Vo Uninn plačana v goiovim,
Štev. 32.
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1928.
Posamezna siev. Din i*-
Leto XI.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11» telefon 72
Dovolj je prelivanja krvi!
Voditelji srbijanskih kmetov odločno obsojajo dr. Koroščevo vlado — Vzdrževanje sedanje vlade je proti interesom države — Urednik beograjskega lista „Jedinstvou ustreljen v Zagrebu — Kdo je odgovoren za ta novi umor?
Voditelj srbskih kmetov ali zemljoradni-j nosti ne morejo pobiti. Vlada in njena večina kov, kakor pravijo v Srbiji, poslanec Voja sta pričeli pred par meseci izdajati v Beo-Lazič, je minuli teden, ko se je razpravljalo gradu svoj list
v Narodni skupščini o obtožbi proti dr. Ko rošcu zaradi prelivanja krvi, med drugim izrekel tudi te-le besede:
«še pod nobenim notranjim ministrom,
odkar pomnim, ni bilo hujšega zla kakor pod dr. Korošcem.
Pod njegovim ministrovanjem se je prelivala kri šolske mladine pred «Ruskim carjem« v Beogradu, zatem se je prelivala kri v Zagrebu, so se metali narodni poslanci iz skupščine in končno se ie dosegel vrhunec z umorom narodnih poslancev v Narodni skunščini. Za vse to nosijo z dr. Korošcem odgovornost oni, ki ga vzdržujejo. Ti so skupaj z njim v vladi, v kateri je dr. Korošec samo firma, da morejo izvajati svojo nazadnjaško politiko. Namesto dela se je pojavilo krvavo nasilje, za kar vse nosi odgovornost sedanji režim.«
In drugi voditelj srbskih kmetov Joca Jovanovič je dejal te dni:
«V!ada dr. Korošca je le poslabšana izdaja prejšnie vlade Vukičeviča in Davidoviča.
Nihče ne dvomi več, da nosi ta vlada vso odgovornost za vse, kar se ie že zgodilo In kar se še bo zgodilo.
Ta režim je dovedel tako daleč, da se je v
«Jedinstvo», ki je na zverinsko nesramen način pozival k umoru voditeljev opozicije.
Te spise je z lastnim podpisom podpisoval bivši komunist Vladimir Ristovič. V tem listu se je poleg glavne naloge, da se je pozivalo na umor Stepana Radiča in Svetozarja Pri-bičeviča, vršila tudi propaganda za osebno politiko bivšega ministrskega predsednika Velje Vukičeviča, zaveznika in prijatelja dr. Korošca.
Oblastvo ni nastopilo proti temu kaznivemu hujskanju k umorom
in je kljub protestom vse poštene javnosti trdovratno molčalo. Še potem, ko so bili hrvatski poslanci že umorjeni v Narodni skupščini, je omenjeni list ponovno pozival k umoru Stepana Radiča in Svetozarja Pri-bičeviča, a dr. Korošec kot notranji minister nI izpolnil svoje dolžnosti ter
ni zaplenil tega lista, ko ie pozival k umorom.
Minulo soboto se je urednik tega režimskega lista, ki je pozival k umoru voditeljev KDK, Vlada Ristovič. pripeljal v Zagreb. Nihče ne ve. zakaj je prišel. Sumljivo pa je. da se je sukal mnogo okoli hotela, v katerem parlamentu streljalo na ooslance. Tega narod se je nastanil predsednik KDK Svetozar noče in ves narod to obsoja, zlasti pa obsoia i Pribičevič. Med vožnjo v Zagreb ga ie spo-to početie in tak režim srbski kmetski narod. I znal mladi železniški delavec Josio Šunič. ki
ki iskreno želi ravnopravnost in enakost za j je domneval, da ie prišel Ristovič zato v vse Srbe, Hrvate in Slovence. Srbiianski i Zagreb, da bi izvršil, kar ie pisal v svojem kmet pravi, da ta država mora ostati, toda I listu s privoljenjem oblastev. to je, da bi iz-na znotraj nai se uredi v bratskem snoraz- j vršil atentat na Stepana Radiča ali pa na umu. Po dogodkih 20. junija imajo Hrvati. Svetozarja Pribičeviča. Razburjen zaradi te
pravico zahtevati zadoščenje. 20. junij in vse. kar se je zgodilo pozneje, je posledica dela sedanjega režima.
Vzdrževanje tega režima je delo proti interesom države, ker vodi ta režim v nesrečo in propast.
Danes je še čas. da se to popravi, jutri bo morda že prepozno. Nedeljski dogodek v Zagrebu je bil zadnji opomin.«
Tako govore zastopniki srbskih kmetov, ki trpe pod sedanjim cincarsko-hegemonistič-nim režimom nekoliko manj kakor naše slovensko in hrvatsko ljudstvo, ki pa vendarle trpe. Dr. Korošec se seveda raje druži s splošno znanimi beograjskimi korupcijonisti, ki izrabljajo tudi srbsko kmetsko ljudstvo za svoje umazane sebične namene.
Zastopniki sedanje vlade so javno, kakor smo že ugotovili ob priliki, pozivali na umor poslancev KDK. ker so vedeli, da drugače njihovih zahtev po enakosti in ravnoprav-
domneve, ie Šunič Ristoviča v noči od sobote na nedeljo ustrelil na Jelačičevem trgu v Zagrebu.
Ako bi vlada nrcnovedala beograjskemu listu «Jedinstvo» lmjsk^r?e k umor'« poslancev, ako bi minister policije dr. Korošec oustll zapreti ntegovegp uredmka na nodlatri kazenskega zakona, ako bi dr. Korošec storil ob pravem času svojo dolžnost, bi tudi h0 tepa umora ne prišlo, ker bi umorieni Ristovič sedel v zaporu, ne oa se svobodno izprehajal po državi. Ristovič bi bil danes živ.
Znano je, kako ie prišlo v naši državi do prelivanja krvi. vendar pa ie orav, da ponovimo, kai se je že vse pripetilo.
V početku junija so nastale na vseh straneh demonstracije, ko se ie zvedelo, da hoče vlada ratificirati nettunske konvencije. Tako ie prišlo tudi do patriotskih demonstracij v Beogradu. Tu se ie prelilo mnogo krvi. žan-darmeriia je nastonila dlvteško. streHaioč v občinstvo, ki je bežalo! Bili so tedaj tudi
llaratataa it taiemsivo: dttrtletaa l-M Dn, palletaa 1» Ola, eclaletM 10 01«; u taojcnuti«! tctrtlctu II Ola, pollfto« U Dla, celaleta. M Dla. — Rataa postat kraallalct. pafraialct f tjabljaoi. it 10 711.
mrtvi. Opozicija je nato predlagala v Narodni skupščini, naj se izvoli poseben odbor, ki bi ugotovil krivce tega prelivanja krvi.
Vlada je to zahtevo odklonila in nI hotela niti izjaviti, da bo preiskala dogodke in krivce kaznovala.
Vlada je šla še dalje. Ko je bila opozicija ogorčena nad njenim postopanjem, je p"sti|a osem opozicijskih poslancev odstraniti z orožniki iz Narodne skupščine. Ni hotela pristati na noben kompromisni predlog in prvič se je zgodilo, da je vlada privedla orožnike v parlament. Tako ie vlada šla od enega nasilja do drugega in nadaljevala svojo pot v tej smeri.
Opozicija je odgovorila z obstrtikcijo. z edinim zakonitim sredstvom, ki ji ie še preostalo na razpolago. Tedaj sta vlada in njena večina pričeli izdajati «Jedinstvo». ki ie pričelo pozivati k timoru poslancev KDK. Kaj ie sledilo potem, je znano. Padli so poslanci KDK v Narodni skunščini. padle so tri ml?de žrtve na zagrebških ulicah, ker so protestirale proti tlečimi, in te tud« sam urednik «Jedinstva» Ristovič. ki ie odkrita pozival k umoru.
Kri je izzvala kri.
Vlada ni ničesar storna ra oomineme. Bilo je treba 14 dni. preden je podala ostavko, in po 20 dneh se ie vladna kriza konča'a tako, da so vlado sestavili zopet isti ljudie Zgodilo se je celo to, da so v novo vlado dr. Korošca prišli kot novi ljudje prav ore.osobe 17 katerih družbe je izšel morilec Puniša Račič.
Obsoditi moramo vsako krvavo deionie, tudi tako. ki se zdi morda v sedanjih težkih časih razumljivo.
S krvjo se ne bodo rešili politični boji.
Umor se ne more nikdar zagovarjati z- nobenim izgovorom. Umor ostane vedno zločin in kriči po nadaljnji krvi. Mi sf ne smemo ponižati na isto stonnjo. na	stoje razni
Puniše Račiči in njihovi tovariši, ki so javno pozivali k umorom.
Poštenje mora zmagat? s poštenimi sredstvi in bo tudi zmagalo. 7ato vodstvo KDK obsoja tudi umor Vlade Ristovica, čeprav se ie izvršil nad njim le pregovor, ki pravi: Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem pokončan.
Vodstvo KDK poziva vse svoje pristaše k disciplini in
k zaupanju v zmago pravice in noštenia.
v zmago načel ravnopravnosti in prave svobode vseh državljanov.
Sedanja vlada si s svojim početjem koplie sama svoj grob. ker io obsojajo vsi pošteni ljudje, tudi v srbiianski iavnosti. kar baš dokazujejo navedene izjave voditeljev srbijanskih kmetov. Ni morda več daleč čas, ko bo zavladala v Jugoslaviji vlada zastopnikov slovenskega, hrvatskega in srbskega kmet-skega ljudstva, ki bo pognalo ljudi, ki so odgovorni za prelivanje krvi in ki se družijo z najbolj koruptnimi elementi v naši državi, tja, kamor spadajo.
Prekmurska deputacija na žalskem taboru
Udarec slovenstvu Prekmuija—Strašno ogorčenje v narodnih krogih
V zadnjem našem članku o prekmurski deputaciji na žalskem taboru smo rekli, da se k stvari še povrnemo. Prisiljeni smo še spregovoriti o tem in štejemo si v dolžnost, razkrinkati dvoreznost prekmurskih političnih krogov v SLS, da bo slovenska javnost videla, kakšne neverjetnosti se še lahko dogajajo pri nas.
Kaj je bilo v Žalcu? Ali proslava raznih obletnic, ali cerkvena prireditev, ali politični shod? O tem že ima slovenska javnost svojo sodbo, nas pred vsem zanima naša prekmurska deputacija. Kakor smo že zadnjič naglasih, so «Novine» izrecno poudarile, da je bil edini cilj prekmurske deputacije: manifestirati v Žalcu slovenstvo Slovenske Krajine. Deputacija je izročila ministru g. dr. Korošcu diplomo ter mu izrazila zahvalo Prekmurcev, češ, da ima baš on velike zasluge na tem, da je Prekmurje slovensko. Iz vsega poročila v «Novinah» sklepamo, da se je prekmurska delegacija udeležila žalskega tabora izključno iz nacijonalnih nagibov. Nam še sicer pri vsej stvarni presoji dogodkov, vsiljuje mnenje, da je y Žalcu bil navaden .političen shod SLS, združen z bojno napovedjo prpti naprednemu tisku. Kljub terim nas "pa veseli, da se je tudi pri tej prliki cul glas slovenskega Prekmurja. 1 Mi smo vedno stvarni, kadkr se pajovijo.nar i;CijonaIria vprašanja, a pri teitf smo tudi želo občutljivi. Stvarni hočemo biti tedaj tudi pri presoji žalskih dogodkov, a obenem rieižpros-'ni' kritrkii,k •	*>?■'■
Prekmurska deputacija je Šla v Žalec, v lepo Savinjsko dolino, da tam, kjer se je pred 60 leti vršil veliki slovenski tabor, govori,, v imenu Prekmurja in .rp^jpifg^tira, n^še 'StVo. Mr to t»o'zdrayijamor Čast obema poslancema gg. Kleklu in Jeriču! Odreči pa moramo vsako pravico Juliju Kontlerju, ŠolSkeirttt upravitelju,'tfa' ort nastopi v imenu slovenskega Prekmurja. Odločno moramo protestirati, da g. Kontler govori v Žalcu kot glavni govornik deputacije. da ori izdela in izroči diplomo, da on manifestira slovenstvo
Slovenske Krajine. Mi mu to odrekamo, ker on za to nima pravice! Ta nepravilna gesta vodstva SLS v Prekmurju je vzbudila odpor vseh res narodnih krogov po vsem Prekmurju brez razlike na strankarsko pripadnost. Ne bomo v tem našem članku iznesti vseh neštetih dokazov, ki jemljejo pravico g. Kontlerju, govoriti v imenu slovenskega Prekmurja. Danes samo pribijemo, da je odpor proti taki politiki prekmurskega vodstva SLS tako splošen, da smo si vsi narodnjaki v Prekmurju brez razlike na strankarsko pripadnost in stanovski položaj edini v tem, da zaradi tega čina izvajamo posledice. Poskrbeli bomo. da bo vsa naša javnost imela priliko, presoditi na podlagi dokumentov vso težo tega čina, ki je zadal skelečo rano vsemu narodnemu Prekmurju.
Mnenja smo, da človek, ki igra doma med Madžari vlogo največjega Madžara, ki je največji nasprotnik vsega slovenskega uradni-štva v Prekmurju, ki je deloval svoj čas na raznarodovalnih italijanskih šolah Ha Hrvatskem, ki je danes glavni sotrudnik madžarskega nacionalističnega lista «Nepujsag», ne sme govoriti v imenu slovenskega. Prek-rriUrja. Sicer pa povejmo, kaj Kontler piše o žalskem taboru. Dočlm «Novine» poudarjajo Samo nacionalni značaj orekmurske žalske depufactfe, 'pra^l «Nepuišag»: *KrŠČansko-socialistična stranka je priredila 15. t. m. (julija) velik protestni shod v Žalcu proti demokratskemu tisku. Na shod ie šla tudi dennta-ci.ia iz Prekmurja, ki je izročila ministru g. Korošcu diplomo ter mu izrazila priznanje za vso naklonjenost, ki jo ie pokazal Prekmurju v njegovih zadevah;* Seveda, mi to dvoreznost razumemo; «Nepujsag» ne sme poročati, cfa se je Madžar Kontler prelevil naenkrat v slovenskega nacionalista, sicer se ne bosta ,dali več igrati dve vlogi. Drugo je pa vprašanih: ali ife postetio." čfa dva liste stranke z istimi liudmi poročata vsak po svoje, kakor pač bolj «vleče»?
To že dovolj jasno razsvetljuje vso mo-
ralo in resnicoljubnost dveh naših klerikalnih listov. Ze iz tega se da lepo sklepati, na kakem višku je stala naša prekmurska deputacija, ki je pred slovensko javnostjo manifestirala naše slovenstvo, Iz političnostran-karskih ozirov pa je našim Madžarom to prikrila in jim povedala, da je šla protestirat proti demokratskim listom. Mi upamo, da bo vsa slovenska javnost z nami istega mnenja, da razčistimo vso zadevo in dvignemo slovensko Prekmurje pred takim ponižanjem. In fakrat bo bolela glava tiste gospode, ki se iz slepe strankarske zagrizenosti družijo V de-putacijah z ljudmi, ki jim vsa slovenska javnost odreka pravico, govoriti v njenem imenu.
Politični pregledi
Minuli teden je v razvoju našega^ političnega življenja zgodovinskega pomena. Kakor smo že v zadnji številki poročali, se je sestal K l|*llij|'1|n Klatil J»g93f «
poslanski klub KDK v prostorih bivšega hrvatskega sabora k svoji zgodovinski seji,
na Kateri je zavzel svoje končno vel javno stališče k celokupnemu državnemu in političnemu vprašanju. V resoluciji, ki je bila sprejeta po obširnem poročilu predsednika Sjveto-zarja Pribičeviča — resolucijo smo v celoti objavili že v zadnji številki — je KDK* na-glasila. da okrnjena Narodna skupščina m 'več predstavnica celokupnega jugosloveriskega naroda in da KDK ne bo priznala njenih sklepov in iz njih izvirajočih finančnih obveznosti, nadalje, da je državna ureditev po dogodkih, ki so se odigrali, uničena ter da bo KDK nadaljevala svojo borbo za novo državno ureditev, ki bo jamčila za popolno enakopravnost vseh pokrajin in vseh državljanov.
Pri nadaljnjih posvetovanjih je poslanski klub
razpravljal o podrobni organizaciji narodnega odbora proti sedanjemu i hegemonističnemu režimu
ter sprejel sledeče sklepe:
Stric Janez v vojni
(Po Pierre VHIetardu priredil B.)
(Dalje.)
—	Ali sta mrtva?
—	Menda. Špijoni pa so ušli z avtomobilom.
—	To se neki dan tudi nam lahko pripeti, je dejal stric Janez in pobledel.
—	Naravno, je odgovoril Majcen. Morda pade tem prekletim makaronarjem v glavo, da razstrelijo tudi naš most!
Po tej novici stricU Janezu večerni golaž hi več ugajal. Temne misli so ga obhajale, ko je ob devetih zvečer nastopil stražo.
Bila je krasna majniška noč. Krvavordeča luna je vzhajala in skrivnostno razsvetljevala meglo, ki se je dvigala iz reke in močvirnatih travnikov. V nejasni poltemi se je stricu Janezu zdelo, da tiči za vsakim grmom Italijan S pištolo v roki. _ '	.
—	Podnevi Še gre, si je dejal, toda ponoči!
Okoli njega je bilo vse tiho in mirno. Nobeno sumljivo motorno ropotanje ni kalilo nočne tišine, le voda je lahno klopotala med trsjem. Kljub temu se je čutil stric Janez silno nesrečnega. Da bi le že, bilo enkrat vojne konec in bi mogel mirno spet živeti v svoji hiši in cepiti sadno drevje na svojem vrtu!
Naenkrat ga je bilo strah pred smrtjo. Morda preži nanj ob tej temni uri za oboki mosta ali v vrbovju?... Kar zazeblo ga je. Bati se je začel mosta, ki bi ga moral stražiti. Šel je po progi daleč proč in sedel poleg brzojavnega droga. Naslonil se je nanj, položil
nabito puško preko kolen in pazil. Stražil ni več mosta, nego samega sebe. Če bi ga bili napadli laški špijoni, se je odločil, da proda svoje življenje čim najdražje .. . ali pa. kar bi bilo najbolj pametno, da se skrije v sosednje gosto grmovje.
Ko se je približal čas izmenjave, se je dvignil in spet začel korakati po progi. Tovarišu, ki ga je nadomestil, je prijazno stisnil roko in mu dejal:
—	Le glej, da paziš na most, ga ne bodo Italijani!'
* * *
—	Povest o razstrelitvi borovniškega viadukta je jod začetka do konca izmišliena. Je dejal kolesar Majcen čez dva dni; Pravkar sem to zvedel na pošti. : . - •
Strip Janez je postal ves rdeč od jezer
—	Zopet vse izmišljeno! Dragi moj Majcen, kaj te ni sram, da kot stara baba prenašaš novice. ki: niso resnične?
—	Vas je vse skupaj malo zazeblo, kajne? je dejal Majcen in se hudomušno nasmehnil.
—	Ne, to res ni, prav! Po nepotrebnem razburjaš ljudi;
Mlada kmetica, ki jim je prinesla kavo, je prekinila to prerekanje. Skrbela je za svoje štiri črnovojnike, kakor bi bili njeni otroci, čeprav so bili že priletni moški. Smilil ji je posebno narednik Tonejc, ki je bil vedno bo-lehen in rahlega zdravja. Neki dan se je iz skednja preselil v hišo: kmetica mu je odstopila posebno sobo. Teden pozneje se je tudi kolesar Majcen izselil iz skupnega bivališča: našel je sobo pri mlinarju. Stric Janez je z
zadnjim tovarišem ostal sam v skednju. In ta, po imenu Cene, financar brez otrok, nekje z Goriškega, mu je dejal neki dan, ko je. preči tal došio pismo:
—	Prihodnji teden bo prišla moja žena,
—	Kaj? je začudeno vprašal Janez.
—	Pisal sem ji, naj pride. Našel sem sobo v vasi in bedasto bi bilo, če bi ona sama živela kot begunka na Dolenjskem, jaz pa sam tukaj. Bog ve, koliko časa bo še vojna trajala. Kaj bi sameval, če mi ni treba.
—	Prav imaš! je odvrnil stric Janez.
—	Stori kakor jaz in piši po svojo staro ...
—	Nak, tisto pa ne! mu je Janez odvrnil tako odločno, da se je možak kar začudil. ■■'
—	No, prav še tega bi se manjkalo, si je mislil, da bi mi Špela tu sitnarila. ' ■■•■-
—	Ampak dobro bi pa le bilo, če bi se tudi ti spravil v kako sobo, namesto da sed^' sam životariš v skednju. Čul sem, da bi železniški čuvaj tudi rad nekomu odstopil sobo, v kateri je prej stanovala njegova hčerka. ' ' '!
—	Kaj pa bo potem z našo stražnico št. 276?
—	Ta ostane. Jedli bomo še vedno skupno. To je naš urad. naša vojašnica. Tu se bomo vedno zbirali; to bo tudi naša kavarna in g<^ stilna in vse, kar hočeš, samo naša spalnica ne bo več.
—^ Si bom premislil.
—	Kaj boš premišljal. Ali ni že dovoli, da si štiri tedne spal na slami, na trdih tleh? Ali si nič ne zaželiš mehke postelje? Sedaj še gre, ko je pomlad, toda menda ne misliš pre-zimiti v nezakurjenem skednju, ko bo brila
I.
Poslovni odbor kot izvršni odbor KDK se proglaša za permanentnega ter sestoji iz devetih članov in obeh predsednikov. Odbor snuje svojo posebno pisarno kot urad vodstva KDK. Dnevno vrši v tem uradu službo po en član izvršnega odbora. Poslovni odbor se sestane redno vsak četrtek k svoji seji. Izredne seje se vrše po potrebi.
I.	II.
r Izvoli se akcijski odbor 25 poslancev, katerim se pritegnejo še potrebni člani iz vrst javnih delavcev, ki imajo posvetovalno pravico. Organizacijo akcijskega odbora izvede poslovni odbor v zmislu sklepov poslanskega kluba. Akcijski odbor se deli na naslednje odseke:
1.	Odsek za organizacijo in administracijo,
2.	odsek za domači in inozemski tisk,
3.	odsek za pravno in socijalno pomoč,
'4. odsek za gospodarske in finančne zadeve, 5. odsek za kulturne in prosvetne zadeve.
Poslovni odbor bo predpisal poseben poslovnik, v katerem bo točno obeležen delokrog Ln način dela posameznih odsekov.
"	III.
TI odbori bodo Imeli dolžnost Izvesti
organizacijo borbe celokupne javnosti proti hegemonlstični vladavini in bodo zbrali vse sile naroda za zmago načel, ki flh vsebujejo zaključki KDK.
V Izvršni odbor so bili izvoljeni tudi poslanci dr. Žerjav, dr. Kramer in Ivan Pucelj, v akcijski odbor pa tudi poslanec dr. Pivko. Ti dalekosežni
sklepi so izzvali najgloblji vtis v vsej državi, ker dokazujejo ne samo resnost, temveč tudi odločnost borbe, ♦	ki jo vodi KDK.
Hegemonisti so se čutili silno prizadete in so začeli še strahovitejšo gonjo proti KDK, češ, da rovari proti državi. Njeno akcijo ozna čujejo celo za veleizdajniško in pozivajo vla
%
do, naj nastopi proti KDK z najostrejšiml sredstvi.
Dočim je KDK razpravljala v Zagrebu, kako naj bi se rešila država pred katastrofo, v katero jo vodi nesrečni Koroščev režim, je
vlada sklicala v Beogradu okrnjeni ^ parlament.	^
da tako še nadalje izziva prečane in nadaljuje tam, kjer je prenehala 20. junija, ko so zado-neli v Narodni skupščini usodni streli Puniše Račiča. Prva seja je bila nekaka žalna seja za padlimi poslanci KDK. Predsednik Narodne skupščine je imel dve in pol minute trajajoč govor in s tem je bila zadeva za vlado in njeno hegemonistično večino rešena. Naslednjega dne je Narodna skupščina brez predstavnikov večine naroda, brez poslancev KDK mirno nadaljevala razprave, kakor da se ni zgodilo nič.
V petek je prečital v seji parlamenta doktor Korošec deklaracijo, to je program svoje vlade. V tem programu je povedal,
da hoče vlada nadaljevati delo Vuklčevlčo, obenem pa je zagrozil KDK. da bo nastopil proti njej z vsemi sredstvi, če ne bo prenehala s svojo borbo.
Značilno je, da so celo vladni poslanci sprejeli Koroščev govor zelo hladno, dočim se je v javnosti le naglašalo, da je Korošec v tem dokazal, da pomeni njegova vlada nadaljevanje starega krvavega režima Velje Vukičeviča. Narodna skupščina je naslednje dni nadaljevala razpravo o dnevnem redu. ki nI bil rešen 20. junija; odklonila je vse predloge, ki jih je stavila svoječasno KDK ter
se pripravlja, da sprejme nettunske konvencije.
V skupščini pa ni niti ilovica poslancev, ker tudi pristaši vladnih strank ne odobravajo dela Koroščeve vlade in ne prihajajo k sejam. Navadno je navzočih komaj kakih 100 do 120 poslancev. Celo Nemci, ki so doslej iz strankarskih razlogov podpirali vse vlade, so šli proti Koroščevi vladi v onozi-cijo. Glavno opozicijo pa tvorijo sedaj zemijo-
radnikl, ki nadaljujejo z obstrukcijo in strahovito obsojajo Koroščev režim.
j Vse zadnje seje Narodne skupščine 4I so zaradi odločnega nastopa zemljo-radnlkov izredno viharne in vlada Ie s težavo spravlja svoje predloge i	pod streho.
Hegemonisti seveda vedno bolj	da
po tej poti ne bo šlo. Zato so vprizorili čim-dalje hujšo gonjo proti prečanom, zlasti pa proti Hrvatom, ker hočejo borbo vsega pre-čanskega naroda naslikati kot borbo med Hrvati in Srbi, kakor da so vsi ostali prečani naravnost srečni pod pendrekom dr. Korošca. Dočim beograjsi listi na eni strani pozivajo vlado, naj nastopi proti KDK z izrednimi merami in izvaja proti njej tako zvano obznar"
poziva zloglasni režimski Ks* »Jedin-
stvo» direktno k umoru Radiča in Pribičeviča.
Razume se, da postaja zaradi tega ogorčenje zlasti med Hrvati vedno večje. To je Imelo tudi za posledico, da je pod Koroščevim režimom že tretjič tekla kri. V nedeljo 5. t. m.
Je bil r Zagrebu umorjen izdajate!!
In glavni urednik tega zločinskega lista. Vlado Ristovlč.
Nenadoma se je pojavil v Zagrebu ln Izzivalno nastopal v raznih javnih lokalih. V, soboto zvečer je bil na vrtu restavracije «Kolo», kjer pa so ga spoznali in nagnali. Ogorčena publika ga je pretepla, na kar so ga odvedli na policijo. S policije so ga v spremstvu detektiva poslali v bolnico, da mu obvežejo lahke rane, ki jih je dobil pri pretepu. Ko se je vračal iz bolnice na policijo, je na Jelačlčevem trgu železniški delavec Milan Šunič oddal nanj sedem strelov. Trije streli so zadeli Ristoviča, ki je bil takoj mrtev. Dva strela sta ranila spremljajočega detektiva, eden pa nekega slučajno navzočega trgovskega pomočnika.
Umor Ristoviča je le posledica krvavega režima, ki je zatiral liste, kateri so se potegovali za enakopravnost in zahtevali zadoščenje za umor v Narodni skupščini, nI pa za-
burja skozi vse špranje. Spomni se —ve tri dni, ko smo prišli sem, ko je deževalo. Kako ti je to pihalo.
—	Res je. Šel bom pogledat k železniškemu čuvaju.
8. Gospodična Fini.
Nekaj minut od stražnice št. 276 je stala hišica železniškega čuvaja, obdana od divjih rož ln solnčnic. Stricu Janezu je ugajala že prvič, ko je šel mimo in jo je vedno gledal z zanimanjem, kadar je stopal po progi in mostu ter vršil svojo službo. Sedaj je bil čisto zadovoljen, ko je zvedel, da bi se v tej čedni hišici dobila soba. Šest tednov je že spal na slami na trdih tleh in križ ga je že bolel. Naravnost želel si je že svežih rjuh in mehke postelje.
—	Grem pogledat, saj to nič ne stane, si je mislil, ko je zavil s ceste okoli žive meje k hiši.
Debela, svetlolasa ženska mu je pokazala res prijazno sobico z belimi zastori. skozi katere je blagodejno prodiralo opoldansko solnce. Stene so bile poslikane z velikimi Cvetkami in postelja ie bila pokrita s svetlo-rumeno odejo. Vsa soba je izgledala tako solnčno in domače, da se je stric Janez kar ni mogel dovolj nagledatf.
—	To je soba moje starejše hčerke, je rekla čuvajeva žena. Sedaj je pa ni doma. Y Trstu je, šiva pri neki šivilji.
Janez se je takoj odločil, da najme to sobo. Čuvajeva rodbina je obstojala iz Štirih oseb. Možak je vršil svojo železniško službo,
odpiral in zapiral zatvornice pri prehodu čez državno cesto in cepil drva. ki jih je bila cela skladnica za hišo. Pri hiši sta bila dva otroka, dekletce dvanajstih let, precej slabotno in nežno, in petleten fantek, ki je vlačil na vrvci lesenega konja na kolesih po vrtičku.
Ko se je stric Janez prvo jutro zbudil v svoji novi postelji in mu je solnce skozi za-store nagajivo sijalo v obraz, se mu je zdelo, kakor da bi bil v sedmih nebesih.
—	Takole bomo pa vojno čisto prijetno pretolkli, si je mislil.
Počasi se je oblekel in odšel v stražnico. Dva tovariša sta bila že tam, medtem ko je tretji, Majcen, imel službo na progi.
—	Lepo smo si uredili, mu je dejal narednik Tonejc. Samo paziti moramo, da bo čez dan vedno eden v stražnici, ker bo gotovo kmalu prišla inšpekcija.
Opoldne so bili sedaj pri kosilu samo trije, kajti Tonejcu je kuhala žena doma. Stric Janez, ki je imel otroke zelo rad, se je kmalu sprijaznil s čuvajevim fantkom in dekletcem in se včasih tudi z njima igral. Na vojno bi bil skoro pozabil, če ne bi dobival vsak dan «Slovenskega Naroda«. Čital ga je strastno kakor vedno in ponavadi skušal razbrati med vrsticami resnico. Kljub temu. da se mu je dobro godilo, mu je bilo pri čitanju vedno silno hudo pri srcu. Tem hujše pa mu je bilo, ker nikogar ni imel, s katerim bi se mogel iskreno porazgovoriti o politiki. Njegovi tovariši se za take reči niso zanimali, železniški čuvaj pa še manj. Svojim pristašem domov bi bil rad pisal, toda obstojala je vojaška
cenzura pošte, in gorje, Če bi bil izdal svoje mišljenje! Vsak mesec enkrat je na kratko poročal Špeli, kako se mu godi. in dobival od nje še krajša pisma, da je doma vse v reda Neko jutro je začul prerekanje na vrtu. Debela žena je obmetavala čuvaja s kopico priimkov.
« Molči! Jaz sem gospodarf
—	Klada pijana!
Začeli so padati udarci in razlegal se je krik in jok.	>
—	Ali te ni sram... pred vojakom! Stric Janez je postal slabe volje. Tega si
ni mislil, da so v hiši tako žalostne razmere.
Ko se je zvečer vrnil s službe in stegnil na posteljo, je začul na vrtu vesel klic:
—	Mama, mama!	'
Z začudenjem je dvignil glavo in zapazi! med dvema solnčnicama ljubko gospodično, ki je mahala z zelenim solnčnikom. Imela je velik slamnik, okrašen z makovim cvetjem, in svetli kodri so ji nagajivo padali preko ušes.	..
-Mama, mama!	*
Čuvajeva žena je prihitela in zaklicala S\
—	Fini! Joj, ti si! Ali je to mogoče? v Hotela jo je objeti, toda ko je zapazila!
svetlo sivo obleko, je dejala:	j
—	Ne smem te umazatl, tako si čedna. Sklonila je roke na hrbtu in jo poljubila
na lice.	<
Tudi mlajša sestrica je prihitela, foda mati jo je poučila:	'
—	Ne dotikaj se je, Franica. Umazala bi jc.
branil listov, ki so pozivali k novim umorom, [ k umoru Radiča in Pribičeviča.	i
Umor ie povzročil v vsej državi največje razburjenje.
Četudi je preiskava pokazala, da ne gre za organizirano zaroto, kakor pri Puniši Račiču, so beograjski listi začeli podtikati ta umor KDK, češ, da je ona najela morilca. Ristoviča, ki je s svojim pisanjem podžigal strasti in pozival k zločinu, pa slikajo kot junaka in mučenika. Kakor
mi obsojamo umor, ki se ne da z ničemer opravičiti
<— umor je umor in nikdo ne more biti samozvan sodnik nad drugim —, je treba vendar le poudariti, da bi se ta umor ne bi bil zgodil niti grozni zločin v Narodni skupščini, če bi
bila vlada pravočasno poskrbela, da bi se izvajal zakon za" vse in proti vsem enako, in če bi ne bila baš vlada sama -s svojim postopanjem najbolj izzivala in dajala ljudem take vrste moralno potuho. Zadnje dni pa vlada
največje razburjenje zaradi bolezni Stepana Radiča.
Dočim se mu je prejšnji teden obračalo na bolje in se je že pripravljal, da se poda v kake toplice in tam poišče popolno okrevanje, se mu je bolezen zadnje dni naglo poslabšala, tako da so se že bali najhujšega. Z Dunaja in Monakovega so bili pozvani v Zagreb najboljši zdravniki specijalisti, da mu rešijo življenje in vrnejo ljubo zdravje. Ne samo v vrstah KDK, marveč tudi v Beogradu se zavedajo, da bi pomenila smrt Stepana Radiča veliko nevarnost za ves nadaljnji razvoj dogodkov. Zato vsepovsod s skrbjo gledajo, kako se razvija bolezen velikega voditelja hrvatskega naroda in predsednika KDK. i Toda kljub temu obstoje \ temni elementi, ki strežejlo po žlv-1 Ijenju obeh voditeljev KDK, Stepana
Radiča in Svetozarja Pribičeviča.
Oba dobivata vsak dan nova grozilna pisma. V noči od torka na sredo pa so neznani ele-
menti skušali celo napasti vilo Stepana Radiča in je zagrebška policija
našla celo zalogo bomb, municije in orožja, ki naj bi služilo razdiralnim elementom za izvršitev njihovega namena.
Preiskava še ni zaključena, zato o tem še ne moremo podrobneje poročati. Iz tega pa se vidi, v kako napetem ozračju živimo.
Senzacijonalna razkritja je napravil poslanec Josip Predavacv seji poslanskega kluba KDK v Zagrebu o načrtih dr. Korošca.
Dr. Korošec mu je leta 1924., ko se je sestavljala takratna Davidovičeva vlada, povedal, da Slovenci ne morejo živeti v tel državi in da se bodo morali priključiti Italiji.
Tam bi dr. Korošec s pomočjo Vatikana dobil za Slovence avtonomijo. Srbi bi si ustvarili Veliko Srbijo, kar pa bi pustili Italijani in Madžari, to naj bi ostalo Hrvatom. V tej zvezi je _poslar.ee Predavec omenil tudi izjavo dr. Žižke, ki je v listih javno, napisal, da je neki ugleden srbski politik najet za denar iz Rima in Budimpešte, da tazbije državo. Ker pa Srbi nočejo nositi pred svetom odgovornost za tak zločinski posel, so postavili na čelo vlade dr. Korošca, ki naj izziva Hrvate tako dolgo, da bi se sami odcepili od države. Ta razkritja so napravila v vsej javnosti veliko presenečenje.
KDK stoji slej ko prej na stališču,
da Jugoslavija mora ostati, da se mora ohraniti državno in narodno edinstvo,
toda država se mora na znotraj urediti tako, da bodo vsa plemena in vse pokrajine po-oolnoma enakopravne ter da se bodo mogle kulturno, gospodarsko' In socijafno razvijati popolnoma svobodno.
Vse kaže na to, da se bližamo viharnim časom. Vsi trezni krogi naglašajo, da je skrajni Čas, da" še""bfo£^jski oblastniki konč-' no spametujejo, da izgine režim, ki ima na vesti toliko prelite krvi in ki je dovedel državo tako daleč, da danes že največji rodoljubi
dvomijo v možnost njenega nadaljnjega obstoja in razvoja, če bo ostal okrvavljeni režim dr. Korošca še dolgo na krmilu.
BLED. Javno tombolo sokolskega društva na Bledu smo morali preložiti od 5. na 12. t. m.
1IOTEDRŠICA. V nedeljo 12. t. m. bo priredila tukajšnja Čitalnica po daljšem odmeru zopet lepo predstavo Milčinskega roparsko pravljico «Volka-šin>. Igra bo temeljito naštudirana ter bodo splošen vtis še podčrtale prelepe narodne noše. Igrali bodo pod milim nebom na vrtu tov. Marije Logarjeve. Po predstavi bo iznajdljivost Hotenj-cev izvrstno zabavala vse one, ki ljubijo smeh. Torej v nedeljo vsi v Hotedršico!
HOTEDRŠICA. Tukajšnja Narodna čitalnica bo priredila 12. t. m. veliko vrtno veselico z zelo pestrim programom. Igra na prostem itd. Radi tega prosi vsa sosednja društva, da po možnosti ne prirede la dan svojih prireditev, pač pa p<j-hite v čim večjem številu ta dan v Hotedršico.
TREBNJE. Sokol v Trebnjem bo proslavil 15. t. m. 201etnico svojega obstoja, združeno z okrožnim zletom novomeške sokolske župe. Pri telovadbi in veliki ljudski veselici na vrtu brafa Alojzija Pavlina bo svirala godba novomeškega godbenega društva. Polovična vožnja za člane vseh društev novomešKe župe je dovoljena. Bratje in sestre, prihitite in podprite našega Sokola moralno in gmotno s čim ninogobrojnejšo udeležbo!
KOTREDEŽ. Predzadnjo sredo popoldne se je v občini Kotredež vršila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil zopet izvoljen g. Martin Drnovšek s 13 glasovi, dočim je štiri glasove dobil klerikalni kandidat Tudi vsi štirje svetovalci so napredni. Vsa klerikalna agitacija, ki jo je vodil kaplan Tiringer, je bila brezuspešna. Volilci kotredeške občine so v lepem .številu kmetje, zato je kaplan Tiringer računal, da bo uspela agitacija na račun lahkovernosti. Toda njegovo pričakovanje, da bo iztrgal občino iž napredniih rok, se je kruto razbilo ob zavednosti vseh kn+redeških naprednih volilcev.
ZAGORJE. Prejšnji četrtek popoldne se je vršila volitev žuoana in svetovalcev zagorske občine. Pri prvi in drugi volitvi župana ni do-
Fini se je sklonila in malo Franico prisrčno poljubila. Oče, ki je tudi prišel, pa ni poznal tako nežnih pozdravov, samo krepko ji je stisnil roko.
Stric Janez se je dvignil in stopil iz sobe, kajti hotel je spoznati gosposko oblečeno gospodično. Mati ga je predstavila, rekoč:
—	To je pa naš vojak.
—	Dober dan, gospod, mu je dejala mala Fini in mu smehljaje podala svojo ročico. Potem pa je še rekla:
—	Veste, kar obdržite mojo sobo. Ml se bomo malo stisnili, kajne, mamica, pa bo šlo.
Snela je slamnik in stric Janez je natančneje videl veseli, nežni obrazek in droben nosek. Pod dolgimi, tenkimi obrvi je imela velike, žive oči kakor mlada mačaka. i, Stric Janez je zajecljal v zadregi:
—	Gospodična, ne vem, kako bi vam izrazil hvaležnost za vašo prijaznost.
Sreč mu je začelo močno biti in mislil si je:
—	Presneto, ta punček je pa nekaj drugega kakor moja sitna Špela.
Ko je legel spat, ni čital časopisa, bede Je sanjal. Zdelo se mu je, da je za nekatere ljudi vojna vendar nekaj prijetnega.
Naslednje jutro, preden je odšel v stražnico, je sedel v utico na vrtu in si prižgal pipo. Ni sedel pet minut, ko je že prišla gospodična Fini. Imela je rožnordečo obleko, prepasano s pasom iz belega lakastega usnja.
—	Dobro jutro, mu je odgovorila veselo na njegov pozdrav in mu podala svojo mehko roko
—	Kaj danes nimate službe? je vprašala s svojim zvonkim glasom.
—	Seveda jo imam. Čez pet minut bom že moral oditi.
—	Škoda! Jaz sem pa mislila, da bova malo poklepetala ... Kako vam pa kaj ugaja pri nas?
—	O, naravnost imenitno. Bolje bi vojak gotovo ne moeel prebiti vojne kakor tu v tem prijaznem zatišju.
—	Verjamem. Ali ste poročeni?
—	Kajpak, je odgovoril stric Janez.
—	Je vaša žena lepa?	-i
—	Kaj? je vprašal začudeno.
—	Vprašam. aH je vaša žena lepa.
—	O, gospodična... Lepa? To ni baš prava beseda. Prijazna je... razumeti me morate: moja žena je, in mlada tudi ni več. Saj sem se tudi <az že postaral.
Gosnodična Fini pa je ugovarjala:
—	To pa že ni res, saj ste videti čisto mladi.
Stric Janez je zardel. Finin poklon mu je bil precej neprijeten. Dvignil se je in dejal:
—	Na svidenje! Sedaj pa moram v službo.
Na straži je stric Janez popolnoma pozabil na svoj posel, na vojno, na dom ... Pred očmi mu je neprestano stala Fini s svojimi svetlimi lasmi, rožnordečo o^eko in belim pasom. Nazadnje se ie že sam nase iezil:
—	Ta tržaška deklina mi menda ne bo zmešala glave?	.....
Toda kmalu nato si ie dejal:
—	Sladka je pa le kakor bonbonček.
Naslednje dni je Janez večkrat imel priliko. togovarjati se na vrtu s Fini. Sedela
sta na klopi poleg uljnaka, kjer jc kar šumelo čebel po zraku. Janezu se je sarr.o čudno zdeio, da Fini nikoli ne šiva. čeprav je njena mati dejala, da je pri neki šivilji v Trstu. Počitnice doma je porabila za to, da lenohari. Z nar»ol zaprtimi očmi se je kot mačka ^re-fegovala to solncu in včasih 1- ar zaporedoma nepiestano zehala.
Nekega dne, ko je stric Janez odhajal z mosta po končani službi, se mu je nudil tako nenaden prizor, da se je ustavil, kakor bi bil vkopan na mestu. Pri železniškem prelazu je stal majhen gosposki voziček na dve kolesi. Vanj je bil vprežen isker vranec. V vozičku pa je sedela poleg mladega poročnika Fini v čisto novi svetlo/eleni obleki. Od daleč je že prijazno zamahnila stricu Janezu v pozdrav, skočila z vozička in mu prišla nasproti.
—	Čestitam vam na lepem vozičku! je dejal stric Janez z glasom, ki se je kar tresel od ljubosumnosti.
—	Kajne? je dejalo dekle. Pavel me je peljal malo na sprehod.
—	Pavel!... Tako?
—	Notarjev sin, mu je razložila Fini. Prijatelja sva iz šolskih let. Prišel je včeraj s ironte na dopust domov.
—	A tako!
Fini je bila malo v zadregi. Vihtela in vrtela je v desnici malo usnjeno torbico in slednjič nadaljevala:
—	Čujte, nekaj sem vam hotela povedati. Imam bratranca, ki služi pri topničarjih. Izgubil je tri sto kron pri igri.
fDalje prili.)
bila nobena stranka zadostnega števila glasov. Izvršila se je torej ožja volitev med naprednim in klerikalnim kandidatom. Izvoljen je bil z naprednimi glasovi za župana ugledni posestnik in gostilničar g. Albin Orčar, za podžupana gosp. Ivan Bajcar, za svetovalce pa gg. Mirko Wein-berger, Slavko Kušar, Alojzij Kolenc, Vinko Sedlar in Polde Mrnuh. Dva socijalistična svetovalca, ki sta bila tudi izvoljena, izvolitve nista sprejela ter ostaneta njuni mesti začasno nezasedeni. Izvolitev novega župana je vsa javnost sprejela na znanje z velikim odobravanjem. Upravičeno je pričakovanje, da se bo po dolgih letih gerentstva vendarle tudi v Zagorju pričelo z rednim gospodarskim delom. Z izvolitvijo za župana je g. Grčar prejel lepo zadoščenje za podlo denuncijacijo, katere žrtev je postal za časa svetovne vojne.
KONJICE. (Smrtna kosa). Dne 30. julija so pokopali Antonijo Robačerjevo, ženo lecetarja, ki je umrl pred mesecem dni. Žalostno je dejstvo, da ji pri pogrebu niso nič zvonili, niti ni bilo nobenega duhovnika pri pogrebu. Ko so pobirali prispevke za zvonove, je bil dober vsak novec, naj ga je dal kdorkoli, seveda, tudi ni manjkalo obljub, da se bo revežem zvonilo brezplačno. Kako se je ta obljuba izpolnila, smo sedaj videli. Ce se vrši kak političen shod, se godi vse s silnim pompom, s sveto mašo, zažiganjem kresa in streljanjem, ako pa umrje revež, se za njega nihče ne zmeni. Žalostno je tako postopanje.
KONJICE. 5. t. m. se je vršila v Konjicah prireditev tukajšnjega Sokola, ki je bila dobro obiskana. Udeležilo se je je tudi kmetsko ljudstvo, kar je prav razveseljivo. Želimo tukajšnjemu Sokolu pri njegovem težkem delu še mnogo takih uspehov. — Hišo g. Satlerja je kupil trgovec Anton Petek in jo porušil, da si sezida enonad-stropno hišo. V pritličju bodo trgovski lokali, v I. nadstropju pa stanovanje.
KONJIŠKA VAS. (Pežar po streli). V nedeljo 29. julija okrog 11. ure dopoldne je udarila strela v poslopje Mihaela Rebernaka, posestnika v Konjiški vasi, in mu popolnoma upepelila domačijo. Poslopje je bilo zavarovano za malenkostni zne-
sek. Posestnika samega je blisk ožgal po telesu tako, da leži v bolnici. Gotovo bodo usmiljena srca pomagala obupanemu tovarišu v tej težki nesreči, ki ga je zadela.
RAZBOR PRI SLOVENJIGRADCU. Dne 29. julija se je vršilo tukaj blagoslovljenje spominske plošče 28 v svetovni vojni padlih in pogrešanih občanov. Ploščo je izdelal zelo lepo in okusno slovenjgraški kanienosek g. Kuhar; vzidana je na izbornem mestu v steno kapelice na.pokopališču. Slovesnost so poveličali s svojimi izbranimi govori g. lesni trgovec Anton Štumpfl, župan Knez | in župnik Kodrič. Nato so zapeli slovenjgraški I pevci «Oj, Doberdob*, nakar je g. župnik blagoslovil spominsko ploščo, pevci so zapeli «Bla-; gor mu>. Po odpelju pesmi je sledila služba božja, j Da se je ta slovesnost, prva v našem srezu, tako (svečano izvršila, gre vsa čast in hvala pripravljalnemu odboru, omenjenim gospodom, g. Pečo-larju za prehrano delavcev, za brezplačno delo delavcev, deklicam za krasne vence in okrašenje okolice spominske plošče, ter občanom, ki so kljub denarni krizi, prispevali za kritje nastalih stroškov. Bog povrnil
SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. <Domovina> je pri nas že zopet začela napredovati, kajti naš g. župnik, odkar je, hvala Bogu, ozdravel, sam 'dela reklamo za njo. Nam je kar težko, če jo par 'nedelj pozabi med pridigo omeniti. Prejšnji gg. dušni pastirji so nas učili, da je en sam Bog, a naš g. župnik pravi, da <Domovina> piše brezbožne članke proti dr. Korošcu itd. Torej imamo dva Boga. Prvi je povsod, drugi pa v Beogradu. Blagor Beograjčanom, ker biva med njimi drugi bog Korošec. Mi vsi pa se bomo še držali tiste prave katoliške vere, katero so nas učili pokojni pametni dušni pastirji. Mi pravimo: le en sani Bog je. — Katoličan.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnji demokratje smo samo takrat klerikalcem pošteni kristjani, kadar potrebujejo prispevke za cerkvene potrebščine. Takrat smo mi prvi, ki nas obiščejo in pri katerih sitnarijo cerkveni nabiralci. Je že prav tako, saj tudi radi damo, kjer vidimo, da je res
potreba. Ali da nas potem zahrbtno blatijo * brezverci, si bomo dobro zapomnili.
LJUTOMER. Ob 251etnici Sokola bodo nastopili tudi naši vrli kmetski jezdeci v povorki na svojih priznano lepih konjih in v slikovitih narodnih nošah. Kdor se torej zanima za lepe konje znane ljutomerske reje, naj ne zamudi te prilike ter naj pohiti ta dan v Ljutomer na so-kolsko slavnost. Pri telovadbi bo nastopila najbrž tudi četa vojske iz Murske Sobote z učinkovitimi vajami. Dovoljena je polovična vožnja. Pri odhod-ni postaji se vzame cela karta, katera j? z legitimacijo, dobljeno pri slavnosti v Ljutomeru, veljavna za prost povratek.
SV. TROJICA V SLOV. GOR. Poštno direkcijo v Ljubljani vljudno vprašamo, kaj je z davno obljubljenim telefonom pri Sv. Trojici v Slov. gor. Znano nam je namreč, da je pripravljena tukajšnja občina žrtvovati precejšnjo vsoto 10.000 Din, čeravno nam je ponujala direkcija pred leti telefon za malenkostno vsoto brez nadaljnih pogojev, kar pa takrat kratkovidni občinski odborniki od slavne SLS niso hoteli sprejeti, ker ljudstvo baje laže plača deset tisoč dinarjev kakor 55000 dinarjev. Sedanji občinski odborniki ali vsaj večina njih danes drugače misli.
POLJANSKA DOLINA. Suša, suša! Tudi pri nas je pritisnila. Posebno se čuti po hribih. Jesen bo zaradi nje bolj slaba. Krme bo premalo. Nekateri so prav v skrbeh zaradi živine, ki jo že odprodajajo. Slišimo, da je bilo v gorenjskem kotu tuintam še precej dežja, a pri naj so padle le kake kaplje. Jeseni bomo imeli morda zopet preveč moče kakor pretekla leta. Za kopanje je pa letos izredno ugoden čas. Skoro ne pomnimo tako tople vode. Sicer pa živimo v dolini mirno ob potu svojega truda in dela. Novice zvemo največ iz naprednih časopisov, predvsem iz «Domovino, ki prihaja v dotino v prav lepem številu. Mnogo imatnp pri nas tudi naročnikov «Jutra>. Znana Koroščeva karikatura v «Jutru> in «Domovin i > je napravila tudi pri nas precej vetra. Prav zagrizenim klerikalcem ni bila prav všeč, zmernejši pa so še ji smejali. Na pritisk iz farovža so
Ivan Albreht:
Greh krvi
(Konec.)
«Ange!a moja sestra?! Kako je vendar to mogoče?» se mi je iztrgalo, ko vendar le vedno nisem mogel verjeti besedam moje gospodime.
•Težko mi je.» ie rekla drhte, «toda končno ti le moram povedati. Kakor veš. sein nekaj časa služila pri tvojem stricu. Bila sem mlada in živahna tedaj in samota tam gori jc tako čudovito zapeljiva. Človek sam ne ve, kdai mu vzkipi kri. Tako se je zgodilo — Tvoj stric je Angelin oče.»
Vesel žarek upanja mi je dal nove moči.
«Hvala Bogu,* sem dejal. «da ni hujšega! Kako ste me prestrašili! Potemtakem sva pač bratranca — No, nič ne de! Jaz jo ljubim, ljubim tako —»
In še sam ne vem. kaj sem govoril. Kar vrelo je iz mene. Angelina mati pa je stala kakor kip pred menoj.
cBoštjan, poslušaj vendar*, je zajecljala nazadnje in se sesedla.
«Kaj naj poslušam, ko čujem samo klic svoie ljubezni!«
Rekel sem to s takim ognjem, da je planila Angelina mati prestrašena kvišku.
«Samo trenutek me poslušaj!*
Potem mi je jela praviti dalje, kako se ji je zgodilo. Raznožnikova ljubezen ni ostala skrita teti Marti, ki je sovražila nio. dasi ji ni nikdar storila ničesar žalega. Ko je bila Marta nekoč spet pri Raznožnikti, sta s stricem nrecej časa govorila.
«Čim je odšla,® je nadaljevala Angelina mati, «me je tvoj stric poklical in mi kratko povedal, kakor je pač tam eori navada, da mora biti konec med nama.*
«Lahko si misliš, kako me je ta novica zadela. Hotela sem vedeti, zakaj in kako ie to. da naenkrat ne velja nič, kar sva se bila dotlej meniia. Raznožnik se je nekaj časa obotavljal, a nazadnie je le povedal.*
«Kaj?» sem dejal kakor brez zanimanja. Bil sem izmučen in izčrpan.
«No,» je vzdihnila Angelina mati in nadaljevala s tihim glasom, «povedal je, da ima
—	sina —»
«Sina?! — Še nikoli nisem slišal.*
»Tudi jaz ti ne bi povedala, ako ne bi bilo prišlo tako. Zdaj pa sem morala, ker sem te hotela obvarovati nesreče.*
Njene besede so bile zame še vedno temne in zagonetne, vendar si nisem upal vprašati ničesar več.
«Zdaj vidiš sam,» je rekla čez nekaj časa. «da ne smeš misliti na Angelo —*
«Toda, kaj meni mari Raznožnikov sin?!»
«Boštjan?!»
«No, saj res! Naj ima stric magart devet sinov! Saj ne iščem pri Angeli dote —»
«Boštjan, ali Raznožnikov sin si vendar
—	ti!»
To je bil sunek s strupenim bodalom. Vse misli so se mi plamteče križale v glavi in se zgostile v eno samo trnko zavest gorja in nesreče. Kaj naj bi rekel?
Angelina mati ie skrila obraz in začela ihteti. V tišino večera je rezalo njeno ihtenje, ko je stopila v sobo Aneelica.
«Mama,» se je prestrašila, «kaj se je zgodilo?*
Ker ji mati ni odgovorila, je stopila mladenka k meni.
« Boštjan?*'
Skomignil sem z rameni. Bilo mi je, da bi umrl.
»Zbogom, Angela*, sem siknil, se iztrgal
in hotel v noč, ko Angelina mati plane za menoj.
«Nikar! Kam hočeš?!* Kam? — Sam nisem vedel kam. Po svetu, v pozabljenje, v smrt — Bog ve —• Ali naj živim? Čemu? —
«Kaj se je vendar zgodilo, mamica?* je plaho ponovila Angela vprašanje, ko je videla svojo mater in mene tako razburjena.
Zdaj je začela Angelina mati spet pripovedovati. Govorila je s tistim popolnim mirom, ki ga razgrne po človeku skrajna »«*«pst. In zdaj sem šele izvedel, da sem sin brata in — sestre.
«Ne sodi ju nikoli, Boštjan! Življenje je strašna uganka —*
Zdaj sva vedela z Angelo, da je najine liubezni konec. Mladenko je premagal krčevit jok, jaz pa — sam ne vem: kakor mrlič sem bil. Imel sem občutek, da sem pri svojem lastnem pogrebu.
Tako je bilo končano. Angelo sem prosil, naj mi odpusti, dasi sem čutil, kako je moje početje smešno in nezmiselno.
Vrnil sem se domov. Materine oči so bile polne strahu, ko me je zagledala. Povedal sem ji mirno in brez očitanja, da vem, kako je z menoj.
Kako se ie stresla, revica, ob tej novici!
«In zdaj?*
«Sam ne vsm,* sem dejal, «zdaj mi je vseeno —*
Kakor sleoec sem potem zab'-v1il po svetu. Nikjer nisem našel miru in za nič se nisem mogel odločiti. Angeli ie žalost izkopala grob. Meni ga noče — Tavam, tavam in čakam, da pride ura, ki izbriše tudi z mene — greh krvi.
O. kako jo pozdravljam v svojem srcu. uro rešiteljice — smrti!
podobo, seveda, obsojali nekateri brumni možje. Le v Javorjah so se bolj splašili in se je občinski odbor izjavil proti temu <pohujšanju». Je pač to občinski odbor, v katerem sedi 9 mož, ki so lahko sicer vredni vsega spoštovanja, a jih je večina še nepismenih. Se jim je pač nekaj reklo in oni so prikimali, ne da bi vedeli, za kaj gre.
REČICA PRI LAŠKEM. V cUradnem listu> od 2. junija L L se poroča, da je izbrisan iz načel-ništva farovške hranilnice in posojilnice v Laškem g. Valentin Kozmus, posestnik v Slivnem, in namesto njega imenovan Alojz Lešnik, rudar v Hudi jami. Ob priliki nekega razgovora z gosp. Kozmusom je ta na naše tozadevno vprašanje podal naslednjo izjavo: O vzroku izključitve iz načelništva Hranilnice in posojilnice SLS v Laškem mi ni prav nič znano, saj niti tozadevnega vabila za občni zbor nisem dobil. ^Slovenskega gospodarja) pa, v katerem so bile baje zadevne volitve razpisane, zaradi pomanjkanja časa nisem Cital. Nadalje je moja izključitev tudi v zvezi s tem, ker g. Podreberšek, tajnik občine Marija Gradec, ne vidi rad kmeta ali delavca, če se njemu ne odkrije in ga ne pozdravlja tako, kakor po navadi taki gospodi zahtevajo, saj se postavlja napram kmetom in delavcem ta gospod tako, kakor da bi bila že vsa marijegraška občina njegova. Tudi naš g. kaplan me od časa sestave zadnjih kandidatnih list za občinske volitve v ob-iini Sv. Krištof ne vidi kaj rad in sem bil zaradi tega celo črtan z liste, za kar sem že itak večkrat prosil ter se jim za to uslugo še celo zahvaljujem. V našem okraju so pač razmere take, da nikakor ne ugajajo štabu SLS, zato sem sklenil, da se v bodoče popolnoma umaknem iz političnega življenja, ker vidim, da klerikalni voditelji gledajo
Presojevalna komisija bo točno ocenjevala posamezne živali in bo sodila po vnanjosti tudi na notranjo vrednost živali, t. j. na užitek, ki ga pričakujemo pri eni in drugi živali. Naši živinorejci bodo prignali svojo goved iz raznih krajev. Ta bo pripeljal kravo, zopet drugi bika, tretji telico itd. Odbrali bodo najlepše živali, ki jih imajo v hlevu in s katerimi upajo dobiti kako premijo ali nagrado za svojo uspešno rejo. Kdor ima pleme-njaka, bo skušal prignati tudi še kravo ali pa telico. Navadno vidimo na takih razstavah veliko telic, potem krav in najmanj plemenjakov, ker je teh vobče manj in jih je tudi teže prignati.
Če motrimo nekoliko globlje take razstave, pridemo pogosto do zaključka, da so razstavljene živali bolj slučajno uspeli produkti, brez tiste trajne vrednosti za povzdigo naše reje, ki jo želimo doseči s takimi razstavami. Te živali se nam po navadi zopet brez sledu izgube, tako kakor so se pojavile. To lahko opazujemo posebno pri telicah. Zato pa razstave posameznih živali brez krvnega sorodstva in potomstva nimajo tistih uspehov in tiste vrednosti, kakor če pripeljejo živinorejci poleg krave tudi njen zarod in če pokažejo na razstavljenih živalih tudi dejanske uspehe svoje reje in ugodne posledice dobrih roditeljev, po katerih so vzgojili svoje živali.
Pri takih razstavah bo treba sploh na to delati, da bodo živinorejci izkazovali, kakega rodu so razstavljene živali, kako molzne so krave itd., in sicer na podlagi podatkov, ki jih bo treba dobiti s pomočjo crodovnikov>. Tudi pri nas moramo priti tako daleč, da bomo pospeševali vso rejo bolj urejeno ali sistematično in da bomo v ta namen vpeljali rodovnike, ki naj jih vodijo živinorejski odbori in odseki, oziroma živinorejske za-
Pozivljemo zaradi tega vse naše zavedne kmetovalce, da se razstave udeleže. To bodi kmetski praznik za vse! Kmetijske podružnice pa naj razstavo korporativno posečajo, da se ta zgodovinski dogodek dostojno in splošno proslavi!
tudi živinorejske razstave vse večji pomen in vso drugo vrednost kakor jo imajo danes.
NA KMETIJSKO RAZSTAVO V LJUBLJANI!
le na svoje koristi. Pri tem pa docela pozabljajo S^i^S^iPlJ	SJ^^Jl0.1™^!
na svoje najagilnejše pristaše. Zato naj imajo prednost oni kričači, ki se znajo bolje hliniti pri imenovanem občinskem pisarju, g. kaplanu pa donašajo stvari, ki delajo razdor v lastnih vrstah. To so razlogi moje izključitve.	Dne 1. septembra se otvori v Ljubljani jubi-
FRAM. Kakor običajno se je tudi letos vršilo	krnetiisk,a raz?,a™ vt.sPom!n na ^
26. julija proščenje sv. Ane v Framu. K tej cer- ^karTse f flanovila Kmetijska dratb. v Ljub-kveni slavnosti je dospelo več duhovnikov, med J«™;.r° bo, ^minski dan k! ne velja samo njimi tudi g. župnik od Sv. Kunigunde na Po- druzbl kot takl' ai"?ak v8®mu kmetskemu stanu, horju, ki je imel pridigo. Zal, se g. župnik ni držal l?al 80	k\ 81 £ 8tfa Kmetijska
načel svojega najvišjega učenika Kristusa, ki je družba v teku, 8vole?a Poldrugs oletnega delo-učil: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega i™?«'* °«P™dek našega kmetijsltva tako velike,
fct-be!> Komaj je stopil na lečo, je pričel udrihati da >lh mora P™81™4 V8a deze'a: Prav P.08«bn0 po naprednem časopisju, zlasti po <Jutru> in (^ morajo zavedati tega vsi bivši in sedanj. Člani
«Domovini», ter po tistih, ki jih čitajo, češ, daj8 8v0Pmi P^ružnicami, ki čutijo in doživljajo bodo zavrženi. Priporočal pa je ljudem časopisje, 18am® na 8ebl u^odne uspehe družbenega delova-kakor «Slovenski gospodar>, <Slovenec> itd. -,Dja'J"	f	5° DJ,m namenjeno.
G. župnik! Ali ne veste, da se v hiši božji mora I, Krnet,jska družba je danes prva m najstarejsa nčiti vera, ne pa politika? To lahko storite med kmetijska organizacija v deželi, k, je od leta 1767
r r	nonroi nolnv<» I n na lvhnlicanin nacorro bmotnojvs
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Položaj na žitnem trgu je mlačen. Cene so se od izredno nizkega stanja za malenkost okrepile, vendar je položaj glede na negotove rezultate svetovne žetve še nejasen. Kanada obeta velikansko žetev in tudi Evropa ne bo imela baš slabe letine. Da bi se cene pšenici dvignile v večji meri, je malo verjetno. Zaradi dežja, ki je padel zadnje dni po vsej državi, so se izgledi za letino turščice izboljšali in cena turščici je danes v primeri s ceno pšenice izredno visoka. Cene na ljubljanski blagovni borzi 7. t. m. (postavljeno na postajo v Sloveniji; plačljivo v 30 dneh; za 100 kg): pšenica: baška, nova 290 do 295 Din; turščica: baška 350 do 35250 Din; oves: baški 265 do 270 Din; moka «0>: stara 520 do 525 Din, nova 455 do 465 Din.
ŽIVINA. Kupčija bolj mirna in so cene mestoma malo popustile. Na živinskem sejmu 1.1, m. v Ljubljani so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni 9 Din, drugovrstni 8 Din, tretjevrstni 7 Din, krave, debele 5 do 7 Din, klobasarice 3 do 4 50 Din, teleta 10 do 12 Din.	|>
HMELJ. Stanje hmeljskih nasadov po svetu je srednje in obeta občutno manjšo letino kakor lani, zlasti v Češkoslovaški, kjer le ena tretjina hmeljskih nasadov obeta vsaj prilično zadovoljivo letino. V Savinjski dolini se bo obiranje hmelja zakasnilo za kakih osem dni. Pridelek bo precej manjši kakor lani, a kakovostno boljši. Zaostali nasadi so se malo popravili. Cene v Nemčiji nespremenjene, dočim so se v Zatcu (Češkoslovaška) precej okrepile.
tvojimi nezavednimi župljani, ne pa tukaj v na-
naprej delovala na izboljšanju našega kmetijstva
prodnem Framu. Ali menite, da smo še v sred- j m kl, 8e danes lahk° 8 P°n°80n\ °7lra na njem veku, ko je duhovščina potom inkvizicij Preteklost m na uspehe, ki jih je dosegla v dolgih
itrahovala ljudi, kakor je hotela. Ni čudno, da ,dobah8v°Jef, dfQ°Qvan'a' z,ast^£ ^egla v zad-Ijudje izgubljajo vero, saj jo baš duhovščina ubija.!njl dobl leta f84 naPreJ' odk"Je Posta,a a Dolžnost nas napr •ednih Framčanov je, da kolikor organizacija splošno pristopna m odkar je zaceia mogoče še bolj širimo naša lista <Jutro> in <Domo- i s'nli1 kmetijske nauke tudi s svojim strokovnim vmo>. Naj ne bo več hiše, kamor ne bi prihajali 8lasilom <Kmetovalcem> To zadnjo dobo lahko
napredni listi. Kar se pa ženske mode tiče, od- !memHeT°. ° kTJ,ga PreP, a' kfrJ8e krito rečemo, da se ne bomo pohujšali. Žalostna Je * teJ dobl nenavadno vel.ko storilo m tudi domu majka, kdor ima tako slabe živce, da ne pre-8^1" za napredek kme skega stanu. Kmetijska nese današnje mode!	druzba le 8 svoj.m glas.lom pospesevala vse pa-
I noge našega gospodarstva in podpirala je ves ta napredek tudi s preskrbo različnih gospodarskih potrebščin, z razdeljevanjem podpor, plemenske živine, semena itd., tako da so imeli člani poleg cenenega berila in pouka tudi še razne gmotne koristi pri svojem gospodarstvu.
Kmetovalci in člani Kmetijske družbe smo dolžni, da se spominjamo te 1601etnice in da se udeležimo te proslave kakor tudi razstave, ki jo O priliki jubilejne kmetijske razstave se bo' prireja družba v času od 1. do 10. septembra, priredila tudi razstava goveje živine. To je prav. j Kdor more, naj se udeleži razstave in tekme s Potrebno je, da dobimo po več letih zopet lepo svojimi pridelki in proizvodi, vsi drugi pa s svo-govejo živino pred oči in da se na njej spodbu- (jim obiskom. Treba je, da se na razstavljenih jamo za nadaljnji naš napredek. Razstavljene (uspehih navdušujemo in spodbujamo naprej za Ijodo vse različne pasme, ki jih redimo v deželi,; nadaljnji napredek našega kmetijstva. Na raz-da vidimo, kako uspešna je reja ene in druge j stavi bodo zastopane vse panoge našega kmetij-pasme, kajti vprašanje govejih pasem in pasem-' stva z različnimi pridelki. Važen del bodo zavze-6kih okrožij še danes ni končno rešeno, dasi bi mali pa tudi učni pripomočki, ki naj pomagajo bil že skrajni čas za to.	i k novemu razvoju našega gospodarstva
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 6. t. m. v ! v a 1 u t a h:
1 1 ameriški dolar za 56 30 do 56 50 Din;
100 češkoslovaških kron za 166 60 do 167 40 dinarja;
100 nemških mark za 134450 do 134750 Din; dne 7. t. m. pa v d e v i z a h: 100 avstrijskih šilingov za 80162 do 804*62 dinarja;
100 nemških mark za 1356 do 1359 Din; 100 madžarskih pengov za 99094 do 993 94 dinarja;
100 francoskih frankov za 22160 do 223 60 Din; 100 češkoslovaških kron za 16830 do 169*10 dinarja;
100 italijanskih lir za 29665 do 29865 Din. 10. avgusta: Brežice, Dob pri Kamniku. Trava,
Kmetijski pouk
NAŠE ŽIVINOREJSKE RAZSTAVE.
Sejmi
Trbovlje, Studenec-Ig, Rovte, Št. Lovrenc (okraj Novo mesto), Raskrižje, Slovenjgradee. 12. avgusta: Št. Jurij ob južni železnici (okolica), Nedelišče.
14.	avgusta: Leskovec, Toplice, Podturen, Ptujska gora.
15.	avgusta: Fara, Osilnica (le za blago).
16.	avgusta: Sevnica, Cerklje pri Kranju, Škofja Loka. Vače, Lož, Kandija (za živino in stavbni les), Trebnje, Mozirje, Oplotnica, Gornja Lendava, Rakičan, Vuzenica.
17.	avgusta: Kapele (okraj Brežice), Šmarje tiri Jelšah.
Kratke vesti
— Mlekarska industrija na jubilejni kmetijnki razstavi cLjubljana t jeseni>. Tudi ta panoga bo nastopila letos s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To bo njen tretji nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar
ze «YNiA0W0a»
Stran 7
Neverjetna moč
Je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za Izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji uvedel Švicar Hitz. Mlekarska razstava bo tvorila oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljen sir in maslo bosta tudi ocenjena in premirana po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje na debelo se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem raz-Btave nudi prilika, poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn.
= Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru vabi svoje člane in prlta-telje sadjarstva na tečaj za okulacijo (očeslanje) dreves, ki bo na praznik Vnebovzetja, to je dne 15. t. m. v društveni drevesnici na Rajžiharju. Zbirali se bomo ob pol 9. uri dopoldne, to je po osmi maši, pri osnovni šoli, odkoder bomo odkorakali skupno k drevesnici. Pridite zlasti mladeniči, naši bodoči sadjarji! Teoretično kakor praktično bo razkazoval okulacijo sreski ekonom g. Štampar.
*	Nekaj dopisov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo številko. Naj nam cenjeni dopisniki oproste!
*	Svetozar Pribieevič na Bledu. Na Bled je prispel predsednik KDK poslanec Svetozar Pribičevič, ki bo dalje časa gost poslanca dr. Shvegla v njegovi vili <Wilsonia».
*	Zborovanja zaupnikov KDK v Št. Janžu na Dravskem polju in v Račju. V nedeljo 12. t. m. ob 8. uri zjutraj bo v prostorih gostilne Žel v Št. Janžu na Dravskem polju zbor zaupnikov KDK iz obrin Št. Janž, Sv. Marjeta, Hajdina, Slovenja vas, Vurberg, Sv. Martin, Gor. in Sp. Duplek, Dogoše, Sv. Miklavž, popoldne ob 2. uri istega dne pa v Račjti v gostilni <pri Jugoslovanu?, zbor zaupnikov KDK za vse občine župnij Slivnica, Fram, Hoče, Zgor. Poljskava, Sp. Poljskava in Cirkovci. Na obeh zborih bosta poročala o političnem in gospodarskem položaju gg. narodna poslanca dr. Ljudevit Pivko in Ivan Pucelj. Vsi pristaši KDK iz navedenih okolišev so vabljeni, da se obeh zborov polnošlevilno udeležijo. — Oblastni tajništvi SDS in SKS v Mariboru.
*	Jugoslovenski in Hrvatski Sokol. Iz Varaž-dina poročajo, da se je tamkaj pričela živahna akcija za združenje Jugoslovenskega in Hrvatskega Sokola. Dogodek je meščanstvo pozdravilo z velikim zadovoljstvom.
*	Velike sokolske slavnosti na Sušaku. Sušak je imel v nedeljo velike sokolske svečanosti: raz-
vitje župnih praporov, članskega in naraščaj-skega. Prvemu je kumoval župan Prage dr. Baxa, ki ga je nadomestoval dr. Peter Zenkel, član praškega meslnega sveta, naraščajskemu praporu pa Engelbert Gangl. Na prireditev so pripeljali po-1 sebni vlaki in posebni parniki iz raznih krajev nad 10.000 gostov, od teh samo iz Slovenije nad 4000. Skoro ni bilo večjega kraja Slovenije, ki bi ne bil zastopan na tej slavnosti. V soboto popoldne je bila akademija na Regentovem trgu, v nedeljo dopoldne se je vršil krasen sprevod po mestu, pri katerem je bilo videti 16 članskih in 9 naraščajskih praporov, popoldne pa je bil javni nastop, kateremu je prisostvovalo okoli 6000 ljudi. Najlepša točka je bila slovenska pesem «Morje». Mornarica je izvajala simbolične vaje pod vodstvom Slovenca kapetana Kovača.
*	Proslava 4501etniee Višnje gore. Ob najlepšem vremenu je v nedeljo proslavilo mesto Višnja gora 4501etnico obstoja. Dopoldne se je vršila na glavnem trgu spominska svečanost, pri kateri je oblastni poslanec Erjavec v daljšem govoru opisal zgodovino Višnje gore. Pri slavnosti so si: gostje lahko ogledali zastavo grofov Turjaških | i?za turških bojev, razne stare cesarske listine in pa znamenito sodniško palico, s katero je sodnik, ko je izrekel smrtno obsodbo, udaril obsojenca. K vsem vlakom je prišlo sprejemat goste višnje-gorsko meščanstvo s svojo gasilsko godbo. Na prijaznem obronku poleg Starega gradu je bil urejen obširen veselični prostor, katerega so napolnili gostje iz Ljubljane in bližnje okolice do zadnjega kotička. Popoldansko veselico je aranžiralo gasilno društvo, ki je bilo s prireditvijo nadvse zadovoljno in bo moglo s čistim dobičkom pokriti zadnji dolg na motorni brizgalni, ki si jo je pred nedavnim nabavilo.
*	Iz oblastnega tajništva SKS v Mariboru. Vse krajevne organizacije in zaupnike SDS v mariborski oblasti prosimo: 1. Da se izognemo v bodoče neprijetnosti, da bi se s strani pošte dostavljala pisma, naslovljena na oblastni odbor SDS v Mariboru, oblastnemu odboru mariborske oblasti, torej v roke klerikalnih gospodov, naj se vsi dopisi, četudi so namenjeni oblastnemu odboru stranke, adresirajo na kuvertah in dopisnicah na: Oblastno tajništvo SDS v Mariboru, Cankarjeva uiica 1. Zgodilo se je namreč, da se je pismo važne politične vsebine namesto strankinemu oblastnemu odboru dostavilo oblastnemu odboru mariborske oblasti in tam tudi odprlo. 2. Da moremo napraviti program za. shode KDK v mariborskem volilnem okrožju v mesecih avgustu, septembru in oktobru, na katerih shodih bodo Doročali narodni poslanci gg. dr. Pivko, Urek,
Pucelj, dr. Žerjav in dr. Kramer, naj nam vse one krajevne organizacije in vsi oni zaupniki* ki v svojih krajih kake shode želijo, to nemudoma, najkasneje do 15. t. m., javijo pismeno. V] dopisu naj navedejo tudi dan, ki ga smatrajoi primernim za shod v svojem kraju. Opozarjamo pa, da bedo shodi z gori navedenimi poslanci mogoči po večini samo v centrih posameznih sodnih okrajev. Seveda se pa izven teh velikih okrajnih zborov lahko vršijo in se bodo tudi vršili manjši lokalni shodi, na katerih bo tudi po možnosti na« stopil eden ali drug poslanec. — Tajništvo SDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1.
*	Nova številka «Skovirja». Prejeli smo: V so« boto bo izšla nova številka edinega slovenskega šaljivega lista «Skovirja>, ki bo imela obilo posrečenih smešnic in zelo veliko število slik. V «Skovirju> izhaja tudi napet roman. Kdor si želi prisrčnega razvedrila in kdor je potrebe« razvedrila, naj se naroči na štirinajstdnevnik «Skovir>, ki stane četrtletno le 15 Din (uprava v Rožni dolini pri Ljubljani). V zalogi so še vse doslej izišle številke. Naročite sel
*	Zopet enkrat dež. V nedeljo zvečer ee je po daljšem času vendarle enkrat zopet močno pooblačilo in se je ponoči vlil dež. Ob polnoči pa jo nastala pravcata nevihta. Ploha je trajala dober četrt ure in se je potem izpremenila v lahen dež, ki je močil zemljo tudi v ponedeljek dopoldne« Popoldne pa se je pričelo še zopet jasniti in je upanje na dolgotrajnejše deževno vreme splavalo po vodi.
*	Grozen samomor rudarja. Te dni je izvršil v Koprivnici na Hrvatskem grozen samomor slovenski rudar Josip Milošič, rodom iz Celja. Zaradi neke želodčne bolezni je bil tako obupan, da je sklenil končati si življenje. Dal si je pod kapo dinamitno patrono ter jo zažgal. Učinek je bil strahovit. Eksplozija je raztrgala Milošiča na drobne kosce.
*	Neznatna škoda po nevihti v Slovenskih go-rieah. Ob zadnji nevihti ni bilo v Slovenskih goricah toliko škode, kakor smo poročali. Nevihta' je sicer bila huda. a je bilo pri tem tudi mnogo koristnega dežja. Škoda zaradi viharja je le majhna. Toče ni bilo.
*	Suša na Krasu je uničila že skoro vse rastlinstvo. Listje na drevju je ovelo kakor jeseni. Pšenice je bilo malo, krompirja in koruze ne bo nič. Fižola še za seme niso nabrali. Tudi trta se suši. Ako ne bo večjega dežja, grozi Krasu popolna katastrofa.
*	Dva otroka zgorela. Te dni proti večeru se je v Ritoznoju pri Slovenski Ristrici vžgala Pod-ložnikova viničarija, ko so bili vsi odrasli z doma.

ki sta bila doma samo štiriletni sinček in njegova Iveletna sestrica. Otroka s a se najbrže igrala ter pri igranju zanetila ogenj. Vinifarija je pogorela do tal in otroka sta našla strašno smrt v plamenih.
*	Zlata maša. Iz Ormoža nam pišejo: Tukaj je predzadnjo nedeljo daroval pater g. Bernard Polak. duhovnik križniškega reda, vodja bolnišnice in superior, svečano zlato mašo v mestni cerkvi, ki je bila ob tej priliki lepo okrašena. Dekan g. F. Horvat je imel krasen nagovor. Slavljenec je rojen 1. 1853. v Životicah na Mo-ravskem. Marsikateri ozdravljeni bolnik ga ima v dobrem spominu. Naj ga Bog poživi še innogo let!
*	Vinska razstava ▼ Ljubljani. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se bo tudi na letošnji pokrajinski razstavi vršila razstava izbranih buteljskih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da poskusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico.
*	Žrebanje srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. V sredo 1. t. m. se je
vršilo v posvetovalnici Zbornice za TOI javno žrebanje srečk efektne loterije. Zveza je izdala žrebno listo, katero dobi vsakdo pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje levo, proti povračilu stroškov 2 Din. Po žrebnem načrtu so dobitki izplačljivi, oziroma iz-ročljivi 30 dni po izvršenem žrebanju proti izročitvi odnosne srečke, potem ko se je od strani prireditelja loterije ugotovila pravilnost srečke in pa resničnost izžrebanja. Dobitki zapadejo, ako se ne dvignejo do 1. oktobra 1928., v korist Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Za primer, da zaradi kombinacije številk zadene srečka dvakrat, se dobitek izplača samo eden, in to v najvišji višini.
*	Dediči se iščejo. Po dopisu našega poslaništva v Londonu je izvršil samomor v Londonu 26. junija t. i. naš državljan Ivan Zadnik, poklicu mizar, Sitar 36 let, rodom iz Ribnice v Sloveniji. Njegova zapuščina iznaša približno 140 funtov sterlingov (30.000 Din.). Ker pokojnik ni zapustil pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kdo mu je naslednik ali dedič, se poživljajo vsi njegovi sorodniki in one osebe, katerim so znani dediči, naj to sporočijo ob navedbi točnega naslova izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
*	Nikoli več vojne! Ta klic naj zaori tudi iz naših vrst, tovariši, ko bomo 12. t. m. zbrani na Brezjah. Spravno slavje ob lOletnici miru se bo pričelo ob 10. uri. Pridite vsi! Nimamo plakatov, nimamo sredstev za bučno reklamo, vi sami agi-tirajte za naš dan! Od moža do moža, od vasi do vasi! Polovična vožnja dovoljena od 10. do 14. t m. Tovariši na veselo bratsko svidenje! ZSV.
*	Žrebanje srečk efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v-Ljubljani. Ob priliki žretanja so bile izžrebane kot glavni dobitki naslednje številke: I. glavni dobitek —avto št. 65.772; II. glavni dobitek — konj s popolno opremo in vozom št. 91.812; III. glavni dobitek — radijski aparat št. 83.615; IV. glavni dobitek 1 vagon premoga št. 44.573. 1 dobitek — šivalni stroj št. 44.465; 1 dobitek — moško ali žensko kolo št. 41.774; 1 dobitek — dinamo št. 92.516; 1 dobitek — stenska ura št. 75.391; 1 dobitek —> žepna zlata ura št. 26.685; 1 dobitek — 100 m platna št. 6.524; 1 dobitek — poljska kovačnica št. 26.932; 1 dobitek — kompleten štedilnik št. 40.387; 1 vreča moke banaške št. 41.032; 1 dobitek — vreča moke amerikanske št. 46.2E8; 1 dobitek — 20 kg masti št 96.350. — 20 dobitkov po Din. 100.— št.: 6.333, 9.269, 16.499, 17.646, 20.623, 34.113, 40.490, 59.419, 70.943, 71.306, 71.427, 74.973, 79.989, 82.872, 87.886, 89.935, 96.116, 97.133, 99.604, 99.611. Popolno žrebno listo bo založila Zveza Obrtnih zadrug v prihodnjih dneh.
*	Poskus z raketnim letalom v Mariboru. V nedeljo je bil Maribor deležen poskusa z raketnim vozilom. Slušatelj tehniške visoke šole v Frankenhausnu. H I! wi~d . ?>n mariborskega re-stavraterja, je izdebjl model enokrilnega raketnega letala ter napravil z njim prvi poskus pri icTreh ribnikih*. Pri vžigu prve rakete ie bil start
Kmetski praznik na Krškem polju
15. avgusta 1928.
gostilne, ga lahko jemljejo s seboj turisti in potniki, ki ga poljubno mešajo z vodo. Pričakovati je, da se bodo taki sokovi zelo priljubili, posebno ker cena ni višja od cene malinovcu.
* Nova eesta Fala—Sr. Ožbolt. Dne 12. t. m. Kmetsko-demokratska koalicija predstavljaj bodo v Fali pri Mariboru na svečan način izročili danes celokupen narod hrvatski, pretežen del j javnemu prometu novozgrajeno cesto Fala—Sveti Slovencev in prečanskih Srbov. Le oni Slovenci, Ožbolt. Cesto je na lastne stroške zgradila elek-
stoje ob strani, ki so v gospodarski odvisnosti
trama Fala.
* Neurje na Dolenjskem. Pred dnevi je razsajala nad Krškim poljem huda nevihta, med
od klerikalnih ustanov, toda hidi ti so s srcem in mislijo na naši strani. Ostanki radikalcev, da-vidovičevcev in klerikalcev v vseh prečanskih j katero se je vsulo precej dežja, ki je nekoliko po-krajih ginejo in narod vstopa v vrste KDK. Da-[živel naravo in ohladil ozračje. Strela je vpalila nes lahko trdimo z mirno vestjo, da je vse, kar .kozolec posestnika Abrama ter vpepelila tudi go-je poštenega, dobrega in zdravega ne samo v|Spodarsko poslopje posestniku Jordanu na Do-prečanstvu nego tudi v Srbiji, za politiko KDK.jbravi, katerih poljski pridelki so bili skoro popol-
Prvo veličastno manifestacijo svojih idej noma uničeni. Da ni bilo požrtvovalnih gasilcev po zborovanju prečanskih poslancev v Zagrebu, I in motorne brizgalne iz Št. Jerneja, bi pogoreli bo priredila Kmetsko-demokratska koalicija na tudi hiši obeh posestnikov ter poslopja drugih kmeiskem prazniku na Krškem pelju 15. t. m. vaških gospodarjev.
Na kmetski praznik bodo prišle v lepih sku- ♦ Samomor Slovcnea v Zagrebu. Pri Iliški mit-pinah na okrašenih vozovih vse krajevne orga- nici v Zagrebu so našli te dni mladega moškega, nizacije SKS iz krškega in brežiškega okraja.^ |ki se je na tleh zvijal v bolečinah. Prenesli so ga I Pozivamo tudi vse organizacije in pristaše; v bolnico usmiljenih sester, kjer se je ugotovilo, SDS, da pridho agitirajo za udeležbo, ki mora da je neznancc v samomorilnem namenu izpil • biti letos taka kakor še nikoli. Nihče ne sme izo-|Vegj0 količino ocetne kisline. Pozneie se je do-! stati. Posebno prosimo pristaše iz krškega, bre- gnaIo da je sani0morilec Franec Štangel, 28 let •žiškega, laškega in celjskega okraja, da s svojo star> po poklicu čevljarski pomočnik, rodom iz udeležbo pomnožijo ogromno armado bojevni- Hrušice pri Ljubljani.
I kov za enakopravnost in svobodo.	„ Požar 0<J strele pri gy Xrojici T sloy g0_
Govorniki na kmetskem prazniku.	Pišei° namr V nedeljo 28. julija ob tri-
četrt na eno uro popoldne je udarila strela v
Na manifestacijskem zborovanju bodo govo-1 f?ospodarsko poslopje posestnika Antona Zirn-rili: predsednik KDK Svetozar Pribičevič, pod- gasta pri Sv Tro]id v trenutku je bii0 vse po-predsednik HSS dr. Maček, za slovensko SDS slopje v piantenu. Posestnik je imel tcliko pri-dr. Kramer, voditelj SKS PuceH. predsednik hr- rota0jrti duha, da je še rešil živino. Združenemu vatskih federalistov 6r. Trumbič.	[naporu gasilnih društev pri Sv. Trojici in Sv. Le-
Spored:	inartu, ki sta bili čudovito hitro na mestu nesreče,
'se je posrečilo požar 01318 ji ti in ogenj ugasiti. Pri
1.	Ob 12. uri opoldne slavnostni sprevod ,em se je jako dobro obnesla motorna brizgalna skupin iz kmečkega življenja na veselični pro- ,enartskega gasi|nega društva, katere brezhibno štor. [delovanje smo naravnost občudovali. Želeti bi
2.	Ob 2. uri popoldne javno mamfestacijsko. da si tudi trojiŠko gasilno društvo nabavi zborovanje, na katerem beda pozdravili nav-. moh)rno brizgalno. Prepričani smo, da mu bo zoče ljudstvo narodni poslanci in voditelji slo- gIo pri lem ceiokupno prebivalstvo na roke. Ško-venskega in hrvatskega naroda.	|da> ki jo je ulrpel posest je precej občutna,
3.	Ob 3. uri popoldne velika konjska dirka, posebno še zato, ker je bil jako nizko zavarovan.
katere se bodo uc'ele/ili najboljši dirkači.
Po dirki velika ljudska veselica. Slavnostne skupine konjenikov, narodnih približno današnjim cenain primerno, noš, peš in na vozovih, se zbirajo in urede do
Prebivalstvu ne moremo zadosti svetovati, naj si zavaruje svoje nepremičnine proti požaru vsaj
12. ure v drevoredu pri župni cerkvi v Krškem,
• Žrtev Drave. Dne 3. t. m. je postal žrtev
.__„ „____. .	,, , , f .. Drave kmečki fant Janzekovic iz Zabovc pri
odkoder odkorakajo z godbo na cehi na Krško . „ . . . .. . , . ... y .
i Ptuju. Zaposlen je bil z vec drugimi fanti pri
'... . ,	.,. . , ,	. j ' regulacijskih delih Drave na njenem desnem
Veselični prostor, paviljoni ter plestsče bodo . ® A ... ... . . * . - „ „ 1	z,- • V> >«• ..l j ,.,. . . bregu. Po naključju je padel v valove Drave.
krasno razsvetljeni. Paviljoni bodo nudili izbor-. „ , „'..' '„.___. .,„„„.
.. u o x 1 t Plavati ni znal, a bi ga bili njegovi sodelavci
r\n ni,*»rv\ in tf»rla^n tw 7mprnth r»f»nnn srpnnlnv t	7	&	~
najbrž se rešili, ako bi ne bil v tistem trenutku priplaval po Dravi splav, ki je spravii žrtev pod
no pijačo in jedačo po zmernih cenah. Srečolov: kmetskih fantov in deklet. Točna postrežba.
Na veselici bo sodelovalo več godb. Pri dopoldanskih vlakih sprejem gostov z godbo.
Vstopnina na veselični in dirkalni prostor: sedež 5, stojišče 3 Din.
Polovična vožnja na železnici ob priliki velike konjske dirke in kmetskega praznika na
sebe. Pokojnik je bil edini sin svojih starcev. Njegovim staršem naše iskreno sožalje!
• Lokomotiva ga je vrgla fez tir. Dne 3. t. m. zjutraj so bili potniki vlaka, ki prihaja z Rakeka, priče razburljivega dogodka, ki se je pripetil na
„ „	..	.	....	. „„ odprti progi med postaiama Verdom in Borovnico.
Krškem polju je dovoljena. Uvazuje pa na, se Ta£ratPjo«e namPref mahal ^ progi r,a dek> v
zaradi reda naslednje:
Vsak udeleženec naj kupi vozni listek do po-
kamenolom pri postaji Verd delavec Alojz 2bo-
. . v • ■ ■ i.» - . . „ „„ „„,- gar, doma iz Dola pri Borovnici. Za njim je pri« staje Krško .n prosi pri blagajni, da se mu naj ^ jz Borovnice orient-ekspres. Žbogar se mu
je hotel umakniti pravočasno na drugi tir, v tistem
pritisne moker žig.
Vozni listek se na postaji Krško ne odda.
trenutku pa je pridrvel po drugem tiru izza pre-
temveč ctobro shrani, ker služi z izkaznico za„ej ^^^ ovinka žbogar ju baš nasproti orne-vožnjo nazaj.	| njeni potniški vlak. kateremu se ni mogel več
Izkaznice se bodo delile na veseličnem pro-.izogniti. Stroj je zadel Žbogarja z vso silo ter ga
štoru v določenem paviljonu.
Brez izkaznice kakor tudi brez starega voznega listka polovična vožnja ne velja.
popolnoma v redu, model je letel pravilno do višine kakih 25 metrov. Ko bi se morala vžgati druga raketa, je pa ta, najbrže zato, ker je bila slabo pritrjena, odletela in model letala je padel naravnost v ribnik.
* Grozdni in sadni sok se moreta dobiti odslej v vsaki množini pri «Brezalkoholni produkciji* v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Mešata se z vodo kakor malinovec. Tak sok lahko prodajajo vse
vrgel preko tira in žic na gramoz, kjer so ga našli onesveščenega. Pri padcu je dobil huie notranje poškodbe, sicer pa se mu na srečo ni nič zgodilo.
Ponesrečenca so spravili v vlak ter ga oddali v ljubljansko bolnico.
* Toča in nevihta v mariborski oblaki. Kakor javljajo iz Dravograda, je v krajih okoli Sobote, Velke, Sv. Jederti tja do Turiška napravila toča v zadnjih dneh mnogo škode. Vinogradi, turščiea in sadna letina so skoro popolnoma uničeni. V Slovenjgradcu je toča, ki je bila izredno debela, pobila mnogo šip na hišah. Po nevihti so našli mnogo tičev mrtvih na tleh.
*	Tihotapska tolpa na progi Maribor—Zagreb.
Organi finančne kontrole so na železniški progi Maribor—Zagreb že dalje časa opazovali, da prihajajo v promet večje množine saharina neznanega izvora. S pomočjo železniške policije na Zidanem mestu se je ^edaj posrečilo, tihotapce zalotiti in spraviti pod ključ. Saharin so avstrijski železničarji v varnih skrivališčih vtihotapljali v Maribor, odkoder so ga jugosloveiiski železničarji dobavljali odjemalcem ziasti v Brežice in v Zagreb. Samo pri eni branjevki je bilo zaplenjenih 12 kilogiamov saharina. V tihotapstvo je bilo zapletenih enajst oseb.
*	Sirovost. Iz Trbovelj poročajo: Te dni so se kopali v Bevščici trije otroci v starosti od 5 do 7 let. To pa ni bilo po volji posestniku travnika Z., ki je zagrabil bič in ž njim neusmiljeno našvrkal otročičke, da so dobili po životu močne klobase in jim je bila na nekaterih mestih prebita koža. V tej vročini tudi otroci iščejo hlad da v vodi in čisto gotove je, da se tako majhni otrcci ne morejo kopati v Savi. Ce posestnik res nima toliko si ca, da bi dovolil otrokom to nedolžno zabav o, bi jih bil lahko odgnal s svojega zemljišča tudi drugače, ne baš na tako sirov način. Z. je ovaden in se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
*	Strašna toča in vihar v PTekmuriu. Iz Pa-novcev pri Križevcih nam pišejo: V nedeljo dne 5. t. m. je zadola našo občino in nekatere sosednje vasi velika nesreča. Nastal je nenadoma močen vihar in sledila je nevihta s točo, debelo kakor jabolka. Na njivah je vse stolčeno, tako koruza, proso, ajda in druqo. Vinske gorice in sadovnjaki so čisto uničeni. Toča je bila tako debela, da je pobila nekaj perutnine in ranila pofamezne ljudi.
*	Vlom v trafiko in čevljarsko (telavnieo. Neznani tatovi so v noči od 22. na 23. julija vlomili v trafiko in čevljarsko delavnico vojnega invalida Alojzija Lorenčiča ter mu odnesli še malo rabljeno potovalno pleteno košaro z vsebino 10 parov novih čevljev znamke «Standard>. Poleg tega so se okrepčali s sirom, klobasami, piškoti, čokolado, pokalicanii in pivom. Vzeli so tudi lt cigaretnih doz. Skoda je za siromaka invalida zelo občutna. Občinstvo se svari pred nakupom te znamke. Sumljive prodajalce izročite roki pravice!
*	Družinska žaioigra. V Poličih, mirni vasici pri Braslovčah, seje pripetil te dni strašen zločin. Simon Felicijan. po poklicu mesar, se je spri s svojo ženo Marijo, katero je pred nekaj leti poročil kot vdovo po posestnikovem sinu. ki je padel v vojni. V jezi je Feliciian pograbil nož m nevarno ranil ženo. Mož je nato izginil in so ga drugega dne našli obešenega v hmeljskem nasadu posestnika g. Ivana Omladiča. Hudo ranjena žena, ki ima štiri otroke, od teh tri iz prejšnjega zakona. bo najbrže okrevala.
*	Velikansko presenečenje so doživele te dni nekatere gospodinje, ki so prvifc prale perilo z Rad ionom. Ne samo, da je perilo ostalo popolnoma nepoškodovano, nego je tudi nnv go lepše in bol.ie oprano. Vzrok je v tem, ker Ridion ne vsebuje klora niti drueih škodljivih dodiitkov.
*	Da si osvežite kri. pijte skozi nekaj dni, zjutraj časo grenčiee <Franz-Josef». Od mnogih zdravnikov priporočena grenčica «Franz-Josef», uredi prebavo, okrepča želodec in zboljša kri,; pomiri živce in osveži glavo. Dobi se v vseh lekarnah. drogerijiih in špecerijskih trgovinah.
Imam časa
•f;<r •>•.•«-•«' ->\S «	lM Hrtu h
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja R AD ION in
varuje perilo!"
Jubilejna kmetijska razstava v Ljubljani
od 1. do 10. septembra
Ni vsein znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te lCOlelnice bo prireoila družba v nizu dosedanjih kmetijskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu pestro in pregledno razslavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu.
Program se bo toiej letos še razširil, dasi so le skrc mra sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora ter želja po nadaljnjem napredku na začrtani poti pa premagajo vse težave in naj so te na videz še tako velike. Poleg
stiokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vharstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo priredila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave.
Agilen odbor je že s polno pare na delu, da izvede široko začrtan program v proslavo 160let-nice obstoja Kmetijske družbe. Ogled kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika lega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepšo bodočnost.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
Umetni človek — izum moderne tehnike
Tehnična veda res vse premore. Tako utegne vzklikniti čitateli eri zgornjem naslovu. Marsi-
kdo pa bo zmajal z glavo, češ, papir vse prenese4 pisati se da o vsem mogočem in nemogočem.
Koliko je torej na umetnem električnem človeku resnice, koliko praznih izmišljo^n? Naši čitatelji že vedo, da lahko govorimo, poslušamo in vidimo na velike dalje. Tudi fotografiranje na velike daljave ni nič novega. Morda je torej tudi mogoče napraviti človeka, ki bo nadomestoval današnjega delavca.
Zdaj so v obratu trije taki električni možje.1 Vsi trije se nahajajo v neki ameriški tvornici in vsi trije opravljajo isto delo: inženjerju javljajo stanje vode, kadar jih pokliče po telefonu. I
Vsa druga poročila o umetnem človeku so gola izmišljotina. Čitali smo že o umetnem Človeku, ki pospravlja sobe, pere perilo in opravlja dniga dela. Vse te stvari so kvečjemu za prvi april. Zato o tem ne bomo dalje razpravljali. Za nima nas le oni električni človek, če ga splo smemo tako imenovati, ki ga je napravil Američan R. J. Wensley in ki re<- v neki ameriški tvornici.
Kaj dela ta umetni delavec'.• Ce ga inženjer pokliče, dvigne pri telefonu slušulo, sprejme pon
.velje ter ga izvrši, govori v telefonski aparat ter javi stanje vode. »Torej je res pravi človek«, bo rekel čitatelj. Ponavljamo še enkrat, da to ni bajka, temveč da gre za pravo tehnično iznajdbo, ki jo hočemo tu nekoliko pojasniti.
Predvsem moramo tu omeniti, da je ta umetni človek prav malo podoben drugim ljudem. Aparat je sicer napravljen v podobi človeškega telesa, a imena človek gotovo ne zasluži.
Če pokliče inženjer električnega človeka po telefonu, povzroči elektrika, ki kroži po žici, v umetnem stvoru neko določeno gibanje, umetni človek napravi gotove kretnje, dvigne slušalo, javi itd. Jezik, ki ga govori umetni človek, je seveda jako preprost in obstoji le iz posameznih glasov. Vzemimo na primer, da je aparat uravnan na glasove ka-ka-ka. Čim izpregovori inže njer v telefon te besede, začne aparat delovati, ker se valovanje, ki nastane pri teh besedah,
umljivo, da so se oblačili v platno. S platnom so tudi plačevali, ko še niso poznali denarja. O tem nam pričajo besede platiti, plačati, plača itd. Iz platna so si izdelovali hlače in ohlapno dolgo srajco, ki je visela preko hlač. Ta noša je bila torej podobna današnji belokranjski in hrvatski noši. Iz tega vidimo, da se je prvotna slovanska noša ohranila deloma do današnjih dni.
Stari Slovani pa so ljubili tudi nakit. Moški in ženske so nosili okoli glave platnene obveze, od katerih so ob sencih viseli po dva ali trije srebrni ali bronasti obročki.
Slovenci so začeli kmalu uporabljati za obleko tudi sukno. Kakšna je bila slovenska kmetska obleka v 13. stoletju, vemo iz opisa obreda, po katerem so umeščali kmetje pri Gospe Sveti na Koroškem svoje vojvode, ki so morali nositi
KAKO ODPRAVIMO KOLOMAZ IZ OBLEKE.
Madež od kolomaza (šmira) na obleki je vedno neprijetna stvar, ker ga je težko odpraviti. Naj navedemo tu nekaj preizkušenih sredstev:
Kolomaz izpraskaj z nožičkom, a pazi, da ne pokvariš blaga. Nato izperi zamazani del obleke v .vroči vodi, večkrat menjaj vodo, in pusti, da se posuši, oziroma osuši mokri del s suho krpo. Nato izdrgni madež s krpo, namočeno v terpen-tinu, in sicer vedno s čisto krpo, dokler ne gre vsa umazanost iz blaga. Slednjič izbriši s čisto krpo madež, da se popolnoma posuši.
Ali pa: Namaži madež s neslanim maslom in kmetsko obleko. Vojvoda, ki je dobil oblast od' ga izperi z zelenim milom, ki ga dobiš v drogeriji.
kmetov, je bil po kmetski šegi tako-le napravljen: | Ali pa: Izpraskaj kolomaz z nožem, kolikor se prenese nanj. Umetni človek izvrši tako dano; »Imel je hlače in suknjo iz sivega blaga. Suknja da brez škode za blago. Zmoči madež z vročo vodo
povelje.
je segala nekoliko čez kolena in je bila zadaj v
Kot stroj seveda umetni človek ne razume razporu odprta. Na nogah je imel opanke, ki so človeške govorice, ker nima človeških možganov, bile z jermeni dobro privezane, na glavi siv klo-. in brez pomena bi bilo, če bi zaklical v telefon: buk z vrvico enake barve. Ogrnil se Je s preprostim sivim plaščem m vzel v roko palico.«
Podobno popisuje kmetsko nošo kranjski zgodovinar Janez Vajkart Valvazor v 17. stoletju, možje bodo Imeli torej v kratkem čisto poseben Glavni deli so bili: daljša vrhnja suknja iz lodna,
•Halo, povej ml, kakšno je stanje vode!«
Na ta klic bi se umetni človek ne odzval. Na klic <ka-ka-ka» pa začne stroj delovati. Električni
in ga namaži z rumenjakom in glicerinovim milom. Cez pol ure izperi, enkrat s terpentinonij enkrat z vodo.
Ali pa: Namoči kolomaz s terpentinom. Ko se je terpentin napil maščobe, izpraskaj madež z nožem in ga ljperi z vročo vodo.
Ali pa: Zmoči madež s toplim čistim špiritom. Čez uro ga namaži z rumenjakom in drgni narahlo
jezik m kdor ne bo razumel njihovega jezika, ne | enake hlače, ki so segale do kolen, širokokrajen s prstom. Izperi s čisto vodo in posuši s krpo.
bo mogel z njimi govoriti, kar bo imelo za tvor^ klobuk in opanke ali lesene coklje na nogah. Iz nico to prednost, da bo mogel uporabljati aparat tega vidimo, da se je noša tekom stoletij prav le lastni Inženjer, med tem ko bo za tujca ne-j malo ali nič spremenila, uporabljiv.
Ali pa: Zmoči madež s petrolejem in drgni in izpiraj z njim, dokler madež popolnoma ne izgine. Kolomaz gre posebno nerad s svetle obleke,
^ • . t ,,	• , Žensko nošo 13. stoletja nam opisuje Ulrih teko <*» Ka tudl v kemičnih čishlmcah težko od-
aovek-stroj seveda tudi odgovarja v svojem LihtenStajnskii ncmški	Ta je srečal ^ pravijo, 213811 Pri občutljivem blagu.
Jeziku, ki je tudi jako prepros m sestoji te pri-jsvojem ^ ^ Qornjem Štajerskem Slovenko,! Zel° dobro kemično sredstvo * fikloretiMn. mihvnih glasov, kakor »ri, n, ri« ah »e, e. e,». To j kj se je hoteJa % njjm ^^ Bi,a je namreč y s, 'Namoči madež v tej tekočini vsaj četrt ure, nato ni bajka, kar tu pripovedujemo, temveč resnica, |yensko ženo preoblečeni vitez Buhovski. Tu nas'ea P« dobro izbriši 3 suho krP°- To Povijaj tako
Mt »(-il-amu tnhn ti/ ■ i »••» >*n m !ki/i i a olidtmn in '	i 1___ j _ __ j _ » •__:__
in vsakemu tehniku razumljiva. Če slišimo in pelo vidimo po telefonu v tuje dežele, tudi to ni nič nemogočega, saj se je že posrečilo odgnati Od obrežja ladjo, na kateri ni bilo žive duše. , Mogoče bo kdo rekel, da je to igrača brez etične vrednosti. Saj bi bilo laže storiti isto ; drugimi, cenejšimi sredstvi. Morda je ta ugovor ivičen. Toda tudi ta igrača ima to vrednost, bodo na njeni podlagi izumili druge, praktič-
rejše naprave.
Človek, ki ne dela nič drugega kakor sedi Osem ur nepretrgoma pri istem orodju, ter dela (redno iste gibe, se gotovo da nadomestiti s Strojem.
Ce isti stroj denemo na drugo mesto ter ga nekoliko prenaredimo, bo izvrševal drugo delo.
Bodoča tvornica bo torej čudno izgledala, železni možje bodo z lopatami metali pod kotel premog, pri stružnicah se bodo tudi gibali električni možje. Ko bo pozvonil telefon, bo tak možic skočil k aparatu ter obvestil vodjo tvornice o tem in onem. Delali bodo neumorno dan in noč ter ne bodo zahtevali nikakega plačila. Tudi na stavko ne bodo mislili, temveč bodo gospodarju brezpogojno pokorni.
•To so sanje«, bo kdo rekel. Morda. Vdali smo se za trenutek domišljiji. Povedali smo, da delajo danes v Ameriki že trije električni možje, za prihodnost pa ne moremo jamčiti, omenim naj le še, kako so sodili celo učeni možje o železnici, preden je stekla. Ko je zasopihala prva lokomotiva po železni cesti, so izjavili profesorji visokih šol, da more človeško telo brez škode prenesti le hitrost 15 kilometrov na uro. Pri tridesetih kilometrih bi morala brizgati kri iz žil. Kaj bomo rekli o mnenju teh učenjakov, če sedimo Uanes v brzovlaku, ki drvi s hitrostjo 50 do 100 kilometrov na uro, a se za to niti ne zmenimo, temveč brez skrbi kadimo cigarete in beremo Časopise. S tehniko je dosegel človek res že ne-yerjetno veliko. Morda nas bo prihodnost presenetila z iznajdbami, k! se nam zde danes še bolj neverjetne kakor je električni mož, ki upravlja
gtroj._>	HHlirlHljliliiV
zanima le opis njene oprave, da vidimo, kako so dolS°» madež »zgine.
O noši
K.0 smo govorili o prvotni zgoSovini Slovencev m Slovanov sploh, smo slišali, da so stari Slovani sejali lan in tkali platno. Zato je povsem
se takrat oblačile slovenske žene. Nemški pesnik jo takole popisuje: »Dve dolgi kiti sta jI viseli celo doli čez sedlo; na sebi je imela godežo, kar
SPRAVLJANJE ZELENJAVE ZA ZIMO. Marsikatera gospodinja je pozimi v zadregi, ko
je obleka slovenskih žen, a vrh tega še šapelj zmanjka sveže zelenjave, in ne ve, kaj bi dala v jako drag in bogat.. Godeži so bile neke vrste iuho> da i° "boljša. Samo čebulo ima še v zalogi, vrhnja obleka, šapelj pa je bila obveza za glavo, peteršilj, korenjček itd., to vse je pa pošlo, ki je bila spredaj večkrat bogato vezena in okra-! Zato treba, da se umna gospodinja že zdaj čea šena. Iz popisa je dalje razvidna stara slovenska poletje preskrbi z zelenjavo za zimo. Zdaj je zele-navada, da so nosile neomožene ženske kite spu- niave v izobilju in poceni, in zato si jo lahko na-ščene po hrbtu, medtem ko so jih omožene sple-! sušimo za vso zimo do prihodnje pomladi. Zelen * " *	i peteršilj, če si ga nasušila za zimo in pri tem pa-
zila, da je ostal zelen tudi v suhem stanju, ti bo prav tako služil pri vsaki jedi, kakor sveži zeleni
tale okoli glave.
Iz 14. stoletja imamo opis kmetske noše, kot jo poznamo danes kot narodno nošo tržaške okolice. Furlanski zgodovinar Frančišek di Topo namreč piše, ko govori o slovesnem umeščanju patriarha Bertranda leta 1334. v Akvileji: »Prebivalci kraških gora so bili pokriti s temnimi kapami, obšitimi s kožuhovino ali vidrovino in rdečim čopom na vrhu. Nosili so sive jopiče in kratke hlače, ki so bile pod kolenom brez gumba in izpod katerih so se kazale rdeče ali višnjeve dolge nogavice. Nekateri so nosili tudi visoke, debele in podkovane škornje, v rokah so držali ali imeli na ramo naslonjeno dolgo gorjačo.»
Za Valvasorja v 17. stoletju je bila slovenska kmetska noša domala prav taka, kakor nam jo opisujejo iz najstarejših časov. Moda se torej takrat ni tako menjavala kakor danes, zlasti po mestih, temveč se je ista noša ohranila stoletja in stoletja. Moški so nosili širokokrajen klobuk, krajšo ali daljšo suknjo, hlače iz domačega sivega ali temnega blaga, barvaste nogavice in nizke čevlje. Za Valvasorja so bili kmetje še oboroženi s sabljami, včasih z železnimi kljukami ali pa vsaj z gorjačami. Brez palice je bilo težko videti kakega kmeta.
Opisali smo kmetsko nošo po njenih glavnih sestavinah. Pri tem se nismo ozirali na krajevne razlike, kot jih poznamo še iz današnje narodne noše, temveč povedali le to, kar je splošnega. Pri tem smo videli prvič, da je ostala kmetska noša v bistvu neizpremenjena, drugič pa, da so jo izdelovali iz platna in domačega sivkastega sukna (lodna); oboje so sami pridelali.
Na Slovenskem je stara lepa kmetska noša že skoro popolnoma izginila ter se je ohranila le kot narodna noša, s katero se ob raznih slavnostnih prilikah radi ponašajo zlasti meščani
peteršilj. A isto je tudi s korenjčkom, korenom od peteršilja, ohrov toni, zeljem, kolerabico, zeleno itd., sploh z vsako zelenjavo.
Samo treba paziti pri sušenju, da se dotična zelenjava hitro posuši (v dveh do štirih dneh) in da ne začne gniti. Nadalje treba posušeno zelenjavo tudi pravilno shraniti: na suhem kraju in spravljeno v vrečicah, najbolje v papirnatih škr-nicljih, ki jih dobro zavežimo, da se zelenjava ne napraši.
Suhe zelenjave pri uporabi ni treba prati, če si jo pred sušenjem dobro oprala in potem dobro posušila ter pazila, da ti jo niso ponesnažile muhe.
Nasušiš si tako za zimo lahko prav vse; kar si rabila poleti, to imaš lahko tudi pozimi. Jedi ne bodo zato nič manj okusne, če jim pridevaš suho zelenjavo.
Vsako zelenjavo, ki si jo posušila, spravi posebej v vrečico in si zapiši na vrečici, kaj je notri, da lahko takoj najdeš, kadar potrebuješ.
KAKO SUŠIMO ZELENJAVO ZA ZIMO. ^
Zeleni peteršilj dobro operi, odstrani rjave liste in pusti, da se voda odcedi. Razgrni na pečici bel prtič in na tenko polagaj vejice peteršilja, ki jih enkrat na dan preobrni, da se hitro posušijo in ne porjavijo.
Ce imaš hudo vroč štedilnik ali peč, potem podloži deske. Na prevroči pečici zelenjava rada porjavi, dobi okus sena in izgubi svqj prvotni ^ okus.	V
Ko se je peteršilj posušil, ga takoj spravi * * vrečico na suh kraj.	_ h-
Korenček posušiš na ta način, da ga najpref opereš in zrežeš na tenke ploščice. Ali ga pa na-j-ibaj na ribežnu, kakor ga rabimo za kumare.
Koren od peteršilja posušiš na isti način. Enako tudi kolerabice.
Fižol: Zeleni fižol zreži na tenke rezance (kakor rezance od testa) in ga posuši, kakor gori povedano.
Zčlena: Z njo ravnaj kakor z vso drugo zelenjavo.
Ohrovt ali zelje: List ohrovta ali zel;a dž juhi posebno dober okus, zato si ga tudi nasuši za zimo. Na močno nit naberi liste ohrovta ali zelja in jih obesi nad štedilnik. Listi sicer porumenijo, ne izgubijo pa svojega prvotnega okusa. Po ohrov-tu ali zelju je juha vedno čista in ima dober okus.
Paradižnik: Ko ukuhavaš paradižnike za zimo, ostane na situ V6a kožica od pretlačenih paradižnikov. Teh kožic nikar ne vrzi proč, ampak jih večkrat operi v vodi in odcedi skozi sito, da odstraniš zrna (pečke) paradižnikov. Nato kožice posuši in spravi v vrečico, da jih boš pozimi lahko pridevala juhi. boljši okus.
zona na Filipinih. Štiri velike izbruhe iz njegovega žrela zaznamuje zgodovina v letih: 1766, 1814, 1877 in 1900. Čeprav je letošnji izbruh zelo močan, ni prebivalstva nič kaj posebno presenetil. Že več mesecev prej je bilo opažati v okolici ognjenika podzemsko bobnenje in gibanje.
X Pariški bar, kjer se plešejo le starinski plesi. Kakor vsako leto se je tudi letos v Franciji zelo svečano proslavila obletnica francoske revolucije. Največje slavnosti pa so bile, seveda, v Parizu. Kakor znano, plešejo ljudje ta dan sredi ulice. Neki posestnik bara je prišel na originalno misel, da priredi plesno svečanost tudi za parčke nad 50 let. Pred njegovim lokalom in v baru samem so plesali samo stari ljudje, in sicer mazurko, polko, valček in četvorko ter sploh same plese, ki so jih nekoč plesali naši roditelji. Seveda je podjetnik lastnik bara zaslužil pri tem
BOLNIM
slabim, nervoznim, obnemoglim, onim, ki se naglo utrudijo. (Moškim, ženam in otrokom.)
Človeški organizem obrani zdravje, moč in delovno sposobnost mladih let samo dotlej, dokler so njegove življenske žleze zdrave In dokler normalno delujejo. Slabe pa, bolne, preutrujene po ekscesih, ali nerazvite že od rojstva, ne nasičajo organizma z dragocenimi fermenti v potrebni količini, zaradi tega se znižuje življenski tonus pri vseh »lementih, krvotok in premena snovi zastaja in v organizmu se nabirajo usedlina za čas neodstranjene sečne kisline, urati i. dr. strupi na* rušene premene, ki se zovejo slabost, naglo utrujenje, bolezni predčasne ovenelosti, starost in celo smrt. No, k sreči so znameniti znanstveniki, kakor Broun-Sekar, Karno, Zilbert i. dr., dokazali, da se po nasičenju organizma sfizijološkim ekstraktom, kakor je «Kalefluid» D. Kaleničenka iz življenskih žlez močne in mlade
c tMn dobi iuha leno barvo in -JePe-V^te denarja.'vrhu tegapa je postal njegov živa]i, Poyrača mladeniška moč., ker te žleze vlivajo b tem dobi juna lepo Dano m ]okal §e sJo§no	Qd tega dn? SQ namrečj v krvni obtok specijalne fermente in gormone. ki vra-
starejši ljudje začeli, stalno zahajati, v ta bar, kjer plešejo vsak dan starinske plese.
X Število časopisov na svetu. Izračunali so, da, je danes na svetu okroglo 80.000 časopisov in da jih je bilo pred 30 leti za dobro polovico
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Gotovi smrti sta ušla ...
Dolnja L e n d a v a, avgusta
leti jih je bilo 20.000). Vs Ameriki izhaja 27.000, „ . ■ ,	n •	• T* Az'i» 7860, v . Avstraliji m v Afriki , pa 250 li-
P°VeTnaS,rr Sm° V *D°mo1v,im stov, Največ listov in)aio .Že4iniene države, po-
SlSi	S ^ *qnčiia? Auslya' Rus*a in
,}*Nepujsag», ki pravi, kako sta ušla gotovi smrti i . .. „ ' v ;	... '.
Oba poslanca gg. Klekl in Jerič pri strašnem' x Legitimacije za berače. Odbor Za pobijanje Zločinu 20. junija v Narodni skupščini. Mi že beracepja ,.v na Poljskem,je uvedel Prisilni tedaj nismo verjeli članku «Nepujsaga». Da pa vpis-^seh b^ačey:,in	y; .vijenskem-
ugotovimo resnico, smo se v našem Članku v okrožju. Vsak vpisani, b.erac bo dobil posebno •Domovini« obrnili na naše poslance, da nam legitimacijo s fotografijo. Odbor . namerava . na-pojasnijo zadevo. Eden poslancev KDK je dal daljevati svpio akcuo y;tem sm^Iu, da bodo vsi piscu članka v «Domovini» natančno pojasnilo vpisani beraci nameščeni v raznih dobrodelnih o položaju v skupščinski dvorani usodnega dne. zavodih, ali pa se jim bo izplačevala podpora. «Nepujsagova» vest o smrtni nevarnosti prek- Vpis pa more roditi seveda tudi zle posledice, murskih klerikalnih poslancev je skozi in skozi Izraža s<; ze,bojazen, da se bodo beraci, cim izmišljotina. Poslanec g. Perndr, za kojitn naj<*>!* legitimacije, :;organiziraU.,y;^trQkoyiie $rf bi sedel g. Jerič, prav tako g. Radič, za katerim ganizacije, ki bodo vodile boj proti «konkurenci» baje sedi navadno g. Klekl, sta sedela v prvi in proti prestopanju ljudi iz drugih manj dobicka-kloph a klerikalni poslanci so sedeli čisto zadaj.	.poklicev*^Mbm beraški;pokJic. :
Ni torej govora o kaki smrtni nevarnosti za prek- j X Silno praznoverje na otoku Javi. Značilen
čajo energijo po vseh celicah organizma, prelivajoč po organizmu vesel občutek polnega življenja.
Evo, zakaj se smatra «KnIeIluid» v medicinskem zboru vsega sveta za milijone bolnikov kot močno okrepčujoče in moč povračujoče; sredstvo za čas bo-w	^ *ezni 1)0 "jej. po operaciji, porodu, napornem du-
jii ua ji« jt «iiv»	ševnerri in telesnem delu. naglem iitrujenju. pri oslab*
manj.uNa Evropo pdpade 3^000 hstoy_(predJO rjenju izročilnih žlez, duševne ali telesne šile,'ker:
<VW™ * *	4KALEFLUID» poialajujei in krepi vse element«
organizma. • ' . »y.
«KAlEFLL1D« povrne izgubi jeno moč in zdravje, «K,ALEFLLID^.čisti kri od strujx>v. narušene pre* ,.. niejje snovi, kot :, sečne kisBne, yratov, toksinov, ki prinašajo' bolezen, 'predčasno' oveuelost in •• smrt. '•'■' ' ■■ '.'•"''-• ■ t'1-" - '• .■-■..• »KALEFLUID« poživi krvni obtok in izmenjavo
«KALCT LyjD> ' st iinulip apetiL P r <p h a .v p, «KALEFLI!1D» odpravlja fizično/ duševno ali uio->
nt I no utrujenost.	* '-"'"	-
«KALEFLUID»
povrne normalno delovanje srca, krvpih crelic, ledvie< j^ter; organov :za; diha-tfja in. p r e b a v o. «KALEFLUID»
povečuje delovanje mozga — tvor* ca rdečih krvnih telesc in s tem odstranjuje ^ slabokrvnost in sklerozo.
-legulirA iiyčni sistem ter povzroča
«KALEFLL1D» oiiembgo|uie! 'lufro utrujenost '^in
povWuje delovno sposobnost.' "... «KALEFEt3IDi»'p6dfelj¥uj'e ^eriofdo aktivnega'^v* Ijenja.
«KALEFLUID» regulira zvišani ali zmanjšani pulz, normira temperaturo, debeljenje ali pa bolestno hu jšanje.
«KALEFLUID» je potreben vsem onim, katerih ot«
murska poslanca.	J primer lahkovernosti in praznoverja vzhodno-
•Nepujsag* stalno prinaša neresnične vesti z indijskega prebivalstva na otoku Javi je odkrila edinim namenom, da uboge Madžare, ki ne či- nedavno policija. V okraju Canbiu je stanoval tajo drugih listov, napačno informira v korist bogat trgovec domačin Bardiman, ki si je pri-klerikalne stranke. S tem dopisom imamo na- dobil na sleparski način ogromno premoženje, n.en, pokazati slovenski javnosti klerikalno po- Prodajal je namreč lahkovernemu ljudstvu za četje v Prekmurju in obenem resnicoljubnost drag denar razne «svete ptiče« in je tako živel •krščanskega« tiska.	na udoben način. Čeprav domačini na Javi že
vedo za gramofon, radio, telefon in druge pridobitve moderne tehnike, vendar so še močno sposoben za delo in uživa vse radosti mladih let. zaostali, posebno kar se tiče praznoverja. .To , zdravnikom <K.\IKFLini)» brezplačno in
slabost je znal Bardiman izvnrtno izkoristiti., ^^	robno lite,
•	Zadnje čase pa je policija nekoliko bolj budno (raturo z zdravniškimi ocenami. »KALEFLUID* ja
X Albanija bo proglašena za kraljevino. V pazila nanj, vendar pa mu ni mogla ničesar do-[ bil odlikovan s 5 <Grand Prix> in 5 velikimi zlatimi Albaniji pripravljajo nove volitve, na podlagi kazati, ker so njegovi «verniki» strogo molčali, kolajnami.
katerih bo sestavljena nova zbornica, ki bo Zadnje čase se je mnogo govorilo celo o tem,'vJo\«	^SrnaS
anizem je podvržen raznim Obolenjem ali ža« hteva stalno krepitev moči, oslabele zaradi bo* lezni, prepičle hrane ali napornega dela. Po dobi zdravljenja s «KalefIiiidom» prenehajo Same od sebe: slabost, nervozriošL nesposobnost za delo, bolezni in živčno razburjenje ali potrtost, ki so jih izzvali življenski ekscesi telesa in duha, trpki spomini itd. In prejšnji bolnik postane zopet zdrav ter
sprejela nekatere revidirane člene albanske da je Bardiman osnoval pravo sekto. Za drag poznana samo Df Kaleničenka. Znto se varujte ustave. Med njimi bo tudi člen, ki izpreminja denar je poučeval svoje v.ernjke v raznffi .ino- nnn»r.,«n> » «,;<it a^Uivii. albansko republiko v kraljevino; Glavna haloga jitvah, s. pomočjo katerih naj bi postali neranlji-
vega parlamenta bo proglasiti Albanijo za kra- vi. Oni so prinašali denar, on pa jjh; je'učil te u wjdSIlita se je jbrniti nas,ov: v Franciji: . ----- ------------|mqhtve. TaHo Je slo nekaj mesecev, dokler se t^oeiete Kalefluid D. Kaleničenko, Neuilly s-Seine,
Ijevino in Ahmeda Zoga za kralja XV
«KALEFLUlD» se dobi V lekarnah vseh držav.
XV čolnu preko morja. Iz Nev Yorka poro- iii$ta dva Javanca pošteno stepla in se. je pri p res Pariš 7. čajo, da je dospel Nemec Romer s čolnom do tej priliki pokazalo, da ta molitev čisto nj5.ne|'.s- \j{
rue de L Quest: v Angliji: London
irrineton Hardens. General Agcncy Virginijskih otokov, odkoder se bo podal dalje pomaga. Ob^ sta se. nanireč močno oklala z no- K?leffuK|i v Nemčiji:- W.
Andrejew, Berlin, Charlottenbiirg, Niebuhfstr. 75; v Jugoslaviji: Bco* .grad, Bitoljska ulica 5, Miloš Markov 16.
ZA SMEH W KRATEK ČAS
v New York. Romer je šel na pot preko morja žem in zelo krvavela. To je bilo tudi vzrok, da 28. marca, in sicer iz JLisboqe. Radi viharja je so tudi ostali domačini izgubili vero in zaupanje moral pristati na južnem koncu Portugalske, v moč dotične. molitve ter naznanili. Bardimana Dne 17, aprila je odplui v smeri proti Kanarskim policiji, ki ga je zaprla.
otokom, kamor je dospel po viharni vožnji j X Meso bodo izdelovali iz lesa. Na kongresu 27. aprila. Dne 2. junija'je odotoval naprej. Sredi nemških kemikov v' Berlinu je imel profesor morja je srečal parnik «Epidaurus», iia katerem dr. Bergius velezanimo predavanje o uporabi je obnovil svoje živilne zaloge. Nato se je usme- premoga in lesa. Ta učenjak je izumil način, po ril proti Srednji Ameriki in je zdaj že ob njenih katerem se lahko premog spremeni iz trdne v, bregovih.	j tekočo obliko. Od premoga je razširil svoje raz-
X Bljuvanje ognjenika na Filipinih. Ognjenik iskovanje na les ter dognal, da bi se dalo ke-Mayon na Filipinskih otokih je začel te dni zopet mično ogrodje lesa tako preurediti, da bi prešlo močno delovati. Odprlo se je novo žrelo, iz ka-jv prebavljive ogljenčeve hidrate, ki so bistvo terega se vali lava v takšnem obsegu, da beži mesa kot hrane. Pridobivanje sladkorja iz lesa prebivalstvo na vse kraje. Sedanji izbruh je peto se je profesorju že posrečilo in naslednja stop- Abraham, niti Izak, ijiti Jakob, temveč Savel, ki veliko bljuvanje tega ognjenika. Mayon leži nja je sedaj po njegovem mnenju sprememba je šel iskat izgubljene osle svojega očeta2 in glej-2520 m nad morjem na južnem delu otoka Lu-Tesa v nadomestek za meso.	1 te. sedaj sem jih srečno našel.>.
Najdeni osli;
.'Trije domišljavi mladeniči srečajo na polk starčka ter v svoji razposajenosti sklenejo, na» praviti majhno šalo.
Prvi pravi: <Dobro jutro, oče Abraham!} Drugi: «Dobro jutro, oče Izak!> Tretji: <Dobro jutro, oče Jakob!) Starček pa mirno odgovori: «Jaz nisem niti
Dober odgovor.
Okrog poldneva pride nek popotnik skozi vas. ?red neko hišo stoji na pragu hišni gospodar ter kadi cigaro. Popotnik ga pozdravi in vpraša, koliko je ura.
Gospodar: ^Sedaj je baš čas, ko gredo osli pit k potoku.*
I Popotnik: «Tako? Kako pa, da ste še vi Vedno tU?*
jj	Vrnitev z obrestmi.
Nekje na deželi se je prigodilo, da se je k zapuščeni devici vtihotapil tat ter ji je ukradel poljub.
«Ježeš, kaj si naredil!* je kriknila. «Ali ne 'veš, da je prepovedano?*
Janez je moral pobrati šila in kopita, dekle pa se je drlo za njim skozi okno: <Le čakaj, z obrestmi nii ga boš moral vrniti!*
Dovoljen ples.
Pred oblastvo je bil pozvan neki hišni posestnik, ki je bil ovaden zaradi godbe in plesa.
Vso noč ste plesali, pa niste imeli dovoljenja*, ga je prijemal uradnik. «Zdaj boste kaznovani.* <Kaj vso noč!* je poudaril možakar. «2e dvaj-get let plešem tako, kakor moja žena gode, pa -Ss aiste kaznovali.*
Umetna iznajdba.
Neki možakar na deželi je bil zatožen domačemu župniku, da čita pregrešne časopise. Župnik je poklical njegovo ženo ter jo je ošteval, zakaj trpi kaj takega v svoji hiši.
«Saj ni res, gospod župnik«, je tajila soproga. «Pri nas beremo samo «Domoljuba*. Ljudje nas obrekajejo.*
cCakajte; ua svoje oči se bom prepričal.* Župnik jvi šfc tisti dan posetil naprednega soseda, ki pa je odšel po opravkih. V njegovi odsotnosti se je nadejal bogatih uspehov, zato je pritisnil na ženo, naj mu pokaže, kje hrani časopise. cTuVnj v omari*, ihu je pokazala. Župnik je stikal in brskal, videl pa je same cDomoljube* skrbno zložene po številkah in po letnikih. Odšel je ves potolažen in hud na hudobne jezik?, ki delajo krivico poštenjaku.
Dobr? v.fcna je bila vsa srečna zaiadi duhovnikove pohvale ter je povedala možu, kaj se je prigodilo. Mož se je porogljivo namuznil, zakaj ^Domoljubov* naslovni itt zadnji list je rabil le za ovitek «Domoviiu», ki jo je na ta način umaknil njenim preganjalcem.
Sramežljivost,
Jera je bila obtožena, da molze skrivaj sosedove krave. Kot merodajna priča je bila zaslišana Neža. .
<Torej Vi ste jo videli?* jo je vprašal sodnik. «0, videla, videla!* je kimala Neža. <Kravo je molzla, kakor resnično mi Bog pomaga.* «Kje pa, kje?* je sodnik poizvedoval. cTisto pa nerada poveiiij kje jo je molzla...» je povesita obraz. «Ako kravo semkaj pripeljejo, vam bom že pokazala...»
Nejeverna Marička.
Zoper znamenito Koroščevo sliko v <Jutru* je grmelo tudi v Mahovju, preprosti hribovski vasici. Razkačen duhovni* je kričal na prižnici in sipal peklensko žerjavico na cbrezversko* časopisje. Mladina je radovedno stikala glave in ugibala, kakšna je tista pregrešna podoba klerikalnega poglavarja.
Potovka Meta je morala drugo jutro na vse zgodaj v mesto po napredne časopise, odkoder jih je prinesla polno košaro. Obstopih so jo radovedni vaščani, celo priletne ženice so se prerivale in stegovale vratove.
<Saj ni nič posebnega!* so nevšečne vaščanke vihale nosove. <Gospod minister se nekpm grdo držijo, prav tako kakor naš župnik, kadar udrihajo po časopisih.*
«Pa v roki nekaj držijo...» je zagledala zgovorna Marička.
<To je pendrek!* ji je razložil Matija, ki je prišel iz mesta od vojakov.
Dekle, ki še ni nikoli čulo tega imena in je razumelo le drugo polovico besede, je nejevoljno spačilo obraz ter ga osorno zavrnilo: cTega pa že ne verjamem, da bi gospod Korošec kaj takega držali v roki...» S.
Potolažena vest.
Župnik Gašper je bil hud preganjalec naprednih časopisov. Njegova zagrizenost pa ni mogla zbegati nikogar razen Urše, ki je obljubila pri nebu in zemlji, da ne bo prijela nobenega pregrešnega časopisa. Kmalu pa jo je premagala radovednost in že je prelomila prisego
Nekoč je sedela pri mizi, sklonjena nad naprednim časopisom; glasno je čitala, da je bolje razumela, pri čemer pa si je z obema rokama tiščala ušesa.
cJejhata, Urša, kaj pa delaš?* jo je iznenadila j soseda.
dale pregrešen časopis prebiram*, je priznala. «Pa sem si zatisnila ušesa, da se ne pohujšam!*
Priporočajte in širite,,Domovino"!
pisarna notarja KARLA PLEIW£IS SA
V LJUBLJANI, se nahaja sedaj v pritličju hiše
g. dr. VAL. KRISPERJA
Kralja Petra trg St. 2, (nasproti sodne palača)
Listnica uredništva
Runeč. Proti zakonu.
Sr. Jurij pod Kumom. Dopis je bil spisan tako nerazločno, da ga nismo mogli prečitati in ga zaradi tega nismo mogli objaviti. Obrež. Prepozno!
MALI OGLASI
28 let star, neoženjen čevljarski mojster želi
gospodično,
ki bi imela primerno posestvo za nadaljevanje čevljarskega obrta. — Ponudbe na upravo »Domovine« pod »Mojster.,	189
Kovaškega vajenca,
krepkega, zdravega in poštenega sprejmem takoj, tudi takega, ki hoče svojo vajeniško dobo dokončati. —
Anton Petkovšek, L««atec,
185
Deske
jelka, smreka, monte. kupim večjo množina proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno-Jranko vagon je nasloviti na »Mangart., Ljubljana, poštni predal 43.	184
Za birmo!
blago, obleke vseh vrst kupite najugodneje v trgovini Franc Sen čar. Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra, s u h 1 h g ob in vseh poljskih pridelkov..	183
Žimnice (modroce) vrhnje In spodnie otomane razne divane žimo. afrlk. cvilh In vse potrebščine prodala naiceneie tapetnik Rudoll Sever, Ljubljana. Marijin «rg 2.
Tovarna glasbil, gramofon« tn
harmonik
Skladišče:
IVI EINEL Sc HEROLD
R. LORCrER, MAR BOR it. 104-A
Violine od Din 95'— d. Roone harmonike ol Din 8V— d. j Tamburic* od Din 98- — d. Gramofoni od Diu 345"— ' ZAHTEVAJTE NAS VELIKI KATALOG. KATEREGA i 119	VAM POSMEMO BREZPI.ACVO.
Do sedaj najcenejSa tvrdka v državi !
75
za modroce, najboljša in najcanajša, pri
M. Masterl, tovarna žime, Stražišče pri Kranju.
Nabavite si holo svetovnega slovesa
Nedosegljiva trpežnost
Naiprecizneiša izdelava
Od 1000 Din CRl!
Zahtevajte cenik, gratls in franko, In ogleite si zaloge pri samo-prodaji in glavni zalogi za vso kraljevino:
Erik Breuil
Dunajska cesta 33, Ljubljana
ali pri enemu izmed številnih pod-zastopnikov v vseh večjih kraiih.
BOLNI NA PLJUČIH 3
Tisoti že ozdravile ti 1
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranievania,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje : in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ! ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom
prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal le 10.000 izvodov zastonj, zato pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov:
GE0RG FULGNER, Berlin-Nenkolln
Ringb&hnstrafie 24	Abtellang 631
>daja ia konzorcij »Domovin«. Adoll KiDnikar
Ureiuie Filip O mladič
Zm Narodno tiskarno F r a a J e i e r J « i.