m Vdi^ odg ;v.rim kratko samo sledeče:
1.	Ni ros, da srm jaz v invn st spravil govorico, da sem kupil »Narodn i kavarno".
2.)	Ako bi h t4 prevseti „Narodno kavarno" t>i sa gotovo moral obrniti napravo a d r e h o, ne pa na Vas.
L odlič nim spoštovanjem
mo	Rudolf Kukec.
mlad mož
24 let star, vojaščine prost, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, Žel! dobiti službo v pisarni ali kako drugo lahko delo s primerno plačo.
Naslov pove upravništvo „Slovenca«. 1107 4 — 1
Vajenca
za sedlarski in tapetniški obrt
sprejme
iz poštena hiše Franc Didič, sedlarski in tapetniški m juter v Idriji 1108 3—i

naprodaj!
Iz proste roke je v Marti«ji vasi pri Mokronogu naprodaj posestvo, obstoječe iz gospodarskega poslopja, vse v najboljšem stanu, njiv, travnikov, gozdov, vsega skupaj do 40 oralov.
Proda se skupaj ali tudi posamezno. llOo 1—1 Natančnejša pojasnila daje lastnik
Anton Mavsar Praproče, p. St. Rupert, Dolenjsko.

Pariz 1900
,Grand prlx'
Najvišje odllkov.
352 20-9
Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji ia izdelavi.
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	rbrtne00bPh00r^p0tre^ira'=0"i"
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	SraS?.bolj razsirieni v tvoraiskih
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	t;%3et-.oslj,vi v delozmožno3ti in
Izvirni Singerjevi šivalni stroji	o0raSLnUenjSliiTi pri raodernem
Brezplačni učni tečaji za vsa domača šivalna dela in moderno umetno vezenje. Zaloga svile za vcz>;nje v najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. akc. družba za šivalne stroje.
Ljubljana, Sv. pefra cesta št. 4.
D^ Ivan Geršak
c. kr. biležnik v Ormožu
išče
spretnega delavca v zemljeknjižuih poslih. Ponudbam naj se pristavi visokost zahtevanega plačila.
1099 3—2
Zahvala.
Ponorela l»'toa naš na č* šol. s^tram ^ničarija. Zavarovalno društvo »Riunione Adriatiea di Sieurta" v Trstu m. i* izplačalo mo ^ojem guvnem hgei,tu v M»nboru a J >ž*tu B u»ne st.r, točno skoraj popolno zavarovano svoto, akoravno po postavi ni bilo dolžno ničesar plačati.
Zat) n« zahi-al ujem in priji r č,m vsaiuniuo, ker atm sj žu (lrugokr^t prepnOul o nje-g>vt zanesljivost!.
v-
Matej Stroki, župnik
1104 1-1	pri sv. Petru niže Maribora.
co X3
ea tn
Ne prezreti!
Kdor želi hiti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na Že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko
__V
Franc Čuden,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Uniona-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in
šivalnimi stroji
Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža.
Posebno priporoča pristne prave, osebno v Švici n&kupljene žepne ure, dalie vsakovrstne stenske (peudel) ure z donečim bitjem v krasno izrezanih omaricah
Največja zaloga briljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledč izbere, ker so v zalogi od 25 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega.
Ne pretirane cene i
Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali china srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna ln porabljlva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštni te prosti.
265 16
Kupi se več sto metrskih stotov
dolgih bukovih drv.
Josip Turk ml. Radeckega cesta 3.
1075 3-3
( 'V: i iirr'" 'urni«
Nove puške!
Vse svoje častite odjemalce, lovce in lovske prijatelje uljudno vabim, naj si ogledajo novo
avtomatično puško za šibre,
ki se avtomatično nabija (Selbstlader).
Velespoštovanjem
i	fran Kaiset*, puška**.
1040 3-3

»SLOVENEC
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozir. trgovinah:
Bizjak Iran Bohoričeve ulice 10. Blaznik Lovro, Stari trg 12. Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Cešnovar Lovro, Kolodv. ulice 33, Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kopitarjeve ulice 1, Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Roaljeva cesta 24. Kudtrin Agneza, na Bregu 6. Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska cesta 32. Pihler Ivana, Konprresn1 trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant., Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Sušnik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Marija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip aovva, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Lavrič, (konsumno društvo).
Gorica:
Jos. Schvvarz, Šol. ulice 2.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krive.
Idrija:
Valent. Treven, trg, 102.
Javornik:
Štefan Pcdpac, trgovec.
Jesenice:
Alojzija Ahčin.
Kamnik:
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Florian, knjigotržec.
Leskovec pri Krškem:
Franc Starec, trgovec.
Logatec:
Maks Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Krajec nasl, kn]igotržnica.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovec.
Ribnica:
I. J. Vendelin Slare, trgovec,
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovec 3.
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trst:
Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1.
Zidan most:
Mary Peterman, kolodvor.
Sprejme se 1094 3-2
w dober delavec
srednje starosti, ki bi bil poraben za vsako delo. — Več pove upravništvo „Slovenca".
Franc Stupica,
LJubljana, Marije Terezije cesta 1, t Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznloe, mlatllnloe, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nioe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, privijake, žage, kotle za klajo in žganje.
Portlaud in Roman-cement, železnlike šine in traverze, poljski maveo.
BKlzarsko, tesarsko iu ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 62-io cerijskega blaga.
Prodajalka začetnica,
zmožna slovenskega in nemškega jezika,
K89 4-4 išče službe na dežeii ali v mestu.
Naslov : A. P. Poste rest., Kranj.
Poštno
odpraviteljico
Išče postni urad Podbrdo ob
lirtcl.	1103 3-2
Hrana in ttanovanjo, dobra plača. Nastop takoj.
_	479 104 Ž9
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. le
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanja vsakovrstno
du hovnlžke oblek«
iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== Ugotovljene oblekt
— BR. NOVAKOV IC =
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJubljana, stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno in na debelo.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
BjbafltelJ anlform avstrijskega društva železniških nradnlkm
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino.	949 24
Nastavite povsod amerikansko nastavo za muholov
,TANGLEFOOT!
En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
EPmUN? KAVČIČ v Ljubljani.
Odlikovan
z zlato medaljo
na raastavi v Parizu 1 1904.
registrovana zadruga z neomejunim poroštvom »A -VAAA/VA •	.	SAAAAAAAS
v lastni nisi f v Ljubljani | v lastni Hiši $
»vwvvwvva	IWVWWQ
mi Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—62
41
01
2 10
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—Vi. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske J7 r* o A V 8/1 T'/(fl posojilnice znaša	^	4U.
stSghran' K 5,089.883-14. ^promet K 23,8o6'3o6'40. ^ET K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
m.
'JKiZ^JKkZ
P
ft
M
-mv^-rMr.

Dragotin puc
fapefnik In preprogar Dunajska cesta št. 18,
izvršuje vsa tapetniška lil dekoraoljska dela ter ima v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 7
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
nemim
A
H
V
Iu
V
Avgust Zabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
ž e!ez oli va rn a,
strojna in ključavničarska tovarna
n priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
JJ = napravo in popravo različnih strojev =
U izdelovanje raznovrstnih mlinskih in ž aginih naprav, napravo turbin po najnovejših lHj konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
«35
V
H i fi B
i
1 fi
I
Na prava različnih transmisij za vsako industrijo.
rui	Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^
jf križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
U	Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-	W
fl	stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih gl
p i	in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike	«5
ijj	raznih velikosti.	l™
m
472
K
fy1 Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. W
■--- -	LnJ
"ačrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.	W
50-S!8	i«
f w*r Pijte
Klauerjev
Jriglav"!
m najzdravejši vseh likerjev. 2
%	544 150-38 2
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna
strešna opeka
opeka za zidovje itd.
9
rečric in $ Jtrcji narejeno,
dolil se po nizki ccni pri
Angelo Aita. Ig - Draga.
Stanovanje
z dvema sobama, predsobo, kuhinjo, jedilno shrambo, drvarnico v I. nadstropju se odda takoj ali za 1. avgust v Hradeckega vasi št. 1 pri Dolenjski mitnici.
1095 3—2
Gospodarsko in kon= sumno društvo
(Kvarnerski otok)
sKsr prodaja ^a
po 100 K hektoliter svoje izborno naravno olivno
olje
00 t-o
lastnega pridelka.
Prevoznina in posoda na stroške kupca.
Na zahtevo pošilja vzorce.

:
1
Firma
J. S. BENEDIKT
Ljubljana
na Starem trgu štev. 6.
prodaja zaradi opustitve trgovine na Starem trgu vso zalogo
belega, modnega, modistovskega blaga in krojaških potrebščin
po izjemoma silno znižanih cenah.
Kdor bi rad kupil ceno in dobro, naj porabi redko priložnost!
Nikogar se ne sili, da kaj kupi!
1073 3-3
ZTfcknp ln prodaj*
...kovrstnih driavnlh papirjev, «r«6k, denarjev itd. Zavarovanja u tgub« pri ir*baajlh, pri »žrebanju najman)-Se7a dobitka. - ProaiH » wako Irebanje. (alMint iivrlHe* n*ro6il n* borni.
Menjarična delniška družba
„31 E K C U B"
I., Hollaila 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2.
Pojasnila	y vseh go*podar«kih in finančnih
■tvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipeknlaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor j« mogoče viiocega tbreitovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 346
Iidajatelj in adfOtarai an4iik: »r. I|»*i| iltallu
Ink .Katoliške lu kar as" v Ljubljani.