Prosi za nas!
z dovoljenjem Via. čast. ljublj. kapitularnega konzistorija.
/h	Tretji natis.	{j
Samozaložba. — Tiskal J. Krajec v Novem Mestu. gg)
18»."%.
m

L
Marija,
kraljica svetega rožnega venca,
Prosi za nas!
Z dovoljenjem vis. čast. ljublj. kapitularnega konzistorija.
1895.
Tretji natis.
Samozaložba. — Tiskal J. Krajec v Novem Mestu,
JT?/
Bratovščina presvetega rožnega venca.
Sveti rožni venec je Marija okoli leta 1206 svetemu Dominiku razodela in mu velela, naj ga razširja. Je pa sveti rožni venec molitev visoke vrednosti, ker zložen je iz Očenašey, te najsvetejši molitve, ki jo je naš Gospod Jezus Kristus učil, in iz Češenasimarij, v katerih se Materi Božji izreka največja hvala. Vpletene so med Očenaše in češenasimarije najimenitnejše skrivnosti iz včlovečenja, življenja, trpljenja in vstajenja našega Zveličarja, in vse je lepo povito in zvezano z molitvijo Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu, s katero je sveta Cerkev od nekdaj častila presveto Trojico.
Molitev presvetega rožnega venca deli grešnikom milost, da se spreobrnejo, pravičnim pridobi moč, da po potu čednosti stanovitno hodijo, vsem pa da trdno upanje, da srečno umrejo in zadobijo neizvenljivo krono večnega življenja. Presveti rožni venec je močno sredstvo ne le v dušnih potrebah, ampak tudi v časnih stiskah, ker ž njim zamoremo Božjo jezo potolažiti in si Božji blagoslov izprositi.
Kako so papeži, ti nezmotljivi Božji učeniki na zemlji, sveti rožni venec slavili in poveličevali ! Tako je trdil Urban IV., da vsak dan po rožnem vencu kristjanom dotekajo dobrote. Sikst IV. je rekel, da je ta molitev
!•
Bogu in Mariji Devici v čast ter sposobna, da se ž njo odvrnejo svetu preteče nevarnosti; in Leon X., da je postavljena nasproti krivovercem in zanetenim krivoverstvom; Julij III. pa jo imenuje kinč Rimske cerkve. In sveti Pij V. tako-le govori: Ko se je ta molitev razširila, jeli so verni, užgani po teh premišljevanjih in goreči od teh prošnja, spreminjati se v druge ljudi, tema krivoverstev se je po:zgubila in luč krščanske vere je zasvetila. Gr egor XIII. pravi: „Rožni venec je vpeljal sveti Dominik, da se potolaži jeza Božja, in da se doseže priprošnja Marije Device.11 In čez vse slavijo, poveličujejo in pripor očajo rožni venec sedanji slavno vladajoči papež Leon XIII., ki v svoji okrožnici od 1. septembra 1883 govorijo, „da ta molitev je presveti Devici zelo draga in da posebno pripomore v obrambo Cerkve in krščanskega ljudstva, v zadobitev splošnih in poedinih dobrot Božjih.11 In verne za rožni venec vnemajo ter dalje pravijo: „Opominjamo prav prisrčno vse kristjane, da naj, ali očitno ali doma po družinah, molitev svetega rožnega venca pobožno molijo in je nikdar iz navade ne spravijo . . . vedno bolj in bolj naj ljubijo molitev Marijinega rožnega venca, katero so imeli naši predniki ne samo za gotovo sredstvo proti hudemu, ampak tudi za blag znak prave krščanske pobožnosti.11 Da bi se pa verniki še bolj vneli za sveti rožni venec, ki je Mariji tolikanj dopadljiv, so sveti Oče Leon XIII.
— 5
s pismom od 10. decembra 1883 zapovedali, da naj se k lavretanskim litanijam pristavijo besede: „ Kralji ca svetega rožnega venca, prosi na nas!“
Ni torej čuda, da so sveti in pobožni kristjani vselej sveti rožni venec tako visoko častili in ga tako radi molili! Zveličani Janez Berch-maus je hotel z molkom svetega rožnega venca v roki umreti; in resnično: tako umreti, se pravi srečno umreti. Sveti Alojzij in sveti Stanislaj Kostka sta imela na smrtni postelji molek svetega rožnega venca vedno okoli roke ovit. Pobožni opat Mihael Weinmeier govori: „Blažena tista hiča, v kateri biva Marija, sveta skrinja zaveze, v kateri se namreč častita Jezus in Marija s svetim rožnim vencem; po ti nebeški pobožnosti smo Božji blagoslov vselej prejemali ga prejemamo in ga bomo prejemali na večne čase." Učeni P. A. Maurel piše: „Imej navado, vsak dan sveti rožni venec moliti, opravljaj to pobožnost, katera je Mariji tako dopadljiva, od svete Cerkve tako zelo priporočevana, od največjih svetnikov poslednjih vekov tako visoko cenjena. Sveti rožni venec ti odpre studenec milosti, ti poda v roke najzdatnejše sredstvo, da dušam y vicah pomagaš in jim nebesa odpreš."
Da bi pa, o kristjan! od svetega rožnega venca prejemal še več duhovnih dobrot in Mariji postal še prijetnejši, daj se zapisati v bratovščino svetega rožnega venca, ki je ena
6 —
naj starejših in od svete Cerkve z odpustki najobilnejše obdarovanih. Dobro, Jezusu in Mariji dopadljivo je za vsacega vernika, ako moli sveti rožni venec; še bolje je, ako ga kdo moli kakor družnik bratovščine svetega rožnega venca, ker se tako zamore vde-ležiti mnogih odpustkov in druzih duhovnih dobrot. Koliko je krščanskih hiš, pri katerih se sveti rožni venec redno moli vsak dan; ko bi ti vrh tega bili še zapisani v bratovščino svetega rožnega venca, bi se vdeležili veliko več odpustkov in druzih duhovnih dobrot, in bi tako zainogli veliko pomagati sebi in vernim mrtvim. Ako se zapišeš v bratovščino sv. rožnega venca, ne podaš se s tem v nobeno nevarnost, da bi grešil, ker nobenega greha ne storiš, ako ne spolniš, kar bratovska pravila velevajo; le gotovih milosti in odpustkov nisi deležen.
Kaj je storiti, da bi se vdeležil odpustkov in druzih milosti te bratovščine?
1.	Skrbi, da boš v stanu posvečujoče milosti Božje; ker ko bi bil v smrtnem grehu, bi ne zadobil nobenega odpustka, če bi tudi vse druge pogoje spolnil.
2.	Zapisan moraš biti v imenik udov pri taki cerkvi, pri kateri je bratovščina presvetega Marijinega rožnega venca ustanovljena kanonično, t. j. po dotičnih cerkvenih postavah.

3.	Treba je, da si oskrbiš molek, (rožni venec), ki je od pooblaščenega mašnika v ta namen blagoslovljen. Za bratovščino presvetega rožnega venca pa se smejo blagoslavljati le taki molki ali paternoštri, kateri imajo po pet, po deset ali pa po petnajst oddelkov (desetnic).
4.	Vsak teden se morajo zmoliti vsi trije deli (veseli, žalostni in častitljivi) sv. rožnega venca, in sicer z blagoslovljenim molkom v roki. Če jih moli več skupaj, zadostuje, da ima le tisti molek v roki, kateri naprej moli.
Katere dni moliš in koliko ob enem moliš, to ti je na voljo dano. Če n. p. v nedeljo zmoliš cel rožni venec, t. j. vse tri dele ali vseh petnajst skrivnosti, si že zadostil tej dolžnosti. Ravno tako zadostiš svoji dolžnosti, če rožni venec razdeliš v tri dele in moliš ob enem le en del. Kdor pa nima časa ali priložnosti, vseh treh delov ali dveh ali enega zmoliti ob enem, svoji dolžnosti zadosti in odpustke zadobi, če ob enem moli tudi samo štiri ali tri ali dva ali tudi samo en desetni oddelek (eno skrivnost), da le v teku enega tedna opravi vseh petnajst. To predpravico imajo pa le družniki bratovščine svetega rožnega venca. Ako se hočejo drugi verni, kateri niso zapisani v to bratovščino, vdeležiti odpustkov, ki so sploh podeljeni za molitev sv. rožnega venca, morajo zmoliti ob enem vsaj en del, t. j. pet skrivnosti.
Ne sme se pa pozabiti, da je treba do-tični desetni oddelek, kadar ga moliš, po svoji zmožnosti pobožno premišljevati. To se prav lahko zgodi, ako si vsako skrivnost, kadar jo izgovarjaš, živo pred oči staviš. Kadar premišljuješ skrivnosti sv. rožnega venca, obujaj v sebi kake primerne čednosti. Nekaj tacih čednosti najdeš naštetih spodej pri po-samnih skrivnostih svetega rožnega venca.
Posebej se še priporoča, da bi družniki vsako prvo nedeljo v mesecu skupno pristopali k Božji mizi, in da bi molili za spreobrnjenje krivovercev in nevernikov.
Kateri so v to bratovščino zapisani, se vdeležujejo zaslužen j a in duhovnih dobrot vseh treh redov sv. Dominika in brezštevilnih živih in mrtvih družni ko v. To vdeleževanje duhovnih dobrot, med katerimi so tudi posebne priprošnje tistih svetnikov, kateri so v življenji bili družniki bratovščine presvetega rožnega venca, je nedopovedljiv zaklad in najimenitnejša milost te bratovščine.
Vsi odpustki, s katerimi je ta bratovščina tako bogato obdarovana, se zamorejo obrniti V prid in pomoč vernim dušam v vicah.
-=$=|®<§*9f4=-
Odpustki bratovščine presv. rožnega venea.
A) Popolnoma odpustki.
I.	V dan sprejetja zadobiš en popolnoma odpus ek. če se skesano spoveš in vredno prejmeš sveto obhajilo.
Če pa v dan sprejetja po skesani spovedi k svetemu obhajilu pristopiš v bratovski cerkvi ali kapeli, ondi odmoliš en del svetega rožnega venca in Boga prosiš za mir svete Matere katoliške Cerkve, si deležen še druzega popolnoma odpustka.
II.	V smrtni uri z a m o r e j o druž-niki se vdeležiti pet popolnoma odpustkov, in sicer:
1.	Ako so imeli navado vsak teden vse tri dele svetega rožnega venca moliti in od mašnika prejmejo roženkransko odvezo;
2.	ako na smrtni postelji prejmejo zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa;
3.	ako so vsaj enkrat v žuljenji cel rožni venec (vse tri dele) odmolili, se spovedo ali sklep imajo, se spovedati in umrjejo z blagoslovljeno roženkransko svečo*) v roki;
4.	ako v smrtni uri svete zakramente prejmejo, vero obudijo (kar se n. pr. lahko
') Dobro bi bilo, da bi vsak družni k si kupil voščeno svečo in si jo dal blagosloviti, da bi zamogel v smrtni uri tudi ta popolnoma odpustek zadobiti. Kjer se zapišeš v bratovščino svetega rožnega venca, tam zamoreš tudi si dati svečo blagosloviti.
zgodi z apostoljsko vero), Češčena bodi Kraljica molijo in se Devici Mariji priporočijo;
5.	ako po skesani spovedi in sv. obhajiu, če ne z ustmi vsaj v srcu kličejo ime Jezus, • ali dadč kako znamnje kesanja.
III.	Vsako prvo nedeljo v mesecu se zamorejo družni ki vdeležiti treh popolnoma odpustkov:
Enega popolnoma odpustka se zamorejo vdeležiti, ako po spovedi sveto obhajilo v bratovski cerkvi prejmejo in ondi v namen sv. Očeta molijo;
druzega, ako po prejetih svetih zakramentih roženkransko kapelo pobožno obiščejo in ondi v namen papeža nekoliko molijo;
tretjega, ako se po prejetih svetih zakramentih mesečne procesije vdeležijo in v papežev namen molitve opravijo.
IV.	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu zamorejo popolnoma odpustek zadobiti tudi neudje (t. j. tisti, kateri niso v to bratovščino zapisani), ako imajo navado, vsak teden skupno z drugimi vsaj trikrat po en del svetega rožnega venca moliti. V zadobitev tega odpustka je potreba, se skesano spovedati, sveto obhajilo prejeti, kako cerkev obiskati in v namen papeža nekoliko moliti.
V.	Roženkransko nedeljo zamorejo udje in neudje te bratovščine zadobiti veliko popolnoma odpustkov.
1.	Družniki zadobijo popolnoma odpustke prve nedelje v mesecu.
2.	Popolnoma odpustek zadobijo družniki še tudi, ako v katerikoli cerkvi svete zakramente prejmejo in potem v krajih, kjer ni Dominikancev, kako cerkev rožen-kranske bratovščine obiščejo.
3.	Vsi verniki, če tudi niso družniki te bratovščine, zamorejo tako kakor o Porcijunkuli tolikokrat zadobiti popolnoma odpustek, kolikokrat, (tutits quotus) po prejetih svetih zakramentih od sabotnih večernic do solnčnega zahoda roženkranske nedelje obiščejo roženkransko kapelo ali podobo roženkranske Matere Božje, če je zunaj kapele v počeščenje izpostavljena. To obiskovanje se mora zgoditi v spomin slavne, 7. oktobra 1571 pri Lepanto nad Turki pridobljene zmage in v čast presvete Device Marije. Kadar iz tega namena roženkransko kapelo ali podobo roženkranske Matere Božje obiskuješ, je še tudi potreba moliti v spomin imenovane zmage, za povišanje katoliške vere in zatiranje krivih ver.
4.	Nadalje zamore vsak vernik, če tudi ni družnik roženkranske bratovščine, zadobiti popolnoma odpustek, ako osmi dan praznika svetega rožnega venca ali katerikoli dan te osmine svete zakramente prejme, roženkransko kapelo obišče in ondi v namen sv. Očeta nekoliko moli.
VI.	Za veliko noč, vnebohod, binkošti in za dva poljubna petka v postu je družnikom dovoljen popolnoma odpustek, ako pristopijo k svetim zakramentom, od prvih večernic do solnčnega zahoda imenovanih praznikov katerokoli cerkev obiščejo in ondi v namen svetega Očeta nekaj časa molijo.
VII.	Odpustki o Marijinih praznikih.
V	praznik Marijinega neomade-ževanega spočetja, Marijinega rojstva, Marijinega darovanja, (21. listop.) oznanjenja, oči ščavanj a , obiskovanja in vnebovzetja se zamorejo druž-niki vdeležiti popolnoma odpustka, ako od prvih večernic (t. j. od popoldne pred praznikom) do solnčnega zahoda teh praznikov roženkransko kapelo pobožno obiščejo in ondi v namen svetega Očeta molijo. V zadobitev tega odpustka je potrebno, s * tudi spovedati ali vsaj skleniti, k spovedi iti o časih, zapovedanih od svete Cerkve
Družniki zadobijo tudi popolnoma odpustek, ako o naštetih Marijinih praznikih od prvih večernic do solnčnega zahoda teh praznikov svete zakramente prejmejo, kako poljubno cerkev obiščejo in ondi molijo v papežev namen.
V	praznik Marijinega neomadeže-vanega spočetja, Marijinega rojstva, oznanjenja, očiščavanja in vnebovzetja
je dovoljen družnikom popolnoma odpustek, ako svete zakramente prejmejo, rožen-kransko kapelo pobožno obiščejo in ondi v namen svetega Očeta molijo.
V	praznik Marijinega oznanjenja zadobijo družniki popolnoma odpustek, ako prejmejo sv. zakramente in odmolijo cel rožni-venec, t. j. vse tri dele od vseli 15 skrivnosti.
V	praznik Marijinega vnebovzetja zadobijo družniki popolnoma odpustek, ako svete zakramente prejmejo, od prvih večernic do solnčnega zahoda tega praznika bratovsko cerkev obiščejo in ondi v namen svetega Očeta molijo.
VIII.	V tacih dnevih, kadar se obhaja praznik katere petnajsterih skrivnosti svetega rožnega venca, zadobijo družniki vselej popolnoma odpustek, ako prejmejo svete zakramente, pobožno obiščejo roženkransko kapelo in ondi molitve v papežev namen opravijo. Bolni ali drugače veljavno zadržani družniki, ki ne morejo roženkranske kapele obiskati, zadobijo ravno te odpustke, ako odmolijo en del svetega rožnega venca in resnično voljo imajo, svete zakramente prejeti o časih, od cerkve zapovedanih.
Dnevi, o katerih se obhajajo petnajstere skrivnosti svetega rožnega venca, so ti-le: Marijino oznanjenje, Marijino obiskovanje, Božič, Marijino očiščavanje, nedelja po svetih treh
kraljih (ker se bere evangelij, kako je Marija zgubljenega dvanajstletnega Jezusa našla); veliki četrtek (krvav pot), veliki petek (bičanje), praznik trnjeve krone (24. aprila), najdenje svetega križa (3. maja), povišanje svetega križa (14. septembra), velikanoč, vnebohod, binkošti, Marijino vnebovzetje in praznik vseh svetnikov (petnajsta skrivnost).
IX.	Družni ki zadobijo popolnoma odpustek, ako prejmejo svete zakramente, obiščejo roženkranski altarin molijo v papežev namen te-le dneve: na praznik patrona bratovske cerkve, na praznik presvetega Eešnjega Telesa, tretjo nedeljo meseca aprila in v nedeljo, katera je v osmini Marijinega rojstva.
X.	Družbeniki zamorejo zadobiti o dnevih postaj vse odpustke, kateri so podeljeni romarjem, ki v Rimu obiščejo postaje (nekatere cerkve). Dnevi postaj so: praznik obrezovanja Gospoda našega Jezusa Kristusa ali novo leto, praznik svetih treh kraljev, zadnje tri nedelje predpustom, vsak dan od pepelnične srede do bele nedelje, dan svetega Marka, trije prošnji dnevi, praznik vnebohoda, vsak dan od predbinkoštne do pobinkoštne sobote, kvaterni dnevi meseca septembra, štiri adventne nedelje, kvaterni dnevi v adventu, dan pred Božičem, Božič s tremi postajami za tri svete maše in trije prvi pobožični prazniki. V zadobitev teh odpustkov je potreba obiskati
15 —
kako cerkev s petimi altarji in pri vsacern se mora nekoliko moliti; če pa cerkev nima pet altarjev, naj se tisti, kolikor jih je, obiščejo tolikokrat, kakor ko bi jih bilo pet. Za veliki četrtek, velikonoč, vnebohod in Božič so družnikom podeljeni popolnoma odpustki, ako svete zakramente p rej mo, altarje obiščejo in v namen svetega Očeta molijo. Za vse druge dni postaj pa so podeljeni nepopolnoma odpustki, in sicer od deset let in toliko kvadragen do petdeset let in ravno toliko kvadragen.
B) Nepopolnoma odpustki.
1.	Družniki, kateri v čast Materi Božji S skesanim srcem pri sebi nosijo molek*) (paternošter) dobijo enkrat na dan odpustka sto let in sto kvadragen (štiridesetdan-skih postov).
2.	Vselej, kadar na koncu Češenasi-marije izrečejo ime Jezus, zadobijo odpustka pet let in pet kvadragen.
3.	Ako odmolijo vsaj en del svetega rožnega venca pred roženkranskim altarjem zadobijo enkrat na dan odpustka petdeset let.
*) Rad pri sebi nosi molek, da zgorej navedeni odpustek zadobiš; da vedno priložnost imaš, se ga pri molitvi svetega roženvenca poslužiti; da se spolni nad teboj, kar sveta Cerkev prosi, ko roženvenške molke blagoslovi ter takrat pravi, da naj bi bil vs«k, kdor ga bo pri seoi nosil, vseh vidnih in nevidnih sovražnikov obvarovan in rešen in od Marije Device poln dobrih del pred Božje obličje postavljen.
16
Če pa tam, kjer bivaš, bratovske cerkve svetega rožnega venca ni, zamoreš ta odpustek zadobiti v katerikoli cerkvi.
4.	Družniki, kateri ob enem odmolijo vseh petnajst oddelkov, t. j. vse tri dele svetega rožnega venca, zadobijo vsak teden odpustka sedem let in sedem kvadragen.
5.	Družniki, kateri po trikrat na teden odmolijo cel rožni venec (vse tri dele), zadobijo vselej odpustka deset let in deset kvadragen, ako se spovedo ali vsaj sklep imajo, se spovedati.
6.	Vsi verniki, če tudi niso družniki bratovščine svetega rožnega venca, zadobijo za vsak Očenaš in za vsako Češenasimarijo sto dni odpustka, kadar molijo cel rožni venec ali vsaj tretji del. Da bi bil teh odpustkov deležen, je potreba, da moliš rožni-venec z blagoslovljenim molkom v roki.
7.	Deset let in deset kvadragen odpustka zadobijo enkrat na dan vsi verni, če tudi niso družniki, ako skesano in pobožno zmolijo tretji del svetega rožnega venca skupno z drugimi ali doma ali v cerkvi ali v kaki kapeli.
8.	Družnik, kateri koga nagne, da moli vsaj tretji del svetega rožnega venca, zadobi vselej odpustka sto in štirideset dni.
9.	Družniki, kateri obiščejo roženkranski altar in ondi v papežev namen molijo, zadobijo enkrat na dan sto dni odpustka.
17
10.	Družniki zadobijo odpustek treh let in treh kvadragen. kolikorkrat bolnega druž-benika obiščejo ali mrtvega na pokopališče spremijo.
11.	Družnikom je dovoljeno še več dru-zih popolnih in nepopolnih odpustkov, kateri pa tukaj niso našteti.
Skrivnosti svetega rožnega venca
in čednosti, katere se pri premišljevanji svetega rožnega venca obuditi priporočajo:
I.	Veseli del svetega rožnega venca.
1.	Katerega si Devica od svetega Duha spočela. —
Prosi za sveto čistost in nedolžnost srca.
2.	Katerega si Devica v obiskovanji tete Elizabete nosila. — Prava ljubezen do bližnjega; veseli se, če se drugim dobro godi.
3.	Katerega si Devica v Betlehemu rodila. — Ljubezen do uboštva.
4.	Katerega si Devica v tempeljnu darovala. — Hodi
rad v cerkev, kadarkoli priložnost imaš.
5.	Katerega si Devica v tempeljnu našla. — Skrbi, da Jezusa nikdar s smrtnim grehom ne zgubiš.
II.	Žalostni del svetega rožnega venca.
6.	Kateri je za nas krvav pot potil. — Vdaj se popolnoma v sveto Božjo voljo. Resnično obžalovanje svojih grehov.

— 18 —
7.	Kateri je za nas bičan bil. — Sveta potrpežljivost
8.	Kateri je za nas s trnjem kronan bil. — Ponižaj sam sebe. Zateri svoj napuh.
9' Kateri je za nas težki križ nesel. — Ljubezen do križa. Voljno nosi težave svojega stanu.
10.	Kateri je za nas križan bil. — Odpusti iz srca sovražnikom. Pozabi na storjeno krivico,
III.	častitljivi del svetega rožnega venca.
11.	Kateri je od smrti vstal. — Obudi živo vero, da boš tudi ti častitljivo od smrti vstal, če boš živel po Jezusovih naukih in njegovih zgledih.
12.	Kateri je v nebesa šel. — Sveto hrepenenje po nebesih.
13.	Kateri je svetega Duha poslal. — Prosi za pravo modrost in vedno večje spoznanje Božjih resnic.
14.	Kateri te je v nebesa vzel. — Veseli se Marijinega veličastva; prosi sebi za srečno smrt.
15.	Kateri te je v nebesih kronal. — Stanovitnost bo kronana. Bodi stanoviten v češčenji Marije, kraljice svetega rožnega venca. Moli vselej rad in pobožno sveti rožni venec.
Priporoča se, da pred začetkom svetega rožnega
venca moliš apostoljsko vero in potem tri Češenamarije.
K prvi češenamariji pristavi besede: Kateri nam oživi
pravo vero; k drugi: Kateri nam daj trdno upanje;
k tretji pa: Kateri nam vžgi prisrčno ljubezen.
V. Prosi za nas, o Kraljica svetega rožnega venca.
O. Da vredni postanemo obljub Kristusovih.
19
Molimo!
O Bog! čigar Edinorojeni nam je po svojem življenju, smrti in vstajenju plačilo večnega zveličanja zaslužil, prosimo te, dodeli nam, da, ko te skrivnosti s presvetim rožnim vencem blažene Marije Device častimo, tudi to posnemamo, kar v sebi imajo, in dosežemo, kar nam obetajo. Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.
V bratovščino presvetega Marijiniga robnega
venca se je dal zapisati
dnS
189