fDRŽAVNA
ICEJSKAKNJI2IIII v LJUBLJANI
V Ljubljani, 25. januarja 1918.
Leto V.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Ir
Strankam je uredništvo na [razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ====== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. .----------------------------—
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
„Deželne zveze gostilničarskih zadrug "na Kranjskem".
=a—List izhaja 25. vsakega meseca. ■■■■	.........
Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke
-■■■■.	•	——---=	25 vinarjev.	■	■	■	..	---
= Cena inseratom: 1 /js strani K 1 '50, pri večkratnih objavah popust. ■-
Kako se dožene množina alkohola v vinu.
Ker so cene vpostavljajoči uradi navajali v določbe cen za vino neko gotovo višino stopinj alkohola za merilo, se bo morda vsled tega marsikateremu naših prijateljev zljubilo hoteti dognati kakovo alkoholno moč da ima vino, za katerega kup se pogaja in pa ker so .se podala pri nas že pogosto vprašanja ka-kove in katere vage so za vinsko alkoholno vago najbolje ali vsaj deloma zanesljive in kje se dobijo, podamo tu tozadevno kratek j razgovor. Najprej in še najsigurnejše se določi množino alkohola, ki ima nastati v pra- . vilno pokipelem vinu, takoj v začetku pri moštu s konstatacijo koliko vsebuje mošt sladkorja. Najpribližneje se dožene vsebina sladkorja v vinskem moštu z Klosterneuburško mostno tehtnico. Za merjenje s klošterncu-biirško mostno tehtnico se vzame nekoliko mošta, ki je bil ravno kar iztisnjen in se najprej precedi skozi platno ali skozi gosto cedilo in potem se vlije.tako očiščeni mošt v zato pripravljen cilinder, napolni se le toliko, da tehtnica prosto v tekočini plava. Obrisana inoštna tehtnica se potem počasi potaplja v tekočino ter se pazi, do katere številke se je potopila, pa tudi kakšno toplino ima tekočina, kar kaže toplomer, ki ji na isti tehtnici. Nato se tehtnica zopet vzame ven, ves gornji del in tudi prsti, s katerimi se tehtnica drži, se obrišejo s čisto fino cunjico in potem se zopet počasi potaplja v mošt. Spusti se šele pri številki, katero je opazovalec že prej čital.
Ko se še pogleda ali se tehtnica nikjer ne dotika kozarca, se v vodoravni črti bero odstotki, obenem se pa tudi pogleda na toplomer. Čim ,več sladkorja je v tekočini, tem manj se je tehtnica potopila. Merjenje naj se zato ponovi, ker se pri prvem tehtnica navadno pregloboko Vtakne v mošt in to obteži tehtnico, da kaže več odstotkov, kakor jih j« v resnici. Tttdi se mora mošt poprej j
precediti ali vsaj pustiti nekoliko časa na miru, da sc usede, ker le potem tehtnica pokaže popolnoma zanesljivo. Važno ulogo igra pri tem tudi topilnica. Moštne tehtnice kažejo prave odstotke pri 17.5° C ali 14° R. Zato jc najbolje, če se mošt na to toplino spravi, torej po potrebi shladi ali pa segreje. Ako pa to ne gre, se vse enako zmeri, kotem pa za vsaki 2.5° C nad 17.5° C, ali za vsako stopnjo R nad 14° R za 0.1 °/o došteje, odnosno pod pravo toplino za 0.1% odšteje. Ako moštna tehtnica kaže 17% sladkorja pri 17.5° C, ga je res
17	%, če pa toplomer kaže 20° C torej 2.5° C nad normalno toplino, potem je sladkorja 17.1%, če pa toplomer kaže 15° C, potem ga
j c le 16.9%. Pripomniti pa je, da mošt ki se
\ ^
preiskuje, ne sme ze kipeti, ker je v takem že nekoliko sladkorja pokipelo in tehtnica seveda ne kaže pravilno. Ko se tehtnica neha rabiti, se mora prav čedno obrisati. Ako vemo, koliko sladkorja ima v sebi mošt, lahko torej preračunimo, koliko alkohola bo imelo vino; in sicer s tem, c^a določene odstotke množimo z 0.48. Če ima mošt v sebi 17% sladkorja, bo imelo vino 17 krat 0.48 je 8.16% alkohola. Po največ se pri nas rabijo tudi takozvane Wagncrjeve moštne tehtnice, ki so tudi zelo enostavne. V Ljubljani jih prodaja S. Goldstein, optik pod Trančo pri črevljarskem mostu, in velja ena okrog 4 K s kozarcem vred. Te moštne tehtnice imajo pa drugačno razdelilo in sicer na stopinje, iz katerih se šele z množenjem 1.5 sladkorjevi odstotki izraču-niti dajo, tako da kadar kaže tehtnica 10 stopinj odgovarja 15 stopinjam sladkorja. Ako se hoče potem dognati, koliko bo v pravilno pokipelem vinu alkohola, se računa dotična konštatirana množina odstotkov sladkorja z 0.65 kar izkaže vrednost alkohola v volum odstotkih, na pr. ako je v moštu izkazano 18% sladkorja krat 0.65 je 11.70% alkohola, 15% sladkorja krat 0.65 je 9.75% alkohola, 20% sladkorja je 13% alkohola. Toplina je tudi pri merjenju z Wagnerjevo tehtnico naj-
primernejša 15 C. Ravnanje s tekočinami in aparatom jeisto kakor v prejšnjih točkah navedeno. Toliko kot pripomoček k nakupovanju mošta. Za letos je stvar žc zakasnela, prišlo pa bode prav v bodoče. Aktualneja je torej za sedaj zadeva z vinom samim. Da se zamorc vrednost vina po vsebini alkohola natančno dognati, se je treba pbsiužiti eksaktnih fizikalnih naprav. Dajo pa tudi razni aparati precej natančne rezultate, tako na pr. preizkušeni Malligand-Vidalijev cbulijoskop ali aparat »Alko« od H. Kapeller-ja, s tem se množina alkohola v vinu kar naravnost zamorc konštatirati. Ti aparati pa so precej dragi, a se za tistega, ki se špecijelno z vino-tržtvom bavi, tudi izplačajo. Imamo tudi takozvane Wagnerjeve tehtnice za vino, kakor za mošt, katera pa le približno naznanja vse-bin6 alkohola v vinu, ker se z ozirom na go-stost vina s tako tehtnico ne da popolnoma natančno določiti alkoholovine. V novejšem času se poslužujemo po največ novega Ber-nadotovega alkoholometra ali vinometra. Ta važen kletarski pripomoček, ki je posebno za vinske trgovce velikega pomena, je Frančaza Bernadota alkoholometer ali vinomer. To jd majhna, komaj 15 cm visoka steklena priprava, s katero se v pol sekunde mrzlim potom določi množina alkohola t. j. vinska moč v vinu. Zgornji del, v katerega se vlije za pre- , iskovanje določena tekočina, je podobna kelihu, ter konča v stegnjeno prav ozko cevko, ki je zaznamovana z 0—20. Ta priprava kaže najbolje pri 15u C, vsled česar je dodan tudi pošeben toplomerek. Zaradi natančnosti se vinomer pred uporabo tupatam najprej preskuša z navadno vodo. Te se vlije v kelih približno 10 do 15 kaplic, ter počaka, da se ozka cevka napolni, ter da od spodaj tudi nekaj kaplic odteče. Na to se takoj postavi po-koncu s kelihom navzdol na mizo ali drugo vodoravno stvar,, odnosno se tudi lahko kelih s palcem zamaši (ne pa tudi stranske luknjice na kelihu, ker bi potem tekočina ne ste-
kla nazaj) ter enostavno v roki narobe obrne in sicer z v cevko vrezanimi številkami proti sebi. Voda steče nazaj v kelih in če je prava gorkota in pravi zračni pritisk, se razmerni del te vode vstavi natančno pri 0, drugače pa nad ali pod O, katero razliko je treba potem pri merjenju vina istotako vpoštevati. Po odstranitvi vode se vinomer najpreje s preiskujočim vinom izpere, potem se zopet vlije v kelih kakih 10 kaplic istega vina, pusti da odteče spodaj par kaplic, nakar se istotako kakor pri merjenju vode na kelih postavi, ter odčita stopinje, kjer se tekočina (alkohol) vsled kapilaritete in adhezije liki živemu srebru v toplomeru ostavi. Vse to traja komaj pol minute. Če se med preiskovanjem napravijo v cevki zračni mehurčki, se tekočina na spodnjem delu izseza, ter če treba na novo nalije in zopet kakor preje odmeri. Pri nadaljnem zaporednem nadaljevanju ni treba več vsakokrat na novo vodo meriti, marveč se kar vlije in meri eno vino za drugim. Pri tem je paziti, da se cevka vsakokrat najpreje z novim vinom dobro izpere, da ne ostane nič od prejšnjega vina notri. Ta vinomer kaže vkljub svoji neverjetni enostavnosti prav dobro, seveda ne tako natančno kakor ebuli-joskop ali enako drage priprave, pri katerih je treba vino kuhati, toda v najslabšem slu-- čaju je razlike komaj za V2%; pri natančni vporabi in pri primerni toplini pa ni skoraj nikake razlike. Le pri močnejših tekočinah, čez 15°/o, nastane več ali manj nezanesljiva natančnost že vsled pretesnih črtic. Zato je bolje, močnejše tekočine razredčiti s polovico vode, ter potem izkazano množino alkohola množiti z 2. Zato je dodano tej pripravi posebna že odmerjena cevka zaznamovana s 5 in 10. Če ima tekočina čez 20%, se nalije v cevko te tekočine do 5, ter dolije še vode do 10 in potem meri. Če pokaže potem vinomer 12°/o, ima tekočina 2 krat 12 je 24% alkohola. Cela priprava s toplomerom in drugo cevko vred stane 15 K. Poštnino in zavoj je posebej plačati. Bernadotov vinomer je dobiti pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
V	spornih slučajih glede vsebine alkohola pa se vsekako priporoča dati vino preizkusiti deželnemu kemičnemu preizkuševališču v Ljubljani.
Silno pomanjkanje živine na Kranjskem, in omejitev civilnega konzuma mesa. v
Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani je v seji dne 31. januarja 1918 * energično ugovarjala zoper neverjetno velike zahteve vojaške uprave po živini. Tudi c. kr. deželna vlada je vložila protest na kompetentnem mestu zoper ogromne zahteve živine po vojaštvu. Poudarilo se je na kompetentnih mestih od vseh faktorjev, da Kranjska pod nobenim pogojem ne more izpolniti predpisov vojaštva, ki pa zahteva kljub vsemu predpisano število živine. Zahteve civilnega prebivalstva po mesu so čim dalje večje. Meseca februarja 1918 bi moralo »Deželno mesto« iz Kranjske dobaviti nad 13.000 glav, ako bi hotelo izpolniti vojaške zahteve in zahteve civilnega konzuma, nasprotno pa zamore »Deželno mesto« prostovoljno t. j. po-
tom prostovoljnega nakupa dobaviti iz cele dežele le 613 glav. Vse, kar bi se več dobavilo, bi bilo treba s silo rekvirirati. Kmetovalci sc upirajo oddajam živine, češ, da vole rabijo za delo, ostala živina je majhna, molznih in pa brejih krav pa sploh ni mogoče in ni niti dopustno odvzeti. Po tem poloaju je bila prisiljena »Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem« tudi civilni konzum na Kranjskem primerno znižati ter se bo klanje v mnogih občinah po deželi moralo čisto ustaviti, v drugih občinah pa omejiti. Kmetovalci morajo biti pripravljeni, da bodo prisiljeni oddati živino, katero bodo silno težko pogrešali ter bodo morali oddati brez dvoma tudi plemensko živino vsaj vso tako, ki ni posebne pasme in posebno dobra za pleme. Treba bo oddati tudi delavne vole. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« bo po svojih zaupnikih skušalo hudo breme kar mogoče porazdeliti, tako da ne bo živinoreja, dasi bo zelo oškodovana, čisto uničena in vsaj kolikortoliko ohranjena. Vole bo treba, kakor rečeno, tudi odvzeti, vendar se bo skušalo tako urediti, da bo v vsaki vasi ostalo vsaj nekaj živinie za delo. Poljedelci bodo morali eden drugemu pri delu z živino pomagati. Apeliramo na živinorejce, naj se ne upirajo vočigled opisanega položaja dobavam živine po zaupnikih »Deželnega mesta za vnovčevanje živine«, ker sicer bi ukazalo vojaštvo rekvizicijo, pri kateri bi nastale, ker bi se rekvizicija vršila brez ozira, kar na splošno, nedogledne posledice za živinorejo, nevarno bi pa bilo tudi za ljudstvo samo. Zaupniki »Deželnega mesta« imajo strog nalog, da zahtevajo le tisto živino, kar se sicer težko; vendar pa še vedno najlažje pogreša. Na drugi strani apeliramo na prebivalstvo mest in industrijskih krajev, na delavstvo in meščanstvo, naj omeji začasno uživanje mesa in to vsaj toliko časa, da se bo moglo obdelati polje, ker je sicer nevarnost, da se tudi drugih pridelkov jeseni ne bo skoro nič pridelalo, ako bi se kar vso živino od kraja pobralo. Konzumentje naj razumejo položaj ter ga gledajo kakršen je ter naj ne nastopajo nasilno, ker to položaja ne more izpremeniti. V interesu vsega prebivalstva in bodočnosti našega narodnega gospodarstva je, da se vsaj večji del živine za delo ohrani in ne pobije zadnji rep. Živinorejci, predvsem pa tudi županstva, naj gledajo, da ne bodo ljudje po deželi doma klali živine in telet in da se ne bo vršilo tihotapstvo živine v sosedne dežele, ker oboje je skrajno škodljivo že sedaj, odslej bi pa bilo to naravnost poguba za*naše gospodarstvo.
Gostilničarstvo bo vsled pomanjkanja živine tudi neznosno trpelo, ne le da ni vsled tega pravega obrata, je gostilničarju hujše v tem oziru, ko mora odslavljati živeža potrebne ljudi lačne od hiše. V Ljubljani n. pr. dobivajo obrati, ki so doslej rabili po 60 kg mesa na teden, 6 kg na 4 dni. Ljudstvo kolne, mi pa pravimo le z Bogom, le z Bogom!
Zadružne objave.
Vsem cenjenim naročnikom na reformne krožnike moramo, žal, sporočiti, da naročenih komadov ne moremo preskrbeti, ker tovarna manj kot en gros, t. j. 12 tucatov ne odpošlje, naročil imamo pa doslej samo na 19 koma-
dov, bi z ostalimi ne vedeli kam. Ako tam dospe več naročil, bomo dosedanje n *«ve
naročnike pismeno obvestili, da naročeno prejmejo.
Naredba urada za ljudsko prehrano tikajoča se ureditve prehrane iz-ven^hišnega gospodarstva.
Na podlagi zakona z dne 24. julija 1917, državni zakonik št. 307 se zaukaže sledeče:
§ 1. V obrtnih in neobrtnih prehranjeval-fnih obratih se sme eni osebi dati le a) ob navadnem opoldanskem času: enkrat juho, enkrat meso in prikuho, enkrat močnato jed ali sir; b) ob navadnem večernem času: enkrat meso in pridevek, enkrat močnato jed ali sir; c) izven opoldanskega ali večernega časa: enkrat juho in enkrat meso. Davanje sadja ali kompota je ob vsaki jedi dovoljeno.
V	dnevih, kadar je uživanje mesa sploh prepovedano, se sme namesto mesnate jedi dati le jed, ki ni napravljena iz mesenine. Tudi druge dneve se sme mesnate jedi z ribami ali sočivjem nadomestiti. Notranjenosti živine in klobase veljajo kot mesnate jedi. Za oddajanje opoldanske ali večerne hrane se mora enotni, v dotičnem kraju običajni ali navadni čas od obrtnika samega določiti. I ako določene ali izbrane ure obedov se mora oblastvu naznaniti in na že iz ceste vidnem kraju obratnega prostora razvidno napraviti. Za kolodvorske gostilne te določbe ne veljajo. § 2. Politična deželna oblast sme gostilniške obrate primorati, opoldne in zvečer vsaj po eden obed po preje določenih enotnih cenah redno oddajati. Kot obed alr vrsto jedil je v smislu te določbe smatrati vsaj juho in meso, ribe ah sočivje s prikuho, ali meso, ribe ali sočivje s prilago in močnate jedi, ali juho, sočivje in močnate jedi, kot najvišja mera so določbe § 1. meroetejne. Oni gostilničarski obrati, kateri redno določene vrste jedil v smislu prejšnjega odstavka oddajajo, morajo način sestave in cene teh obedov politični oblasti naznaniti. § 3. V gostilničarskih in krčmarskih obratih se sme ena porcija močnate jedi oddati samo proti odvzetju enega dela karte, ki odgovarja 25 g moke in kruha, (pri potnikih potniški izkaz). Politična deželna oblastva vpostavijo način kako se ima to krajšanje kart izvršiti. Pod močnate jedi v smislu te naredbe spadajo vse iz kakršnekoli moke pripravljena jedila, bodisi, da se samostojno ali kot prilage oddajajo. Izvzete so le reči iz moke, ki se po do-sedaj običajni izmeri v juho vkuhavajo. § 4. Določbe odlokov notranjega ministrstva z dne 14. julija 1916, drž. zak. št. 218, oziroma z dne 3. marca 1917, drž. zak. št. 89, zadevajoče utesnitve porabe mesa in masti, osižmejo v veljavi. § 5. Občine so dolžne pri izpeljavi teh predpisov sodelovati. § 6. Prestopki te določbe in na podlagi te. izdanih predpisov se po politični okrajni oblasti kaznujejo v denarjih do 20.000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Če sc je prestopek zgodil v izvrševanju obrti, se lahko izreče izguba obrtne pravice. Pri otežkujočih okoliščinah, posebno pri ponavljajočih se slučajih prestopkov, se navedene kazni smejo skupno zavesti. § 7. Na javna in privatna zdravilišča sc te določbe ne nanašajo. § 9. Ta določba stopi 15. februarja 1918 v veljavo.
Hofer m. p.
Listnica uredništva.
Prva številka letošnjega leta se nam je tudi še nekaj zakasnila, druga.izide že prve dni marca in tretja okrog 25. marca, tako da dohitimo, kar je bilo zamujenega. Ako sc bo papirno primanjkovanje pohujšalo, bomo vztrajali pri dosedanjem obsegu lista, sicer pa po možnosti dobave papirja.
Avgust jfignola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 30 za gostilne, hotele in kavarne.
Inserati
v ..Gostilničarju" dosežejo dokazano velik uspeh.
Ceneno zaračunavanje.
Pri večkratnih objavah znaten popust.
Restavracija
Hotel „Slon”
v Ljubljani
se s 1. majnikom odda v najem.
Ponudbe:
Hotel „Slon“ v Ljubljani.
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino* in citrono* sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Zamaške
nove in stare, kupi VSakO mflOŽiflO
tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. Ljubljana.
=3E
2G
Glasom ministrske naredbe z dne 16. julija 1916 je prepovedano posameznim gostom nuditi topla jedila na servirnih pladnikih.
Reformni krožnik
3Eji
6
la |
popolnoma odgovarja gori navedeni na-redbi ter zaedno zadovolji tudi goste.
Velike prednosti ni mogoče prezreti.
Popis v članku „Praktična novost11.
GENE: Bel krožnik K l-90, z modrim robom K 2,30, z okraski pod glasuro ali monogrami K 2 95, servirni pladniki (ovali) K 1'95, 2'40, 3-05
s troški loko Ljubljana.
Naročila sprejemal
upravništvo ,,Gostilničarja11
kot edini zastopnik.
BE
(
3E
3E
3[
1
pekarija, slaččičarna in
kavarna3i 25-24
Stari trg 21
sc priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg štev. 6 Kolodvorska ulica štev. 6.
&
m
m
&
&
m
•Us
ps
&
n
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ===== z dežele 1 K.
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se to ugodne prilike!
26 23—24
Največja slovenska hranilnica
Mi
Cjubljana, Prešernova nlica št. 3.
je imela koncem leta 1916 vlog . . K 66,200.000'— hipotetnih in obtinskih posojil . . „ 27,000.000'— rezervnega zaklada	2,000.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4°/o, večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je pupllarno varna in
stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične ——— demače hranilnike. —» ■
Posoja na oemljiiia in poslopja na Kranjskem proti 5 °/o, izven Kranjska pa proli S'/. °/o obrestim in proti najmanj t <70
——'----------ozir. 3/4% odplačevanju na ilolg. k—
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.
lili
(vehe in čepinci) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
J OS. ŠREYU,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje.
^:-x:<-:»:-x<«
Tovariši! Tovarišico! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ..gostilničarju", v Vašem giasiin.
I
v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in	najsolidneje	tvrdka
T. MENCINGEK, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste In Besljeve ceste.
===== Velepražarna za kavo z električnim obratom. ======	=====	Zaloga mineralnih voda. ....... —
Restavracija „pri Maliču,,
je zopet otw©rjena.
Zaloga stekla, porcelana in svstiljk
Fr.Kollmann
11 v £jubljani 24—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
& fi- Balec
v v
II
h
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija 5 Tržaška cesta 34?;
v Ljubljani.
Sl
'K*
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med
18	goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Db. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljobijasa.
Mi trgovina In restavracija
Peter Stepič ■
Spodnja Siika itn. 256	■
priporoča p. n. gostilničarjem svojo ® veliko zalogo zajamčeno naravnih g vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric.	®
Telefon St. 262.14 25-24 S
V
ik A	A
priporočata NT*
svoja najboljša piva
/ marčno carsko, vležano
V aO
Specijaliteta Reininghansovo dvojno sladno pivo „St» Peter*3 v originalnih steklenicah
X
in bavarsko v sodcih ln
steklenicah. 27 23-24
zastopstvo pivovarn umems m
Tolelcn it 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Teleltn il. 30.
^xxxxxxxxxxxxxixxxxxxxx:
M
M
K
n
H
H
M
N
M
H
M
H
Pivovarna Goss
priporoča svoj priznano priljubljeni izdelek
marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, 'zaloga pivovarne Goss, Ljubljana VII. (Spodnja Šiška)
M Istotam se nahaja zastopstvo preblavsks slatine. ^
ruiNo
3E
:e51
Kislo vodo
1
belo in rudeče
od 56 litrov dalje.
za brizganec in namizno zdrav, slatino
od 25 steklenin dalje. RazpoSilJa:
A. OSET, Guštajn, Koroško.
Kupim vsake vrste steklenice, zamaške in sode.
I!
IJji
se dobi po primerni ceni pri
Franc friieljii m Bresu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Kleinoscheg-Derby sec
|	Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž ln prašek. — Eponlt. — Francosko .'[želatino
w	Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur,
►o	Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino.
. Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ————-
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Pivovarna „UNI0NH v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobt •• tudi tropine la sladno cimo, U so kot il vinska krma solo priporočljivo.
3 24—24
Izdaj* In zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranj*kem“. — Odgovorni urednik Avguitln Zajec. — Tisk„Narodoe tiskarne".