r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i o j GLAS NARODA Tlii hrfett Slovenian Da2y the United States. Iisiislorenskih .delavcev y Ameriki. and lagal Holidays. 75,000 9S9f TELEFON: GHelsea $-387$ Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of at March S, 1870 NO. »5. — STEV. 225. HEW YORK, SATURDAY, SEPTEMER 24, 1932. — SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 1932 VOLUME XL — LETNIK. XL ROOSEVELT 0 DOLŽNOSTIH INDUSTRIJE IN FINANC Z OZIROM NA MODERNI RAZVOJ SO NOVE IN RADIKALNE ODREDBE ABSOLUTNO POTREBNE Demokratski predsedniški kandidat je rekel v San Franciscu, da pluje dežela v smeri proti gospodarski oligarhiji. — Polje neodvisnega trgovca postaja vedno ožje. — Seststo korporacij kontrolira dve tretini ameriške industrije. — Dnevi velikih promoterjev in finančnih velikanov so žteti. Piketi so se umaknili pred vojaštvom SAN FRANCISCO, Cal., 28. septembra. — Danes je govoril pred tukajšnjim Commonwealth klubom Franklin D. Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat. ZVEZA MED FRANCIJO IN ZDR. DRŽAVAMI Japonsko časopisje trdi, da se hočejo Združene države zvezati s Francijo. — Za pomoč proti Japonski je Amerika pripravljena odpustiti dolg. Tokio, Japonska, septembra. Japonsko časopisje obširno piše I o poročilu iz Pariza, da skušajo I Združene države dobiti Francijo za svojo politiko na Daljnem Iz- Dejal je, da je dolžnost vlade pomagati trgovskemu svetu ter da morajo voditelji finance in industrije služiti javnim interesom. Nakratko je opisal razvojno dobo človeštva ter! ^ku proti' Japonski. V plačilo za omenil tudi prizadevanja svojega soimenjaka, pred-] to bodo Združene države podpira- sednika Theodora Roosevelta, ki je poskušal uniči-j1'.' Fra"eijo v n>™m pi"r . . * r _„_ _ . J ti enakosti v orožja Nemeije ah ti velike truste, nakar je napravil razliko med do- pa ji bod« znatno popustile vojni brimi in slabimi trusti. Citiral je tudi Woodrowa «lolj Wilsona, ki je kot predsednik tedanji gospodarski položaj tako ostro kritiziral, da je vsaka današnja "radikalna" kritika mila v primeri z njegovo. — Ako premotrimo današnji položaj, — je dejal, — pridemo do zaključka, da ljudje nimajo več enakih prilik. Naša industrijalna gradnja je dokončana. Vprašanje nastane, če ni preveč dovršena. Dospeli smo do zadnje postaje. Proste zemlje ni več na razpolago. Včasi je živela polovica ameriškega naroda na svoji lastni zemlji. Ljudje so to zemljo obdelovali in se preživljali, dandanes pa tega ni NEMŠKA V0JSKAB0RBAMED NE ZADOSTUJE ZA OBRAMBO Manevri Reichswehra so pokazali, da ni mogoče ubraniti Berlina pred Poljaki. — Zahtevajo prisilno vojaško službo. Berlin, Nemčija, 2-3. septembra. (Vte Reiehswehra, ki so na zadnjih nemških manevrih, branila Her]in z orožjem, ^ki je Nemčiji dovoljeno po versa ill ski pogodbi, so .so moral«* umakniti pred vpadom z vzhoda in "sovražnik" je zavzel glavno mesto. To je bil zadnji dan nemških manevrov. S temi manevri je Nemčija hotela dokazati svojo trditev. da njena obramba proti Poljski ni zadostna. Predsednik Hindenburg se je zgodaj zjutraj pripeljal iz Berlina in vojaki so ga burno pozdravljali. Pazil je na potek manevrov slednjič izrekel /svojo sodbo. BOLIVIJO IN PARAGVAJEM —---j- Paragvajci so premagali pomožne bolivijske čete. — Boqueron je skoro popolnoma obkoljen. . *1Niči Niči" prinaša štiri kolone dolg članek svojejra .pariškega poročevaJea. ki poroča o razgovo- I ru ameriškega senatorja Davida | Rood z ministrskim predsednikom j eakal jp toliko £asa da so VlU ma Edouardom Ilerriot. Pri sestanku j neypi konC.anL tn(ia običajna pa-| s Herriotom v torek zvečer je je bila z ozirom na gospo. nator Reed baje stavil naslednje ; (larske ratzmere opuščena. MILIČARJI SO NAPADLI ŠTRAJKARJE Z BOMBAMI TAYLORV1LLE, 111., 23. septembra. — Pred Peabody Coal Mine v Longleyville, kjer so nameravali pričeti z delom, se je zbralo okoli 200 moških in ženskih piketov, da bi preprečili delo v maj-ni. Toda narodni gardisti so pikete napadli s solznimi bombami, vsled česar so se morali v velikem neredu umakniti. Navzlic temu. da so državni tru- Asuncion, Paragvaj, 23. sept. Močna bolivijska armada je skušala probiti paragvajske oblegal- ne vrste in tako rešiti trdnjavo .. , ^ Boqueron obleganja. Toda Para_. sjar.li pikete, da piketira- , CD A WCIf A |E i nj« ni dovoljeno, so se zbrali pred - tjs /llluIV/\ JL vhodom v majno. gvajei .so armado premagali z velikimi izgubami na moštvu in vojnem materijalu. Pa tudi bolivijska oblegalna posadka je že skušala pobegniti z trdnjave. Pred no je bilo odposlano to po-ročilo so bile razširjene vesti, da se bo posadka, ki brani trdnjavo j Boqueron, vsak čas podala. | pontine traperjev, da se naj razi-Po dvodnevnem hudem bom-, (j0j0 so prjeeli metati nanje bombardiranju so Paragvajci zavzeli ^ piketi so .se veliki zmešnjavi Nad 130 narodnih gardistov z oddelkom strojnih pušk. se je postavilo okoli majne. ko je bilo dano znamenje, da naj 300 premo-garjev prične z delom. Ker se piketi niso zmenili za o- močno postojanko izven trdnja- razšli. predloge: — Združene države nameravajo zavzeti Japonski sovražno politiko v Mandžuriji. Ako bo Francoska sodelovala z Združenimi državami proti Japonski, bodo Zdr. Z ozirom na primerni čas je zveza bavarskih veteranov predložila notranjemu ministra prošnjo, da dovoli splošno ljudsko glasovanje. v katerem naj ljudstvo glasnije glede vprašanja, da več. Nobenega varnostnega ventila ni več v obliki; zapadne prerije, na kateri bi lahko znova začeli oni, ki so na vzhodu izgubili delo. Iz Evrope ne moremo več vabiti ljudi semkaj, da bi delili z nami naše bogastvo, ker ne moremo niti našemu narodu nuditi dovolj prilik za življenje. Nato je omenil govornik visoko zaščitno carino, koje posledica so zaščitne carine v inozemstvu. — Amerika je zaprla svoje meje pred tujim blagom, dočim so zaprle tuje države svoje meje pred našimi izdelki. — Svobode na farmah ni več, pa tudi prilike za male trgovce in obrtnike je vedno manj. Brezsrčna statistika zadnjih treh desetletij dokazuje, da bo neodvisni trgovec omagal v boju za svoj obstoj. — Statistika dokazuje, da ima kontrolo nad gospodarskim življenjem naroda šeststo korporacij. Te kor-poracije kontrolirajo dve tretini ameriške industrije. Deset milijonov malih trgovcev in obrtnikov tvori ostalo tretino. Ce se bo ta koncentracija nadaljevala, bo v sto letih vso ameriško industrijo kontroliralo ducat korporacij in sto ljudi. Naglih korakov se bližamo gospodarski oligarhiji (samodrštvu) in vse kaže, da smo že skoro dosegli ta cilj. Govornik je mnenja, da so dnevi velikih promo-torjev m finančnih magnatov šteti. Največja naloga sedanjosti je, da zopet odpremo trge tujezemstva, da bomo zamogli spraviti nanje preobilico svojega blaga. • Produkcijo in uporabo moramo spraviti v soglasje ter primerno razdeliti produkte in bogastvo. Obstoječe gospodarske organizacije morajo začeti služiti narodu. — Napočil je dan prosvitljene vlade! — je vzkliknil govornik. — In naloga te vlade je, kon trolirati gospodarske enote, ki se nazivajo korpo-racije. r** viv » 1 vit II J C« J \t«l • države v povračilo «v marsčem I>o-lnPmgki armadi zopet vpelje pri-n,Ktil° ^»"»'.On, vojaška služba. pustile Franciji glede »vojnega dolga. Poročevalec lista "Niči Niči" pravi da Ilerriot ni dal Reedu odločilnega od govora. Isti poročevalec pravi, da se vr-Še slična pogajanja v Londonu, da dobi Amerika Anglijo za svojo politiko na Daljnem Iztoku. Poročevalec pravi dalje: — iNeovrgljivo je, -da si Združene države zelo prizadevajo da bi dobile alj^Ineško-francosko pomoč proti Japonski potom Lige narodov. Japonska 'mra zelo paziti na obnašanje Anglije in Francije pri tej ameriški snubitvi. Voditelj Seikukal stranke Kajnu Mori, ki je zvezan z mlajšo vojaško stranko, je njihovo blago podvrženo bra. — O Aristidu Brituidu se pri- dvojni carini; eno pristojbino bo po ved u je mnogo anekdot, zlasti pobirala kitajska 'vlada, drugo pa sedaj, ko nabirajo sklad za njegov Mančoukuo. ki je prevzela celo spomenik. Najzanimivejša pa je mandžursko carino. anekdota, katero je pripovedoval .Japonski trgovci so poslali de-'ti republikansko Briand-sam: • legacijo k japonskemu generalne- viti monarhijo 4iBilo je, ko je poljski diktator mu konzulu Itarro Ishii, da ga' maršal Pilsudski obiskal Pariz le- vprašajo. kaike korake je storila ta 1923. Millerand, tačas predsed- jaiponska vlada za slučaj, da sto-nik republike jn ja« kot minister pj v veljavo kitajska carinska blo-zunanjrh bzadev, sva šla na želez- kada. Konzul Ishii jim je odgovo-niško postajo, da ga sprejmeva. I ril. da pričakuje navodil iz Tokio, Vsi trije smo bili trideset let po- izrazil pa je upanje, da kitajska prej navajeni shajati se na med- vlada ne bo vpeljala carinske blo-narodniJi socijaliMtččnih zborova- kade, ker bi to dovedlo v medna- Madrid, Španska, 22. septembra. — Resnica o vstaji generala Sanjurjo ni bila povedana španskemu -narodu. Dokler bo ostala na krmilu sedanja vlada, ali pa katerakoli vlada s tako politiko, ne bo nikdar prišla resnica na dan. General Sanj ur jo, ki se nahaja v vojaški jetnišnici pod obsodbo dosmrtne ječe. najbrže ne bo odsedel celo 'kazen. Pa tudi, ako pride iz ječe. bodisi, da bo pomiloš-čen, bodisi, da bo podeljena splošna amnestija, Sanjurjo ne bo nikdar poskušal popraviti napačna poročila o svoji vstaji v Sevilji. IZGNALA M0NARHISTE Ladja je odpeljala mo-narhiste v izgnanstvo v Afriko. — Med izgnanci sta dva bratranca bivšega kralja. Madrid, Španska, 23. septembra. — Parnik Espagna V. je odpeljal iz Cadiza veliko število najodličnejših španskih plemeni-tašev v izgnanstvo v Afriko, od koder se marsikdo ne bo več vrnil. Med izgnanci se nahajata drva bratranca prejšnjega španskega kralja Alfonza in več dragih visokih plemenitašev, ki so bili ob raznih prilikah v kraljevi družbi, Žrtve menjajočili se časov, ki so tudi vrgli s prestolja kralja, ko bile pripeljane na mali parnik Espagna V., ki jih bo peljal v Rio de Oro, špansko kolonijo v za-padni Afriki, kjer je mrzlica sta!, na nevarnost in kjer je edino razvedrilo prihod in odhod poštnega aeroplana, ki prenaša pošto v Južno Afriko. Markij Squilache, ^vojvoda Se-viljski in dragi enako odlični ple-menitaši ki morajo sedaj kratka monarhistično vstajo pod vodstvom generala Josc Sanjurjo plačati z izgnanstvom, so med temi izgnanci. Parnik je nekdaj bila nemška ladja, ki je bila po vojni odločena Španski kot del odškodnine za potopljene španske ladje. Ko je parnik zapuščal pomol, so sorodniki izgnancev jokali, republikanci pa so jih zasmehovali* Berlinčani pijo mleko. 'GLAS NARODA" — List slovenskega naroda t Ameriki! — Naročajte ga I BERLIN, Nemčija. 23. sep. — Da Berlinčani pijo več piva kot ,kaj drugega, je samo pravljico. V resnici popi jo največ mleka. Po zadnji statistiki popi jo Berlinčani na dan 400,000 galon mleka, medtem ko popijo na dan komaj 300,000 galon piva. f " njih, toda bilo je prvič, da smo se rodne zapletljaje. .•zopet sestali, ko smo vsi prišli do ______ vodstva v viadi. i Peljemo se proti Elvsee palači Aristid. ali je to v resnici on T v odprti kočiji, oba Aleksandra Nato pa potrka mene po kolenu, (Pilsucteki in Millerand) sedeča rekoč: "Ali si v resnici to ti?" eden poleg drugega, jaz pa na- Nato se nasloni nizaj, pokaže s sproti maršalu. Millerand je ne- prstom na svoje prsi in pravi: — Neprestano tolkel s prsti po cilin- "Ali sem to v resnici jaz?" dru in včasih ni bila izgovorjena Nisem si mogel pomagati, da se nobena beseda. | nisem glasno nasmejal in Pilsud- Naenkrat pa Pilsudski namežik- ski, gledajoč po strani, na sklone, se skloni proti meni, pokaže s njenega MHleranda, je napravil prstom na MHleranda, ki je bil zelo resen obraz. Millerand pa je «kkmjen ter pravi: — ''Povej mi,'še bolj sklonil glavo." Kot zatrjuje vlada in kar je tudi dovoljeno tiskati v španskem časopisju, je skušal general Sanjurjo s svojo vstajo strmoglavi-vlado in posta- General Sanjurjo je leta 1931 izdal kralja Alfonza in je pripomogel, da je bila ustanovljena republika. Sanjurjo je vedno trdil, da njegov namen ni bil nikdar postaviti zopet kraljestvo, temveč samo izčistiti iz sedanje vlade nekatere politične zagrizenee. Gotovo je tudi, da general Sanjurjo ni nameraval »vpeljati vojaškega diktatorstva po vzgledu generala Primo de Rivera. Splošno je zjiano. da je general Sanjurjo. ko bi s svojo vstajo uspel, imel namen posvetovati se % lfberalni-mo repubHkanei, kot Alejandro Leroux. Miguel Maura in Mel-quiads Alvarez. Ker je vlada označila njegovo vstajo za monarhistično, je s tem prišla do velike veljave, ne glede na to. da mora general Sanjurjo trpeti pod napačno obdol£b<^ CENZURA RUSKE POSTE Mani!«., Filipinski otoki, 23« septembra. — Polkovnik Clarence H. Bowers, načelnik filipinskih konstablerjev, je v dogovo« ru s poštno upravo odredil, da ustavi vsa pošta iz Rusije. Vsa pi« sma bodo prebrana in kar je no« dolžnega, bo naslovnikom vroče« no. Bowers pravi, da ima dokacsc^ da sonrjetaka Rusija in Tretja in« ternacijonala pošilja rdečo propa« gando m denar komunistom v filipinske provinci je ter podžigat^ »por med gospodarji in najemniki. kar povzroča prelivanje krvi* Bolj zmerni delavski roditelji so odšli po deželi, da prirejajo med delavci shode in jilr flrore, da nq poslane jo radikalci. WW YOMC, BArUKDAT, SEPTEMBER 24, 1932 "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC niHJSHINO COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, President L. Benedik, Treag Plarrn of business of the corporation and addresses of above officers: II« W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y O L A S NARODA" (Vo*te of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday« £a eelo leto velja u Ameriko in Za New York za eelo leto ... ... $7.00 Kanado...................... fttOO Za 1 k>1 leta.............. ... $3.50 Za pol leta ...................... $SJ00 Za inozemstvo za eelo leto ... ... $7.00 Za Mrt leta .................. $1.50 Za pol leta................. ... $3.50 SuhMription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement -Glas Naroda" ishaja vsaki dan lgvaemšl nedelj In praznikov. feoptst brez podpisa hi oselmosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poUljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se Mifi tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 Wt 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 VIHAR V ITALIJI Mussolini vprizori vrasi kako praznovanje in oh taki priliki žrtvuje na oltarju fašizma kakega svojega zvestega pristaša. Po mnenju Musnolinija in njegovih trobil je treba s pomočjo takega političnega rišrmja pomladiti fašizem. Narod je drugačnega mnenja. Narod ve, da boee spraviti Mussolini vse svoje ljudi, drugega za drugim li koritu in tisti, ki se je pri koritu že dnfbro najedel, mora pae napraviti prostor svojemu bolj potrebnemu tovarišu . Pravi vzrok je pa najbrže ta. da se tudi Mussolini boji za svoj stolee ter da nore puščati na važnih in odgovornih mestih prtxlolgo rasa istih oseb. Mussolini nore imeti poleg m drugih bogov. Na ta način se da tolmačiti, zakaj sta l>iu ^dvagana firandi in Roceo. Tudi Balba in Ciana bi p.»s! ,1 \ i»«koj, pa ima dovolj vzroka, da »e ju 'boji. Zgodilo se je pa nekaj, česar bi h!m r no pričakoval. Rimski list, ki se je svojerasn » na/iml "Impero" ter ve po raznih bankrotih povzpel do iim-na ' Impero d'lta-lia" s« je kar preko noči zavzel za »d-ia\ I jene fašistične glavarje. ^ ^ Tako naprimer toplo aagovarja l'\ii Inaeeija, kateri je bil javno odobril umor socijalistirm-^ j v »ilitclja Matteot-tija. — » O Farinaeeiju pravi: — Že nekaj I. I preganjajo človeka, ki je užival velik vpliv in veliko v|.n (l. do'dm ga se. daj v zahvalo obmetavajo z blatom. Nadalje se zazema "Impero dvItalia11 za biv.šega tajnika fašistične stranke, Augusta Tin ni i ja, ki je bil te dni odstavljen kot glavni urednik turinske "Stampe". Možak se naliaja v umobolnici. Dobil jo baje tak živčni napad, da drugod ni zanj prostora. 'J'o je pač usoda »atbe, ki se je preveč napenjala. Mogoče je pa tudi, da ga ni hotel Mussolini poslati v ječo in se ga je na ta način iznebil. .Višek groteske je pa dosegel "Impero d 'Italia" s pozivom na svobodno časopisje Italije, naj se mu pridruži v boju, ko vendar prav dobro ve, da ni v Italiji ni kakega svobodnega časopisja. S tem, da je Mussolini odstavil fašistične veljake, je le začasno rešil svojo oblast. Odstavljeni voditelji fašizma namreč ne bodo mirovali, »ampak bodo vztrajno in neprestano kopali grob svojemu poglavarju. O italijanski narod še ik* ve, bo prav kmalu spoznal, kakšnim ljudem »e je pustil vladati — ljudem, katerim je Šlo edinole za častihlepnost in za hvoje lastne interese. Dopisi. Pozor rojaki! KADAR hočete potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — I se zaupno obrnite na nas, in postreže- ni boste točno in pošteno, kakor ste Vi t bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna <|#t skušnja Vam to jamči/ Pičite po brezplačna navodila in pojasnila n& METROPOLITAN TRAVEl BUREAU FRANK 8AKSER 216 West lftthfltes* Gowanda, K. T. Sezona .piknikov je za nami. in trebA se bo pričeti zabavati po raznih dvoranah. Odbor tukajšnjega is. X. Doma je sklenil, da se otn-ori .sezono priredb v dvorani dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer. Da se pa ustreže vsem. ne nanio plesa željnim, posebno tistim, kateri se Včasih radi smejejo, se b<> vprizorilo en komičen prizor, pod imenom "Stražar in postopač". Stražarja vam bo predstavljal Mike Primožič, ki ima precej oster grla k in vojaške kretnje, saj je bil nekdaj 'vojak, pa še celo oficir. dokler mu niso zvezd porezali. Postopača b(vste pa videli v osebi Joe Zumerja. 'ki je sličen takšnim lenim ptičem. Je precej težak dečko in pravi, da se nične boji. če bo ocvrte polže goltal. Imeli bomo tudi igro "Prepovedana ljubezen'', v kateri nastopi pet oseb. Mr. Charles Sternlsha bo ztypet enkrat na odru in sicer 'v vlogi o-četa. Olga Leonard mn bo pa za •boljšo polovico na odru. Hčerko Francko vam prestavi Frances Zelnik, njen epa po .stariših vsiljenega ljubčka pa Jože Leonard. Seveda pa ona ne mara. ker je vedno zamazan, plaši ji v pa tako. da se še celo mačke boji v mraku. Korelna, katerega Francka ljubi, bost-e videli v osebi John Kontela. Kako bo stara dva na zvit način -dobil, da mu dasta Francko, je pa za javnost tajnost. Kdor hoče vedeti, kako se bo vse skupaj podilo, kdor se hoče prav pošteno nasmejati in po domače zabavati. naj ne zamudi, in prav gotovo pride v S. X. Dom dne 1. oktob-a. Vstopnina : moški 35c, ženske 25e. John Matekovich. i r y \ B&rberton, Ohio. Skoraj sleherni dopisnik prične pisati o današnji neljubi krizi, ki je privedla nas delavce trpine v direktno propast. Da pa ne bo vzelo preveč prostora, pustim krizo zaenkrat pri miru. ter raj še malo opišem zaba*mi večer dne 18. septembra t. 1. pri dveh narodnih družinah, namreč pri družini Air. Valentin Hiti m družini Mr. Karel Štrukelj. Pri družini Hiti je bilo kršče-nje. JCrstna botra sta pa bila Mr. Ivarl Stirukelj ml., ter njegova iz-voljenka pdč. Mary Fisher. Ob tej priliki je tudi boter obhajal svoj 23-letni rojstni dan. In ker sem bil kot povabljen post navzoč. želim nekoliko poročati o tem zabavnem večeru, ki sta pa priredili zpraj omenjeni družiiiL Vse je aranžirala hišna po-po-dinja Mrs. Lucija Hiti. s pomočjo Mrs. .Mary Valenčič ter Air. Au-pele Gabler in drupih. Vrhovno kuharica je bila Mrs. Rozalija Štrukelj. Xatakar je bil hišni go-spodar Mr. Valentin Hiti in sinova. Na ražnju je .spekel prašiča Mrs. Anton Polh. ml. Reči moram. da so bile mize obložene s prvovrstnimi jedili, za suha prla so •bila pa steklenice vseh kalibrov. Človek si ne bi mislil, da se za-more kaj takega dobiti v teh slabih časih. Kr.stije ter obhajanja rojstnega dne se je udeležilo veliko število povabljenih postov. Naj mi bo dovoljeno navesti v«aj nekatere mi znane družine: družina Mr. Louis epli v roke. nato pa mirno odšli na svoje domove. Žel im, da bi bilo še več enakih zabav! Lop pozdrav vsem. ki so bili navzoči, enako tudi čitateljem tega lista. Poročevalka. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane iim opomine prosimo, da I po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko nrnr to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava 44 Glas Naroda'' Iz Slovenije. NASI V AMERIKI ELEK1WN0 S1BP0ZA ZRAKOPLOVE Xemški inženjer Otto Krell je izumil nmno pripravo za privezovanje zrakoplovov pozimi in na polarnih ekspedicijah. Gre za sidro, ki se da kuriti z elektriko. — Cim pa spustijo iz zrakoplova na led, se z električnim tokom segreje in led se okrog njega rartaja. Tok m* nato odklopi, led zmrzne okoli sidra in ga drži trdno. Zrakoplov je zasidran. C'e pa hočejo oprostiti, spustijo v sidro znova električni tok. Pozimi bo fzrakoplo-ve torej brez nadaljnjega mogoče za-id rat i v zaledenela tla ali vo- f j dovja. Važno je to. da je. sidro: lahko iz lahke kovine, sa j ne učinkuje .s svojo težo, temveč le .s svo-J ' jo .zlepljenof-tjo z ledom. V Rrooklynu je padla pred vlak podce.stne železnice 24-letna StoFanija Rozman. Težk<» ranjeno so odvedli v Kings County Hospital. Kolesje ji je odrezalo levo nogo pod kolenom in stopalo na dessni nogi. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi okrevala. — Pred kratkim časom je zopet prišla teta štorklja v slovenske« naselbino »v Gowanda. X. Y., in sicer k družini Mike Mlakar. Za opomin jima je pustila krepkega sinčka. Mati in otrok se počutita dobro. — Mrs. Rose Matekovich iz VSAK LAS POVE TVOJO STAROST Chieaški krmiinalog dr. E. t'arleton Hood je napravil senza-cijonalno odkritje. S skrbnimi mi-krofonskimi preiskavami je d'>pnal da ima vsak človeški las krope, ki izdajajo njih starost kakor letnice pri drevesih. Krogi nastajajo nied rastjo las. ki ni enakomerna, ampak tako rekoč annkovita. Cim starejša oseba, tem počasnejša je rast; in stari ljudje imajo seveda več krogov na laseh nego mladi. Hood je ugotovil, da ima las 20-letnika na vsako okazali. da je ta starostni simptom zelo zanesljiv. Toda dr. Hood boee s posameznim lasom v Toki še ugotavljati, koliko časa je že preteklo, od kar si je dala kakšna oseba ostrici lase. da-1 i kadi in pije, kako se češe itd. Če ne mu to |>osreči, be imela kri-minadistki velik dobiček, kajti zločinec lahko ost a vi kraj zločina brez prstnih odtisov, ne more pa skoraj preprečiti, da bi ne izgubil kakšnega lasu. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANJE BLjTVO IN TO0NO 2LAX0R VAM POKAŽE HA 8T0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300 Din 300 Din 400 Din 500. Din 1000 Din 5000 t 5.85 $ 7.50 $ 9.30 $18— $89— V ITALUO 530 .411.40 .$18.00 Lir iooo iMIO Vrtjlh incikov kot zgoraj nm< lirah dovoljujemo i* botj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH BOLABJlft Za lsplačllo $ 5.00 morate poActi___$ S 70 »» »' $10.00 " " _ $U-80 •* $18JM » " __ $lftJ0 " " $38.00 " - $31J00 " " $404» " X* _ $il'J0 •» " $504» " * _151.30 fiefemult Ml ▼ $taran krt j a izplačilo t dOlRjnv ftajna MkaiNu bvrtujvm« p* Ltrrtii dinarjih «11 (FRANK 8AKSER) i. v. Epilog uboja v Bohinjski Bistrici. Te dni je bil pred sodiščem epilog čndnega uboja, ki je po opi-f>u gotovo še v spominu našim čitateljem. V noči 17. julija je po Bohinjski Bistrici, kakor že večkrat. pijanceval f»4-letni bivši mizar Anton Kunaterle. Iz neke gostilne so ga nagnali okrojr deset«'. ! kmalu po polnoči pa s« našli oh j potu v .zadnjiji z.0 našli vinjenega mizarja, ki je sam pripovedoval, da je mladeniča zabodel. To je potrdil t ml i Ivan •Novšak. ki je bil -v družbi hlap«*a Mlekuža. Vinjeni Kunsterle je imel jiri sebi tudi nož. sprva pa ni nihče mogel prav verjeti, da je vinjeni starec zabodel krepkega mladeniča. Kunsterle. ki *»e je sam obdolžil uboja, je 'bil zaprt najprej v Radovljici, potem, ko je bila njegova krivda ugotovljena, pa so ga odvedli v tukajšnje zapore. Xa razpravi je starec mirno pripovedoval. kako je prišlo do uboja. Ko je šel proti domu, *>ta prišla za njim pokojni Mleknž in Novšak. ki sta se. kakor pravi, brez vsakega povoda lotila njega in ga-je Mleknž parkrat sunil. Kunsterle mu je baje dejal, naj ga pusti na miru. ker ga bo drugače udaril z nožem. Tedaj pa se je Mleknž začel smejati, češ. da bi rad videl, kakšen nož ima. — To me (iowande. X. Y.. m* je dne 14. »ep-1 jf* vjezilo. izvlekel sem nož. jra od-tembra morala podvreči operaciji j pri in fanta samo enkrat dregnil, na slepiču. Sedaj se nahaja na do-j—- je dejal Kunsterle. Potem je mu. in zdravje se ji hitro vrača 1 naprej in ko je .slišal zdiliova-nazaj. I nje. si je mislil, da ni nič hudega — 21. septembra je prišel An-i Nameraval je baje vse to zjutraj ton Bnčan. ki je v pondeljek zvečer streljal na svojo ženo in jo nevarno ranil, v policijski glavni stan v Clpvflamlu in se podal detektivom. Izjavil je. da se prav nič ne spominja, kaj je naredil v pondeljek. Xi hotel povedati, kani je »pravil revolver, s katerim je streljal. Povedal tudi ni. kje je bil po streljanju. Policija ga namerava peljati v v ijlenvrlle bolnico. kjer se njegova žena, bivša plesalka, bori s smrtjo. Predno bo dvignjena obtožba proti Bučanu. bodo počakali, če (»stane Mrs. Fiu-čait pri življenju ali ne. — Smrt je pobrala Matijo Ye-bra. ki je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Mihvaukeeju; sem je prišel leta 1901. Doma je bil iz Rad mirja v Savinjski dolini na Štajerskem in zapušča eno in hčer Elizabeto, omoženo Klanč-nik. v starem kraju pa brata in sest ro. — George Gruettner. oženjen. ki je ime! ljubezensko razmerje in tri otroke s .slovenskim dekletom. Margareto Puhek. v Milwaukee. je bil zadnje dni obsojen v zapor od enega do treh let. Xaj-starejšega otroka Puhkove. hčerko. katero je Gruettnerjeva žena vzgajala skoro štiri leta, ne da bi vedela, da je njen mož otrokov oče. je sodišče priznalo pravi materi. Gruettnerjeva žena nima svojih otrok. Peter Zgaga naznaniti orožnikom, pa so ga poprej naili in prijeli. Ivan 'XovSek je izpovedal, da ne ve in i č^sar o napadu na starca, da pa je slučajno naletel na Mlekuža. ki je krvavel in mu pripovedoval. da ga je stari sitni! z nožem. Po razpravi, ki je trajala ko-maj dobre pot ure. je bil Anton »Kunsterle obsojen na dve in pol leta težke ječe in ko -o ga vprašali. če sprejme sodbo, je najprej menil, da je malo prehuda, ker se je moral braniti, potem pa jo je le mirno sprejel. Obletnica kolere. fMj let poteče letaš, odkar j«' v Xovem mestu raz-ajala strašna kolera in morila vse po vrsti, veliko in malo. staro m mlado. To je -bilo leta 183«. To leto je bilo za Novomeščane leto groze. V dobrih dveh -mesecih je pokorila 108 »rseb. Najhujša in najstrašnejša j»' bila pač dneva 16. in 17. julij, ko je dnevno umrlo 10 do 12 oseb. Prva žrtev te strašne bolezni je bila Marija Gorenc. ki je umrla 2. julija, a zadnji smrtni slučaj je bil 8. septembra, ko je umrl za to boleznijo Franc Paplcr. Med mrliči je bilo tudi 1H voja-jakov novomeške vojaške garnkzi-je. Najmlajši med mrliči je bil 14 mesecev star deček, najstarejša pa 87-letna žena. O NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAS U J T E GLAS NARODA" M čiu mmo ni« o, paš pa fd Slovenci v nil okolici. CENE U OGLASE SO ZMCRHE Pogovarjali no se o Kolumbu, 111 v družbi je bila tudi Marjanca, ki je pred kratkim dospela v Ameriko. — Slaven možak — je bil Kolumb — je rekel nekdo. — Ameriko odkriti ni bila tako lahka sfvar. — Ah. kaj bo tisto. — se je vmešala Marjanca. — saj Amerike sploh ni mogel zgrešiti, ker so v New Torku tako visoke hiše, da jih je že odda leč videl. V Ženevi se je v sredo obnovila razorožit vena konferenca. Nemčija na konferenci ni zastopana. Zastopnik boljševiške Rudije je rekel. da je prav storila, ker ni poslala svojih delegatov. Govorjenje o razorožitvi je v tem času jako ceneno. Nekatere države imajo dovolj smodnika, pa ne pušk. doeim imajo drugo'puške, pa jim smodnika manjka. Kazorožitrvena konferenca je baje le toliko uspešno, da delegati, ki se je udeležujejo nimajo revolverjev pri sebi. Pri italijanskih zračnih manevrih bo udeležena tudi papeževa država. Vatikan sicer ne bo po-slal v zrak nikakih letai. pač pa bo u-»rasnil luči. ko bodo zrakoplovi letali nad njim. Odkar je nastopil Mussolini vlado »n odkar se je začel Vatikan brat it i ž njim. je bila v Vatikanu že večkrat tema. Prihodnjo nedeljo bo torej čajanka v slovenski dvorani na Osmi v New Yorkn. Čajanko bodo priredile slovenske matere. Xo. tisto bi želel poznati, ki bo kuhala čaj. Jaz bom pri vratih vprašal, če imajo kaj lahkega nedela dva človeka. Že popoldne in pozno v noč. Pod kapo sta imeJa va&k najmanj dvajset drinkov. Ob desetih zvečer pa pravi starejši mlajšemu : — Kdo pa si pravzaprarvf — Jaz sem sin našega župana. — Le j ga zlodja. — prari starejši. — župan sem pa jaz. * (Nemci gmde sila moderno bojno ladjo, ki se bo imenovala d kratkim imenom "C". Nova bojna ladja bo za Nemce križarka. za Francoze pa križ. * Rojalcinja je rekla svojemu možu, ko se je vrnil domov: — Pismo je prišlo zate. In na koverti je zapisano "lastnoročno". — Ko. kar nakratko mi povej, kdo mi je pisal m kaj mi je piaaL FRAXK TROHA. Bmrhertm, O.: TRPLJENJE DUSE J«'. Davno j«* ir t«*}?«. I>aš sem bil iz- na moji zemlji in zato nimava j»r i-lercl iz ovojih t«troških let. toliko. vice v tujo lastnino. Duša mora čada no me že lahko porabili .'.a raz- kati toliko časa. dokler je kdo dru-na kmečka dela. kakoršnih je ne- gi ne odreši. Ti. pa kadarkoli boš štet'* v naših krajih stare domovi- »pazil takole škripaj V-c drevo, ne. J reci z beseotrebno orodje, majhen barigelček vode iu |>otreb-iio okre|H-ilo za želodec. Po strmi j>oti .sva |H»ča^rh korakov nadaljevala svojo pot. Jaz bi lahko de.iet-l^rat hitreje korakal, trda >tarčko-vj| noge niso bile tega več zmožne iif zato sem moral hoditi |>očaM. Ko dospeva na vrh klane«, starček obstoji in se oddahne, na to mi pa reče: — F rame k! 1'pHial M*m se; — dajva malo počivati. Nato se pa zopet podava |h» |n»ti navzdol, .-aj radi trpljenja neke duše. To .m bilo tak««le pri|ietil<»: — Ko .sem bil mlajši, nisem še vedel, edaj jap tebi. In nekega dne ko sem se nahajal v gozdu, začtijetn kako za-tegiijeno .se ]>onavlja škripanje rlvoje dreves. Prav nič ni sem po-mišijal. kaj bi storil. — Zagrahiui za sekiro in po nekaj udarcih nabrušencga jekla drevesi zagrinita i>o tleh. Oddahnil sem >e v naili. da sem opravil dobro delo in rešil dušo trpljenja. — Baš ko sem >e hotel oddaljiti, mi pa stopi na&proti gozdni čuvaj in robato zarohni nad menoj. Na mesto duše sem bil zašel d i leč ni ve*, kmalu lx»va na mestu, sam v škripce. Na vse načine sem Počivati sva iQislila le nekaj mi- dopovedoval čuvaju, čemu sem po-nut. to la ti.ste minute se za- sekal drevesi in da nisem imeli ni-vlekle in v tistem času mi je Mar- ti malo namena krasti in vdirati v «ek pripovedoval razne zanimivo- tujo lastnino, toda vse ni nič posti. Jaz sem ga tako vestno j>o.-1ii- magalo. Zapisal me je in naznanil šal in >eia pa tako verno motril z kot gozdnega tatu. <> mi. da tudi p<«rb'da nisem obr- — Po j>ostavi bi bil moral planil od njega. Pa kako >ra ne bi bil| rati kazen, ko .sem šel pa sam do / .vinimaiij<»m poslušal, ko mi je porpodarja. čigar je bila »remija, bilo znano, da je iirehodi! že ve-1 na kateri sein posekal drevesi in mu tuhtali, v drngem ]>a zopet nekaj "drugega. Pčenjaki tistih časov so se pojavljali z različnimi predsodki in vsak je po svojem mnenju kaj novega iznašel in zatrobil ljudem s takim prepričevanjem, kot bi bilo vse živa resnica. Med vsa ta praznoverja spada tudi to o trpljenju duše v škripa-joeem drevesu. Kdaj .se je ta vera prvič pojavila, kdo jo je iznašel. po katerih se je raznesla in koliko ljudi še to verjame, mi ni znano. Ostalo mi je pa v spominu, kot nekak sen iz otroških let. na katera leta se človek čestokrat tako rad spomni in katerih r* mogoče priklicati nazaj. POMANJKANJE IN IZOBILJE TAJNOST KOSMIČNIH ŽARKOV Kosmični žarki, tajinstveni žarki ki prihajajo k nam iz vesolj-stva, tvorijo dandanes najzanimivejše vprašanje v fizični znanosti. Znanstveniki gredo na vrh gora z najbolj delikatiiinii instrumenti. letijo z aeroplani. dvigajo se s prostimi baloni v višje zračne plasti, v stratosfero, spuščajo balončke opremljene v instrumentu v se višje plasti hi proučavajo prodiranje k odmičnih žarkov v globine gorskih jezer. Potujejo po liko ^eta Bil je ^ vojni, odslužiti razodei. kakšen je bil moj namen, "mlji »d polarnih pokrajin mi je vse oprostil, kajti tudi «nil(,° tropiČnih dežel, da naberejo je moral d »ljaro vrsto vojaških let in |h» raznih krajih je hodil za de-loin. dokler je bil še mlad in krepak. Starček .se je bil tako zatopil v svoje pri|Mtvcdovanje. da sem ga moral opn'oriti. da v ne bi predolgo zamudila. Za tem je jut zavel močan \eter. drevje se je zamajalo. ju nešteto zlotorumetiega listja se je odtrgala in šumeče odletelo na tla. V bližini je pa nekaj /aškrtalo in tisti j?la<> je bil |>odo-l)en tako milemu ječanju. kot bi nekdo v naj v ^ ji *ti*ki (toni oči pn»-mII. I) »bro uii je bilo znano, da so gl«-m i prihajali rcd dveh škripajo" i h dreves ki sta v skupnem objemu zrasli in da se vejevje bnu»i d Hitro * b dru-jio. , Drevesno škripanje, je pa tudi 'tsrčka opozorilo in me vprašal: — Ali veš. kaj pomeni ono-le škripanje — Ne vem. kaj (»omeni, t«»da ty> vem. da se drevesa drgneta drugo ob drugo. — mu odgovorim. 1 — Vidiš. drager moj. tam je trpljenje duš«-! Bog je v*e tako 'jfdločil, da duše mrtvih grešnikov delajo pokoro v krajih, kjer »»o qacbe delale, dokler so bile še žive. Tam-1? se gotov© duš« kakšnega Kpzdarja muči in dela i>okoro za tfvoje grehe. * — Kaj. ko bi šla in ponekala tjreveai in a tem rešila trpljenje duw* ? — mu odgovorim v naglih benedah in krepko »tUnem za topo-rAV sekire — To bi lahko storila, toda vedeti moraš, da dreveni ne stojita H» je bil najbrž nverjen. da sem rešil tii|KV'> dušo. Toda ofin da. z \>em svojim delom, kalnem ga v gozdovih opravil, nisem niti ene duše odrešil trpljenja. Bes.>de starčka so mi ostale trajno v s]K>minu. Naši očanci in pradedi so nam rapustili mnogo starih navad, običajev in praznoverja. To \>e se je ponavlialo od roda do roda in tako tudi nam ostalo trajno v .sjm>-minu. Cele knjige hj se lahko napisalo. o praznoverju, ki se je od-leta do leta ponavljal« v naših rodnih krajih med našim narodom. Z vero so bila zvezana razna praznoverja. Praznoverja so se pa po raznih vaseh, mestih in trgih razlikovala V enem kraju .-o nekaj novega po- ■ "T :i"i>:up* camwr-iacrKi .•ijsi oawu«»t..:;..'B> Mali Oglasi imajo velik uspeh M 0 Prepričajte se! nove podatke. Drugi znanstveniki gradijo v laboratorijih ogromne generatorja miiijonuv in milijonov valov v nadi. da se jim posreči list var jat i umetne kosiničie žarke. Da -prodirajo do nas neki žarki z "vesoljstva. začelo se je sumiti ob začekn tega stoletja. Eksperimenti. ki so jih vršili zlasti slavni znaiut veniki Rutherford. Ri-clrardsou. Mil liken in drugi, so pokazali, da od nekod iz ve-olj-!e polno panog t°hnike poznamo, kjer je postal bombaž nenadomestljiv Bogate letine zadnjih let in nevarna kon-kurenca umetne svile >ili pridelovalce bombaža, da iščejo za lxmi-baž vedno več novih trgov in novih načinov uporabe. Kljub temu pa čaka v Ameriki še vsa lanska žetev v .skladiščih na kupce, dasi ubogi farmarji ž»- spravljajo po< -streho letošnjo žetev. Okrog KM) milijonov so žrtvovali v Ameriki samo zato. da bi vzdržali vedno bolj padajočo ceno bombaža, vendar so začele cene padati in 100 milijonov dolarjev j » bilo izgubljenih. Edina državi, ki porabi ves bombaž, kar ga pridela, je sedaj Rusija. V Ameriki pa je dobil bombaž zaradi silnega [Miflea cen posebno ime "Nickel-cotton", to pa zato. ker stane kilogram bombaža le še 10 centov iu ga je torej mogoče plakati z nikelna.stim drobižem. Vse kaže. da se na jesen položaj ne bo izboljšal in da bo .stiska še hujša. Tudi z volno, ki je najstarejša surovina, ki je služila človeku za obleko, iti mnogo boljše kakor z bombažem. Večino volne dobivamo z velikanskih ovčjih farm v Južni Ameriki. Avstraliji in Južni Afriki. Tam se pasejo na velikanskih pašnikih nepregledne črede ovae. ki jih vsako leto strižejo. Lansko leto s-, nastrigli toliko volne, da je cena volni padla tako nizko, kakor že ni bila 100 let. Kljub temu pa za volno ni kupcev. Tovarne, ki tko iz volne blago za obleke, imajo p«dne zaloge in polovica lanskega pridelka je ostala v skladiščih. Do-, čim mrlijoni in milijoni delavcev prvimi trpe mraz in nimajo kaj obleči, čakajo natrpano polna skla-' dišča volne na odjemalce. Bog ve, kako ho letaš ? Najbrž bo cena volni še bolj padla, tako da ne bodo niti farmerji mnogo zaslužili. ul>o-gi brezposelni iu drugi obubožani doji pa kljub temu ne bodo mogli kupit: >icer cenenih oblek. j Najodličnejša med vsemi tkani-' nami pa je prav gotovo svila. Z rejo sviloprejk se bavijo zlasti na Japcn-skem. Kitajskem in v Itali-' ji. Manjše kolir*ine svile pridelajo tudi na Francoskem in v Španiji.' Izdelki iz prave .svile so danes po-j vsod prišteti med luksuzne izdelke; in zaradi krize je trgovina s .svilo' silno 1rj>ela. f)očim je pred tremi leti stal kilogram surove .svile okoli deset dolarjev, stane danes kilogram komaj dva dolarja petdeset. Kljub temu pa ni povpraševanje po svili veliko in (> in pol milijonov kilogramov svile leži samo v japon-t-- skih skladiščih. Japonska vlada' namreč noče. da bi >e japon>ka RESNICA GLEDE SUROVEGA svila prodajala poti ceno. Zaradi j TOBAKA. pomanjkanja denarja pa države, kij - same ne morejo pridelovati prave Zanimanje za primitivnost Božični Izlet v Jugoslavijo priredimo na našim rojakom poznanem pamiku "PARIS DECEMBRA Vozni list do Havre na parniku "Paris" $77.— Železnica od Havre do Ljubljane---$ 14.73 Vozni list iz New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Yorka s parnikom "Paris" samo--------$166.— i Davek posebej.» Pišite takoj za brezplačna pojasnila, da Vam pravočasna preskrbimo povratno dovoljenje, potne liste in potrebne vizeje. METROPOLITAN travel bureau FRANK SAKSER New York, N. Y. 216 West 18th Street PETDNEVNI TEDEN svile, tudi ne morejo kupiti svil iz teh cenenih zalog. za primitivnost .i naraslo. V današnjih dneh s.- veil-no več sliši o n ara* v i v Mirovosti. V zadnjih mesecih ste videli več značilnih slik o tem predmetu. Posebno pozornost so vzbujali prizori iz filma "Prinesi žive nazaj!" Vsi, ki so videli te in slične kinematografske -like. se bodo strinjali z ugotovilom izdelovalcev i-iuckv Strike cigaret. ib< je narava v >urovosti red k oda j mila. Ker se izdelovalci Luckv Strike do- Xič boljše .se ne godi lanenim izdelkom. zla»ti platnu. Pred 30 leti so po vsej Evropi cvetela lanena polja. Kmetom se je takrat še izplačalo pridelovanje lanu: ko pa je prodrl bombaž, so lanena poija pri nas. kakor tudi drugod i/.srini-la. Nekako pred svetovno vojno v vsej Evropi niso več pridelovali J lanu in Rusija je pridelal toliko lanu. da *ra je lahko prodajala po brw sedajo lega dejstva, so pri-vsej Evropi. Seda i s«, Rusi močno s!l <1m zaključka, da surov tobak povečali pridelovanje lanu. vendar m,na m**stM v ^'^retali. ga ne bodo mogli predati, niti v j ,>ri izdelm-anju Lucky Sn ik«- >-• Evropi, niti v Ameriki. Sircr p,t poslužujejo najfinejšega tobaka, imajo .sami zado-ti potreb in naj-' Ta tobak izberejo z veliko skrbjo brž še zl.epa ne bodo oblekli vseh j izveden i kupovalci ter plačajo svojih državljanov tako. kakor se zanj običajno znatno več kot je •;<;dohi. Gotovo pa je. da tudi v; pa cena povprečnega tobaka, s z Jug -laviji pridelovanje lanu ne; tem pa š^ ni pojasnjeno, zakaj bo moglo napredovati. ! smatrajo ljudje Lucky Strike za najbolj mile cigarete. Po vsem svetu se ponavlja ista Izdelovalci Luckies vedo,, da pesem. V skladiščih preveč blagtt. surov t„bak nima inesta v pri ljudstvu premalo denarja. In reta|, k;1jti ll:iraV;J v sun.vosti j.-take se dogaja, da se mnogokrat redkokdaj mila. V.sledlega je ves uničujejo velikanska skladišča pri- tobak, uporabljen v Luckio. pra-delkov samo zato. da ne pade pre- vi|m, ,)0>taran ter gre skozi j»ro-več cena. drugje pa trpe pomanj- (.,.s prflženja. ki vključuje tudi kanje milijoni, ki nimajo toliko, ulfravioletne žarke. Ta slavni či-da bi si mogli kupiti najpotrebnej >tUni |>ro(.Ps bii ustvarjen za še. To žalostno uničevanje dobrin ljlM.kies. Xobene dru-e cigarete .pa dokazuje, da je sedanje gospodarstvo vsesra sveta na napačni ]»o-ti ni da bo treba temeljito preurediti. če bo hotel -»vet še kdaj uri* i. iv» zagate, v katero je zašel. | Pet dui dela ua teden je edina mogočnost bodoče rekonstrukcije, proglasila je ravnateljica ženskega urada v Labor Department. .Mi-s M h i v Anderson. Izjavila je: — Krajši delovni teden ^ }triniernim dohodkom od dela je socijaluo iti 2ospodar-ko ; upravičen. Posleilica krajšesra tedna bi bila več dela za vsakoprar. ! bol j rcilno d«"lo za one. k' s«» zaposleni. boljša izdatnost dela. več počitka za delavce in večjo kupno • silo. ' Sedanja tedenca. da se delo deli meti »več ljudi, bi bila nekaj s krasnega, tla ne bi vsebovala preveliko delitev t vidi zaslu/kri. ki je -edaj postal pičel vsled znižanja plač in del nega dela. Odjemat: i/, žepa. kjer je itak malti, da se napolnijo prazni /.'•-| * i _ ne dovede do večje kupne m!c. marveč do razširen.*a gospodarske slabosti mase. Krajši teden je zlasti pomemben za ženske -v industriji, kajti — .Miss Anderson opozarja — večina žensk dela več kot 4s ur na teden. Zakoni, ki ščitijo ženske v nekaterih državah, ne zadostujejo. Treba izjednačenja teh zako- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki bo radi slabih razmer tako prizadeti, da so aas naprositi, da jih počakamo, sate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "€h N." GAMBETTO VO OKO Ko je bil Gambetta. »lavni fran-t-oski državnik, še neznan odvetn^£r so mu morali odstraniti desno oko in ga nadomestiti z umetnim. — ZbiratHji redkosti so se že dolgo razbijali glave z ugibanjem, kam je prišlo izreeano oko. Te dni se je ta uganka pojasnila. Mlad zdravnik, asistent znamenitega kirurga, ki je izvršil to operacijo. >»i je oko obdržal in kon- *erviral. ker ga je njegova bolezen še |M>*ei>e (zanimala. Ko je postal Gambetta veliki državnik, je zdrav nik tem bolj čuval njegovo oko kot relikvijo. Xekega dne pa mu je ponudil neki ameriški pacient za oko veliko vsoto in zdravnik se, je po dolgem oklevanj 11 odločil, da mu ga .proda. Tako je prišlo Gam-bettovo oko v Zedinjene države. ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi ...................................................7.W Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ..........................M Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje .......................................JI Ljubljanske in mariborsko oblasti .31 Pohorje, Kozjak .............................3« Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ________________________________ Prekmurje in Med umor je ............JM Canada ...........................................4« Združenih driav, veliki _______________41 Mali .........................................—«.«15 Nova Evropa.......................—............99 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee. Oklahoma, Indian* Montana, Mississippi, Washington. Wytminj, vsaki po -------------29 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New ¥«fc — Virginia. Ohh. Mow Ink vsaki po ............................................— NaroČilom je pmotlti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštno znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reltomandlrajt« pismo. Ne naročajte knjig, katerih m u ceniku. Knjige potil J amp poštnine prosto "GLAS NARODA91 ns w. u ga imajo. V.sJedtega moški in ženske [»< vseh <1**1 ili Združenih držav in p« drugih deželah smatrajo Luckies "'>v- k«jt"» tlelotlajalci v onili dr za najmilejšo cigareto. Ljmlje znajo ceniti milobr». ki jo da praženje lodajalcc cigareti. Spoznavajo . .. , 1 . - iti mka>k( Lucky Strikes in kakršne ni v nobeni drugi namreč, tla je narava v surovosti j redkokdaj mila. žavah. kjer ><» .strogi zakaj jutri pridi, drugače bo polom. In že je odhitela. Mina ^eče za njo in kliče: — Kaj pa dela Greta? Eli se naglo obrne in skomigne z ramo: — Kaj me to brisra? Ne vem! Mina se jezi na predrznega dekleta. Hrepenela je po ubofji Oreti, mnogo bolj kot po Berti. Ko je pometala prvnico, jo je večkrat videla onstran nlit-e. ko je šla s stotnikovim otrokom na izprehod. Videti je bilo. da je bila vesela in je obračala glavo na vse •trani. Samo proti pivnici se ni nikdar okrenila. Mina upa na nedeljo; tedaj je bila prosta in bo mogla obiskati prijateljico. Mogoče greste obe skupaj na izprehod. Zelo se je ve-velila na to in v noči ml sobote na nedeljo od samega razburjenja KKoro ni mogla zatisniti očesa. Neprestano se je premetavala po železni postelji. Železna mre-ia je bila raztrgana in konci žice so jo bodli v telo, kadarkoli se je premaknila. Postelja je bila Z »'I o majhna ni ni bila pripravna za njeno velikcutt. ležati je morala sključeno. Vendar pa je prve noči sp«!a. kot bi bila mrtva. Sodanje njo-no delo. na katero ni bila navajena, jo je bolj utrudilo kot pa najtežje delo na polju. Skoro je ohiipavala. dM se ne bo nikdar nauei-!* natočiti piva, da kozarci ne bi bili polni in bi še vedno bilo dovolj pen. Tudi ni bila dovolj nagla, da bi pobrigala sproti razlito pi TO. Kozarci, katere je umivala za baro. so ji le prepočasno polzel' vkozi roke in njen obraz je bil dolg. kot tridnevno deževje, ko je z zaspanimi očmi v oblakih dima morala ostati na svojem mestu do polnoči. Včasih so jrnstje lotili ž njo šaliti; posebno spočetka so po •ktiaali. toda obnašala se je tako pametno, da so kmalu prenehali gospodar !»• je mrmral kot "neumna punca". Njen obraz je bil sko ro kol iz kamna, kadar je pomivala kozarce, ali pa za baro hodila •em in tja. Samo eden je bil. koč jaz a cilindrom — "beli lakaj" so'ga imenovali — ki se je ae vedno animal za njo. Bil je lep. Kadar je zvečer. veselo žvižgajoč, z belifi cilindrom nekoliko po strani, prišel, je prvi njegov pozdr«v veljal njej. Ako mu je tudi samo površno odzdravila in ga komaj pogledala, vendar je komaj čakala, da je pričel i njo govoriti. Bil je edini, ki se ji je zdel odkrito priv "Bel lakaj" je imel tako prijeten glas, in ko ga nekoč pogle"1 hi. da je tudi njegov pogled tako zelo ljubeznjiv. Ko ae je ono noč zopet pemetavala po postelji e eu hiše. je prisluškovala, ako med glasnim govor j ne bi razločila njegovega glasu. Strašno *o bili gla.-,... ae nikoli. Pač je moral gospodar dobiti danes mnogo izplačanega denarja. Mino je aazeblo in m potegne odejo višje. Nikdar ne bi hotela Uiti žena kot »o bile nekatere, ki so nocoj okoli polnoči prišle po *vnje može Tod* moi> so s«, jim smejali in morale so oditi z dolgimi nosovi. Ko a žena, katero je mol posebno grobo ozmerjal, se je *e vedno vlačila okoli hiše in oprezno gledala *kozi okno Ne tak ne bo nikdar "beli l«kaj*\ ' S temi pomirjevalnimi mislimi za t me oči. toda *pane«- še ved-no ne pride. Zmešani gtaaovi. ki ao ae nekaj časa polegli v mrmranje. ki pa so topet arnatli v divje kričanje, »o jo vedno plašili. Zdaj grozen krohot in zdaj — tresoč se dvigne v pmtelji —- to je bil krik tako presunljiv, kot kniljenj* prašiča, ki ga je mesar zaklal. Ali »o aoga ubili ?! 8 široka odprtipii očmi po»lnia. Spredaj je velik ropot, premikajo mize, premetavajo stole, ro-potanje z nogami, prerivajo se in pehajo. Tepejo se! Zmerjajo in kolnejo, kričijo in •vpijejo! Mina krčevito drži odejo pod brado in sede na posteljo. Takega vrišča ni bilo doma niti ob največjem sejmu; in slišala je samo od daleč po vaški eersti, ki ji bila dobro poznana in znana vsaka hiša, poznala je glas vsakega moškega, ki je bil v gostilni. Toda tukaj — tukaj je bilo vse tako tajinstnreno tuje! Ali so bili to možje, ki so se borili med seboj? V smrtnem .strahu so ji šklepetali zobje. Ako bi prišli v njeno sobot! 1 Tedaj pa se naglo odpro vrata, ki godijo v ozko vežo proti kuhinji. Že prihajojo! Skoro da ni zakričala; toda premaga se in samo vzdihne. Odejo si potegne čez glavo in se zvije v postelji. (Dalje prihodnjič.) ZEHANJE IN DIHANJE Znanost, kake* z% mansikakšuo drugo vsakdanjost našega življenja, tudi za zehanje še ni našla dokončne razlage. Ena najnovejših teorij je ta, da je zehanje kakor pretegovanje refleksno gibanje, ki BRAZILSKI UPORNIKI VJETI Porto Algerre, Brazilija, 23. septembra. — Dr. Borges de Me-deiros, prejšnji governer države Rio Grande do Sul in več drugih mu je namen spraviti kri k odved- uplivnih voditeljev Sao Paolo re- nib. žil v dovodne zaradi boljšega krvnega obtoka v možganih. Zehali in pretegovali bi se torej tedaj, kadar nastopi v možganih pomanjkanje krvi, ki ga je treba odpraviti. Tej teoriji ugovarja dejstvo, da se možgani baš v spanju bolj napolnijo s krvjo in zehanje bi tedaj .%panj«i pospeševalo, a ne odpravljajo zanpanoNti. Sploh je veliko vprašanje, da-li zehamo, da preže-neino utrujenost, ali pa zato, ker smo trudni.... Prof. Albrecht Peiper je tu nastopil .z novo razlago. Po njem je zehanje samo neka vrsta dihanja, in .sicer nižja in razvojno zgodovinska primitivnejša vrsta dihanja Da je temu tako. dokazuje že dejstvo. da prezgodaj rojeni očitno rehajo. Na tej stopnji pa delovanje velikih možganov še ne prid v poštev in center zehanja tedaj ne more biti v teh možganih. Zehanje in pretegovanje je razširjeno med v.semi sesalci in pticami, srlede plazilcev in rib ne vemo še natančnejšega. Po Peiperjevem naziranju je zeli al ni center del dihalnega centra kakor hliptalni in goltalni ali blaistalni center, ki je bil prvotno t dihalnim ozko zvezan, kar dokazuje l.ižje živali, ki dihajo s tem, da goltnejo. A tudi zehanje se konča z goltnim giboni, kar kaže na medsebojne ozke zvope. Hlastanje je najnižja oblika dihanja pri človeku in lahko nastopi kot nekako dihanje za silo — n. pr. pri umirajočih, ki jim dihalni center ne deluje več. In tako nastopa tudi zehanje kot j>omož-no dihanje, kadar spravi dihalni center utrudi. Cim pa se je ■ prožilo, nastopi ovira, ki ga zadržuje v normalnem stanju, in nastopi običajna oblika dihanja. volucije je bilo po štiri ure trajajočem boju z Cerro Alegre vje-tih. Po bitki so drugi uporniki zbežali. BREZŽIČNA PISMA NA POTI PROTI SEVERNEM TEČAJU Dr. Kurt Woelken, član ruske odprave, ki bo v letošnjem polarnem letu prežim ila na Novi zemlji, v svrho važnih znanstvenih raziskav, je pravkar poslal prvo poročilo o pripravah za to ekspe-vlicijo. To eksj«»dicijo .so do dne. ko je prišlo Woelkenovo poročilo, še sestavljali v ArhangcLsku in bi morala odpotovati vsak dan. Štela l»o ^ | poleg dr. Woelkena še 4 ruske .znanstvenike pod vodstvom profesorja dr. Jerinolajeva. Z motorno ladjo "Beluhija" se popelje naj-prvo do južnega otoka Nove zemlje. kjer se ji priključi še neki Sa-mojed iz nekoliko i>si. Nato se odpravi ?ia severni otok nekako 7(i. vzj »urednika in bo na zapadni o-bali zgradila obrežno postajo z veliko lesenačo in radijsko postajo. Tu bodo prezsmili trije može. Je-r-molajev. Woelken in še en ruski raziskovalec pa prezimijo .sredi celinskega ledov j a v šotoru. Eskpedicija bo imela važne me-terologične naloge, poleg tega hr»| merila debeJino celinskega ledov-ja. kakor Wegenerj^va ekspedici-ja na Groenlandu. Z nekaterimi drugimi polarnimi postajami bo prvič v Arktidi proučevala gibanje »normalnih zvočnih valov med polarno nočjo, kar nam utejrne po-i jasni t i značaj stratosfer v višini 40 do 50 km. Ekspedicija ima okoli 33 psov Pred znanstvenim forumom v Londonu je predvajal izumitelj senator Marconi svoj najnovejši izum, brezžično prenašanje strojne pisave. V mestu Chelmsfortu je bil moutiržhi oddajni aprat, ki je na poseben način zgrajen pisalni •stroj, v Londonu pa sprejemnik, ki je nekakšna kombinacija filmskega aparata in televizorja. V Chelmsfortu so natipkali nekoliko besed in skoraj v istem hipu so se te besede prenesle brezžično na sprejemnik, ki je tako napravljen, da fiksira tekst takoj 11a film o-ranžne barve in ga napravi titdi takoj vidnega. Važno pri novem izumu je to, da ga je Marconi izpopolnil z nekaterimi novimi izumi, ki izločajo jk> možnosti at-mosferične motnje, tako da se tekst prenese na sprejemnik čist in ja-i sen. Aparatura dela skrajno hitroj v eni minuti je mogoče oddati kakšnih 120 besed Daljava ne igra nol>ene vloge, kak >r je ne igra pri navadni radiotelegrofiji, in tako lw> mogoče (Kida jat i pismo brezžično na največje razdalje, iV Evrope na Kitajsko, v Amerike ali pa tudi v Avstralijo. Priprava ni posebno draga 111 zato jo bodo začeli po vsej priliki že v kratkem izdelovati na debelo. Posebno važno je to, da je mogoče iz njo oddajati brezžično tudi slike. Napra vili so poskus in slike so se poka zale v Londonu v vseli najfinej šili odtenkih. Ob Isti priliki je imel Marconi kratko predavanje o bližnjih smotrih brezžične tehnike. Naslednja etapa bi bila brezžični prenos* električne energije v velikem stilu. V manjšem se je to, kakor vemo. že posrečilo, toda stvar je treba izpopolniti toliko, da bo mogiw* n. pr. hrucžični pogon lokomotiv. — Marconi sam se bavi s takšnimi poskusi, a doslej še ni imel velikih uspehov. Vendar upa. da bo sedanje pokolenje rešilo ta problem. POZOR. ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam jr naročnina pošla. Ne čakajte tor a 5, da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino aii direktno, ali pa pri enem stedečib naših ustopnikot Odrasel človek laliko poljubno - . - , ... ' - , ra svoje sani in s«' posebne prope- sprozi eelialm refleks, a ne zapo-l . ,, . , redoma, temveč j>o nekem določe- nem. kratjk^n presledku. Potem- lersk<» sani. Ker ima dovolj kr>n- ,-erv in je na otoku tudi ninojro . , ... , medvedov in ptic. v vodi pa silno takem je zehanje samo pnrdcdicai 1 -i 11 1 . .. . ' t dosti rib. je problem prehrane u- ntrnjenosti, a brez vsakega m-in-j , -, * , . , , , godno resen. ka na tHo. m na treba š»le dokazati. CENA TRNOVEGA BERILA NI2ANA Oacsko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK KEAOUl Si*nc hw LJUBOSUMNOST MED ČASTNIKI V (»alacu >e je te dni odigrata krvava drama lji»bosumnosti. Na mestni promenadi sta se srečala v poldnevnem času kapetan San-dru in major Goguleseu. Sandru je nenadoma potegnil revolver iii mldal na majorja, ki je šel pred njim. več strelov, ki so ga pogodili v hrbet. Hudo ranjeni CJo-gulescu se je vrgel na napadalca, a Sandru je kljub temu streljal Se dalje nanj, dokler ni izdihnil. V ozadju tega napada tiči neka ljubavna »zadeva. KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Sli Waat Y< ELEKTRIKA V ČLOVEŠKEM TELESU - Angleški major Raymond Philip je izumil pripravo, ki ji je dal ime radio-psihometer in ki spreminja človeška izžarevanja v električno energijo. V glavnem sestoji iz okrogle bakrene plošče, v kateri nastanejo toki s samim dotikom rok. Pri poskusih je bilo mogoče z dotikom te plošče spravit: v obrat majhen otroški vlak. »prožiti zvonilno pripravo itd. Tehniki pa dvomijo, da ne bi bil za vsem OREGON tem kak«en izumiteljev trik. » Oregon City, Ore CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Bafttt Salida, Louis Costello WaLsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis BanicH ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Cti.cago, Joseph Bllsn. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew SpUlar Cicero, J. Fabian Jollet, A. Anzeic, Mary Bambict. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank August In North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyir, J. Cerne Kitzmiller, Ft. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular aONNESOTA Chisholm. Frank Gouie. Frank PucelJ Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, LouU Gouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcli Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, Joh" R. Rom Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Bmderlck NEW YORK Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masi« TZTT, nmnan TTT METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE 32 SHIPPING v NEWS tssj-rgg 25 Mptembra: Europa v Ctierlfourg jn v Bremen 28. septembra: 1'rt-s .Hardlnc v Havr« Bertrngvria v Cheibourg 29. septembra: Cen. v. Steuben v Hrom^n New York v Cherbourg in v Hajnbuf« 30. septembra: H<>m«'ri«- v ijh^rhocrg M in ne tonka v Havre 1. oktobra: I!« ilc Kr;ince v H;ivre He 'Irasse v Havre Uoma v Genua ltr»-m»>n v Brerm-n AIi!»atik»-t. v llamlmrg in f'hert»,.urg \ crndam v Boulcgne sur .Mtr 4. oktobra: Champluin v Havre 5. oktobra: M;un>-t;. nia v C"h»>rtH»ur* Manhattan v Havre 6. oktobra: I»r<-s-l»-n v Rrem*n Albert Rallin v Hamburg 7. oktobra: Cilyini>ic v Cherbourg 8. oktobra: 1'aris v Havre U»-X V Oi nua Statenilam v Boulogne sur Mer 12. oktobra: Knr->jia v lircmcn Vt'I.CAN'.\ v Trst Aquitania v CherlKHi^g 13. oktobra: Ir;»ml»trg v Hamburg 14. oktobra: .MaJfstK- v Cherbourg 15. oktobra: Ivifayette v Havre «"<>nt.- i;rand<> v ':«-Tir..-i VfiVndftm v J^iulogne sur Mer 18. oktobra: I>'Viathan v t'herU>nrg in Uiemeu 19. oktobra: l*.ereiiu;iriv Cherliourg 20. oktobra: I 'e d«- Kn* nee v Havre Rrem»-n v T5r»-ni'-n l»eiitsi hlnml v Hamburg ?1. oktobra: Homeric v Cherbourg St. T-oiiis v Hamburg 22. oktobra: August 11 f v Genfia Ft--tt<.rri:im v fViiiliiene tur Veen flam v Buulngne sur Mer 27. oktobra: Xew York v Hamburg General v<»n Steub«-n v Bremen 28 oktobra: Olympic v Cherbourg 29. oktobra: SAT1-RXTA v Trst Kiirot>si v Hrcmen 2. Novembra: Roma v Oenna Marha:t.-«n v Hnvre Albert Bit lin v Cherbourg 3. novembra: I fcwlt-n v Premen 4. novembra: Majestic v f'hertu.'irR renn'Hnd v I fa vre St:i»M-v«tt v I Ta vre Hamburg v Cherbourg 10. novembra: Berlin v Bremen 11. novembra: Homeric v Cherbourg Bremen v Premen 1'ari.s v Havre 12. novembra; Cente ';randc v Cen«»a Vol.-niluin v Boulogne »ur Mer 15. novembra: Lev.:Ltlian v Cherl«ourg in Bremen 13 novembra: Vulcanla v Trst 1'eutsrhland v Ciierbourg 18. novembra: « Mympic v ChertMrarg Kuropa v Bremen 19. novembra: Con t.- .ii Savoia v Ceno.i 23. novembra: S:. Jy.uis v «*iieri»oiir»{ I'res. llarrtitiK v Havre 24. novembra: C« n v«.n Sleutren v Bremen 25. novembra: I ' rentrari i v Cherl«iurg 26. novembra: Champlain v Havre AlIKUStllil V lietKM Majes*tle v (Cherbourg 23. nevembra: Bremen v Bremen 30. novembra: New York v '"lierbourg Manhattan v Havre btatenrtam v IS^iuli-gn« «ur M»-r 1. decembra: Hex v «;.-n<-a StuttRart v i:reml> mpie \ 4 ritour k ■ O. decembra: Itom-i v ';ent.a 13. decembra: Harnl'itrg v * "herlcturg 14. decembra: M a j«st ie v fherUiiirr I tep.-litra rii v I'lierlmu-rf 15. decembra: » ■.rite rti Sa\oia v Celi >:i Bremen I.eviafhin v C.'herbourg in Br>'ineu 21. decembra: I'lei II«j-i!!t:K v llavr» I'elitselila ml \ .............. 22. decembra: I »resib-ri v Bremen 23. decembra: fhamp'ain II uig 27. decembra: Kur mi v l'n men 23 decembra: Xew York v Cherbourg Mii n hat ta 11 v Havre 30. decembra: Olympic v Cherbourg OHIO Barberton, John Balant, Joe Hi-Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kaninger, Jacob Resnlk, John S'ap-nik. EucUd. F. Ba]t Girard. Anton Narode Lorain. Louis Balant in J. KuirS* N:Ies. Prank KogovSek Warren. Mrs. P. Rachar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak»* Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville. W. R. Jakob^ci Broughton, Anton IpaTec Claridge. A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. »lo van še k Crafton. Fr. Machek Export. G. Prevlč. Louis Zupan člč, A. SkerlJ Farrell, Jerry Okora Forest Cit7. Math Kam In Greensburg, Frank Novak Homer City Id okolico. Frank k renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polante. Krayn, Ant. Tauiel] Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprWSek Midway. John Žust Moon Run. Frank PodmllAek Pittsburgh. Z. Jakshe, Vuac. \rh J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdlrc 8 tee J ton. A. Hren Unity Sta. In okolico, J. SkerL Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan Wlllock. J. L'eternei UTAH Helper. Fr. Krebt WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik In I Koren Sheboygan. Leo Majcen WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock 3prlngs, Louis Tanchar DlamondTllle. Joe RoUcfc V JUGOSLAVIJO Preko Hayr« Na Ilitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE J. Oktithrn ^o;i/i!iln<-L><). Oktobm CHAMPLAIN /. Oktobra — .7. hi bra PARIS f. fH.tobra —-11. Xwmhra NIZKE CFNE DO VSEH DELOV J L fi OSLA VI JE Za pojasnila in potn« ust« »on. 4ajt« na&t pooblaičene aatnt* Sreaek cfinja 19 STATE STREET. NEW YORK SŽB Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $1KQ RAZRED I Moderna udubnost... Ne-prekosljiva služba___Tedenska odptutja iz New Vorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnil« vpraiajt* lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway, New Varil Youneatown Anton KikelJ J. KobW J Vsak sastopnlk laoa potrdilo ** iiToto, katero Je prejel. Zajtopnlke ! rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glaa Naroda": Za eno leto $6.: za pol leta S3., za i tiri mesece $2.; za čet-* leta ti 50. ifrew York City Je $7. celo leto Naročnina sa Evronn 1« C7. sa csk> leto. VSE LINIJE IN PARNIKE 1 zastopa LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York. N. Y. Pišite po nas brezplačni vozni red za vxe najboljše parnike. f