Klevetati naše vodstvo se pravi klevetati vse delovno ljudstvo Jugoslavije Pred nekaj dnevi je vlada FLRJ predala preko poslanikov noti ro-munski in madžarski vladi, katen grobo kršita pogodbo o prijateljstvu z Jugoslavijo. Obe noti sta izšli \r naših čentralnih listih. Na ta način imamo vsi priliko in dolžnost, da se z njihovo vsebino seznanimo, da na naših sestankih o njih razpravlja-mo. Odkar je izšla resolucija Informbi-roja, v kateri bratske Kompartijejie-osnovano klevetajo in žalijo ne ie vodstvo naše herojske Partije, am-pak vse narode Jugoslavije, se je go-nja proti naši Jugoslaviji s strani držav ljudske demokracije: Romuni-je, Madžarske, Čehoslovaške, Bolga-rije itd. vedno bolj stopnjevala. Na-stalo je pravcato tekmovanje s strani nekaterih odgovornih predstavnikov teh držav, ki so istočasno tudi cen-tralni politični funkcionarji — funk-cionarji bratskih Kompartij. Ti od-govorni ljudje trosijo med svoje dr-žavljane lažnjive vesti, češ, da se je Jugoslavija odcepila od protiimpe-rialističnega bloka, da pri nas ni de-mokratične ureditve, da se pri nas vodi protisovjetska propaganda itd. Takšno stanje naj bibilo pri nas, koi ga oni opisujejo^ švojih govorih, preko radia in tiska. Mi se ogorče-ni sprašujemo, kje so vendar našii takšno stanje pri nas? Kako morejo blatiti našega prvoboritelja, državni-ka in vojskovodjo — heroja tov. T i -t a in še nekatere naše vodilne oseb-nosti? Celo tako daleč se spuLČajo v svojih breznačelnih grdobijah, da pozivajo narode Jugoslavije na upor proti najzaslužnejšim našim sinovom, ki so se pod najtežjimi okolnostmi borili v stari Jugoslaviji, vso dobo narodnoosvobodilne vojne in prav tako po osvoboditvi so nam najsvet-lejši vzor v delu in borbi za izgra-dnjo socializma pri nas! Na drugi strani pa v svoji umazani propagandi poveličujejo dezerterje in izdajalce, kot n. pr. Arsa Jovanoviča, ki je ho-tel pobegniti ilegalno preko jugo-slovansko-romunske meje. Lenin in Stalin sta nas naučila, da je dolž-nost socialističnega patriota, da v pr-vi vrsti ljubi in dela za svojo domo-vino. Arso Jovanovič in njegova paj-daša so dejansko izdali in pljunili na patriotizem in prelomili prisego, ki so jo svečano položili pred ljud-stvom. Metode obrekovanja in klevetanja niso bile običajne v areni mednaro-dnih odnosov, predvsem pa ne med prijateljskimi državami. Takšne me-tode nas zelo spominjajo na fašistič-no propagando, ki je izključno ba-zirala na lažeh in klevetah. Mi se še dobro spominjamo, kako so domo-branci pod zaščito nemško-italijan-skih fašističnih okupatorjev pisali o naših prvoboriteljih in voditeljih. Ponovno je dokazano, kar vemo že iz zgodovine borb delavskih gibanj, da je resnica končno zrnagala, da ne-osnovana propaganda nujno propade, kajti borci za resnico in pravico so zmagoviti, kar je konkretno pokazal zmagoviti zaključek armad pravične vojne, med katerimi smo tudi mi s tov. Titom na čelu, kar je že danes jasno slehernemu poštenemu držav-ljanu nove Jugoslavije. Iz not vlade FLRJ, ki so bile pre-dane vladama Romunije in Madžar-ske, je razvidno, kaj vse počenjajo gotovi odgovorni funkcionarji teh vlad. Ko prebiramo in študiramo vse-bino teh not, ko poslušamo njihova radijska poročila in čitamo njihovo časopisje, se zgražamo nad klevet-niki in razdiralci fronte protiimpe-rialističnega bloka. Upravičeno oe sprašujemo, kakšne cilje vendar za-sledujejo v tej svoji brezprincipiel-ni gonji? In če so že zašli tako da-leč, zakaj vendar ne povedo svojim narodom, kaj mi pravimo na vse to. Mi dobro poznamo njihove obtož-be, mi svobodno čitamo njihovo ča- sopisje, mi nemotemo poslušamo nji-hove radijske postaje, ki oddajajo v našem jeziku. Jasno je, če so si v svojem umazanem delu osvojili lini-jo klevetanja, če jim niso potrebni konkretni dokazi, potem se bojijo resnice, bojijo se, da bi jo zvedeli njihovi narodi, da bi njihov delav-ski razred in delovno ljudstvo zve-delo za resnično stanje pri nas. Jasno nam je potem, če niso niče-sar objavili, oziroma pnstili objaviti o Donavski konferenci v Beogradu, kjer je naša delegacija s tov. Bebler-jem na čelu konkretno dokazala: enotnost demokratičnih držav in ne-izprosno borbo proti imperialističnim deželam. Sedaj nam je jasno, zakaj niso seznanili svoje narode o zagreb-škem procesu, v katerem smo vsemu svetu ponovno povedali in razkrinka-li zapadne imperialiste in njihove hlapce ter Vatikan s papežem na če lu, ki se poslužujejo za .svoje podle namene največjih izrodkov človeške družbe, morilcev, klavcev in izdajal-cev svojega lastnega naroda, katerim dajejo vso oporo, papež pa jih celo »blagoslavlja« in daje zadnje na-potke. Kaj bo takrat, ko bomo mi z last-nimi silami, po naukih in izkušnjah marxiztma-leninizma izgradili socia-lizem, ko ne bodo mogli več skriti dejstev pred svojimi lastnimi narodi? O tem bo povedala h*>dočxiost. Eno pa prav gotovo bo, kar mi ugotav-ljamo že danes, da so s tem storili veliko napako v razvoju in zgodovi-ni delavskega gibanja sveta. Kljub vsem tem krivicam in ža-litvam pa čutimo danes bolj kak©r kdaj koli prej odgovorno dolžnost pred zgodovino, da bomo dostojno m s podvojenim delom odgovarjali vsem tem lažem in podlostim, da se bo-mo še bolj oklenili svojega vodstva in izpolnili vse planske naloge, ki so in se bodo postavile pred nas! —č Naše delo Teden gozdarstva - široka ljudska akcija H V borbi za ustvaritev življenjskih pogojev si naše ljudstvo pomaga z vsemi razpoložljivimi bogastvi. Med te spadajo tudi naši gozdovi s hrasto-vim, bukovim, smrekovim, borovitn, jelovim in drugim drevjem. Gozdovom kot celoti, enemu naj-važnejših produktov gospodarstva v kSloveniji, kot okrasku naše domovi-ne, kot zdravstvenemu pripomočku, kot delu prirodnega bogastva in za-kladu dragocenih lesnih sirovin, po-sveča naša ljudska oblast posebno pozornost. Napori za pospešeno rast, vrstno izboljšanje, čiščenje samorastnih, po-škodovanih in bolnih dreves, napori v zunanji trgovini za pravilno zame-njavo les^za potrebne strojfc in siro-vine, ki jih potrebujemo, kakor na-pori za notranjo predelavo lesa v razne vrste in oblike življenjskih. in delovnih pripomočkov segajo preko privatnih in državnih gozdov v in-terese vsakega našega državljana in ga tudi silijo k pomoči za podrejanje bogastev lesa družbenim vsakdanjim potrebam. Privatni lastniki malih gozdov ter družba delavcev, kmetov in delovnih inteligentov kot lastnik socializiranih gozdnih bogastev imajo skupen in-teres, ki pa nikakor ne more mimo naših skupnih obvez. Težko bi bilo pričakovati in zahtevati od malega števila lastnikov in v družbenih go-zdovih zaposlenih ljudi, da bi brez pomoči množice vzdrževali red v tem velikem skladišču rastočih objektov, kot se to zahteva v planskem izva- janju gospodarstva. Ta red in uspeh je mogoče pričakovati edino od mno-žične akcije v »Gozdarskem tednu«, ki bo na vsem področju FLRJ *ned 5. in 15. septembrom 1948. Vse množične organizacije, sindi-kati, OF- Zveza borcev NOV, AFž, LMS in gasilci bodo izpolnile s po-močjo svojih članov veliko nalogo v korist našLm planskim gospodar-skim obvezam le, če bodo mobilizi-rale za te dni vse svoje delazmožno članstvo, lastnike in čuvarje gozdov, vsa razpoložljiva prevozna sredstva ter vršile delo po predhodno naprav-ljenem planu. Voditelji organizacije teh del bodo delovni štabi v krajih, okrajih in re-publikah, sestavljeni iz predstavni-kov na terenu obstoječih množičnih organizacij, Kmetijske zadruge in Gozdne uprave. Zaradi izvedbe instruktorske kon-ference zastopnika Ministrstva za gozdarstvo in Izvršnega odbora OF s člarni okrajnega štaba in predsed-niki krajevnih štabov, ki se je vršila dne 29. avgusta 1948 ob 8.30 uri v Sindikalnem domu v Ptuju (bivša Čučkova hiša), je bilo nujno potre-bno, takoj ustvariti te štabe. Plan dela, delovne sile, prevoznih sredstev in orodja sta delo štabov skupno s KLO, ki je moral v svojem seznamu zajeti vse oddajo-obvezne lastnike gozdov zaradi izvršitve ob-veze ter ga oddati krajevnemu štabu. Brez potrebne propagandne pri-A prave potom sestankov in plakatov, brez pravilne evidence o poteku in učinku akcij, si štabi ne morejo za-misliti uspešnega dela in množičnih naporov. Odrejeni čas akcije zahteva, da krajevni štabi s svojimi dnevnimi poročili dnevno do 9. ure seznanjajo o uspehih, težavah in nepravilnostih okrajnega Člana štaba na Okrajnem odboru OF, ki ima zopet enake ob-veze napram republiškemu članu. Ljudi z delovnimi uspehi je treba vsekakor videti in jih na primeren način (pohvala v časopisnih člankih, stenčasu, ustni propagandi) ločiti od mlačnežev in onih ljudi, ki bi tudi za to množično akcijo imeli glviha ušesa. V. J. Na vse klevete odgovarjamo s podvo-jenim elanom v graditvi socializma Okrafnl ljudski odbor napoveduje tekmo-vanje vsem OtO*Jem Slovenije v izvedbi jesenske setve Na ofcrajni konferenci vseh pred-sednikov KLO-jev je bil po živahni diskusiji o dvigu kmetijstva, o važ-nosti setve v zvezi z izpol ''-vljo in presegairjem plana enotno sprejet sklep, da naž okraj napoveduje tek-movanje vsem OLO-jem Slovenije prav v izvedbi teh tako važnih na-log. 1. Kateri OLO bo najboljše pri-pravil jesensko setev. 2. Kateri OLO bo najtesmeljitejše izvajal globoko oranje. 3. Kateri OLO bo znal najtemelji-tejše izvajati vise agrotehnične mere. 4. V katerem OLO-ju bodo kme-tijisike zadruge najprasvllnejše in naj-hitrejše razdelile semensko blago. 5. Kateri^OLO bo najtočnejše iz-vedel evidenco v času jesenske setve. Razpis tekmovanja med KLO-ji 1. Kateri KLO bo najboljše pri-pravil jesenako setev. 2. Kateri KLO bo najtemeljitejše izvajal globoko oranje. 3. Kateri KLO bo znal najtemelji-tejše izrabiti vse agrotehnične mere. 4. V katerem KLO-ju bodo kme-tijske zadruge najpravilnejše in naj^-hitrejše razdelile semensko blago. 5. Kateri KLO bo najtočnejše iz-vedel evidenco v času jesenske setve. KLO, ki bo najjboljše izvedel vse te naloge, prejme kot nagrado: 1. Kmetijska stroj. 2. Strakovno knjižnico. 3. Deaiarno nagrada Poziv vsem ženam Volitve v AFŽodbore so pred na-mi! S tem v zvezi je dolžnost vseh nas žena, da pristopimo v čim več-jem številu in z vso intenzivnostjo k izbiri najbolj delovnih in predanih tovarišic v odbore AF2 na vasi in v mestu samem. Izbirajmo žene, ki so se izkazale kot neumorne delavke pri prostovoljnem delu, pri odkupih ali na gradiliščih zadružnih domov. Za-vedajmo se pomena teh volitev in razvijajmo čim živahnejšo delavnost za izpolnitev vseh nalog naše orga-nizacije. Velike naloge stojijo pred nami, vendar kot smo se žene izkazale kot borke za osvtfboditev za časa štiri- letne borbe, tako je naša dolžnost, da danes nadaljujemo našo borbo, da ne zaostajamo za našimi tovariši in da z vso agilnostjo pomagamo na vseh po-ljih, kjer koli smo zastopane z našo organizacijo. Zato naj bo prav v bodočih dnevih naša prva dolžnost, posvetiti vse svo je sile za čim uspešnejši izid volitev v nove AFŽodbore po vaseh in v me-stu, da bomo tako z novimi močmi nadaljevali naše delo za izgradnjo socializma v naši novi domovini — za boljšo bodočnost nas vseh! Okrajni odbor AF2 40.000 kg. na hektar Mladinski aktiv sadruge v Sobetincihje na svoji njivi dokasal ka; se iahko do-se&e, če se obdelava vrši fre-mišljeno in če se sanjo upo-rabijo vsi moknostni mri lo-kalnega značaja Pridelal je 40.000 kg krompirja na ha. Posnetnajmo mladinski aktiv v Sobetincih. Mladina tovarne Strnišča je sprejela nove obveze V pripravah na IV. kongres SKOJ-a in Ljudske mladine, se je 27. avgu-sta vršila delovna konferenca mla-dinskega aktiva tovarne aluminija v Strnišču. Dva dni pred konferenco so se vršili po vseh delovnih. skupinah sestanki, kjer so mladinci razpravlja-li o predlogih za i3*oljžanje dela in se tako pripravljali na konferenco. Na te sestanke so povabili tudi stro-kovnjake, najboljše starejše delavce, da jim pomagajo pri sestavljanju ob-vez za predkongresno tekmovanje Diskutirali so o zniževanju proizvo-dnih stroškov, dvigu delovne discipli-ne, uvajanju brigadnega sistema de-la, ideološki vzgoji, fizkulturi itd. Na teh sestankih, po skupinah, ki delajo po raznih strokah, so si mladinci iz-volili svoja vodstva, brigadirje, evi-dentičarje, ki bodo skrbeli za to, da se bodo skupine redno sestajale in pregledovale uspehe svojega dela ln da se bo vodila toona evidenca nad sprovajanjem obvez. Na konferenco so vse skupine prišle z zelo dobrimi predlogi in obvezami. Samo dejstvo, da je v pripravah na konferenco bi-lo ustanovljenih 16 novih proizvo-dnih brigad, nam jasno govori, da se je mladinski aktiv tovarne resno lo-til dela v pripravah na IV. kongres SKOJ-a in LMJ. Na konferenci je bilo prisotnih okoli 75 odst. vse mladine iz raznih strok. Stotisoči mladincev in mladink, ki so gradili proge, tovarne in ceste. so se naučili delati in se zavestno boriti za socializem, tako, kakor se znaJD boriti SKOJ-evci — mladi komuni-sti. Za izpolnitev svojih obvez, ki si jih je zadal v predkongresnem tek- movanju, se bo moral mladinski ak-tiv odločno boriti za odstranitev vseh zaprek, ki bi se v kakršni koli obliki postavljale pred njega. Sekretarijat aktiva je na osnovi predloga in obvez posameznih skupin sestavil predlog obveze celotnega mladinskega aktiva, ki ga je mladina z navdušenjem sprejela in potrdila. Konferenca je sprejela sledeče sklepe: 1. Formiranih bo 16 novih brigad, ki bodo imele redne delovne in štu-dijske sestanke, kjer bodo kritično pregledovale svoje delo in ga izbolj-ševale. Med drugim bodo ustanovlje-ne sledeče brigade: v gozdm stroki 2, v kovaški 1, v mizarski 2, v ključav-ničarski 1 itd. 2. Vse skupine bodo znižale proiz-vodne stroške za 5 odst. 3. Delovno disciplino bodo izbolj-šali za 50 odst. Odpravili bodo vsa-ko zamujanje na delo. 4. Zmanjšali bddo procent odpad-kov za 50 odst. 5. Vse skupine bodo imele enkrat tedensko študij, kjer bodo predela-vale material V. kongresa KPJ. 6. Udeležbo na fizkulturnem polju bodo izboljšali za 60 odst. 7. UtrdiH bodo gledališko skupino, ki se bo temeljito posvetila svojemu gledališkemu delu. Zvišali bodo ude-ležbo v centralnem pevskem zboru. 8. Po vseh brigad&h bodo enkrat tedensko strokovna predavanja. Po sprejemu obvez je kovaška bri-gada napovedala predkongresno tek-movanje vsem ostalim brigadam. Mladinski aktiv tovarne glinice v Strnišču je s tem dokazal, da najod-ločneje obsoja nesramno klevetanje našega državnega vodstva in naše slavne Partije. Še naprej hoče ob-držati in pojačati delovni elan in da-ti povdarka sklepom V. kongresa KPJ ter se dostojno pripraviti na zgodovinski IV. kongres SKOJ-a in LMJ. Za izboljšanje življenjskega standarda V času, ko delovni kolektivi v na-ših tovarnah in gradiliščih vršijo borbo za znižanje proizvodnih stroš-kov, dvig proizvodnje tn povečanje jstorilnosti dela, je naloga OF, da med našimi kmetd pokrene akcijo za dvig kmetijske produkcije. Napredni in zavedru delovm ljudje v naših tovar-nah in na vasi se zavedajo, da je potrebna borba za večjo proizvodnjo in s tem dvigajo življenjski stan-dard in obrambno moč naše domo-vine. Naši delovni kolektivi v tovarnah so vložili mnogo naporov za dvig pro-izvodnje in s tem zagotovili delov-nemu ijudstvu preskrbo z mdustnj-skimi izdelki. Le temu se imamo za-hvaliti, da naša vas dobiva v tafco veliki men produkte, ki jih nujno potrebuje. Delavci se zavedajo, da rabimo čim več blaga in čim cenej-šega. V veliki večini so se tudi naši delovni kmetje izkazali pri raznih od-kupih, davkih in drugih obveznostih do skupnosti, da v tesni povezavi z delavci in delovno inteligenco gra-dijo novo socialistično domovino. Prav posebno to dokazujejo letošnji odkupi, ki potekajo mnogo boljše kot prejšnja leta, ker so na izkušnjah iz prejšnjih let boljše organizirani ter mali in srednji kmet ne nasedata vaš-kim magnatom, temveč odločno za-htevata od večjih kmetov, da prispe-vajo skupnosti to, kar jim pripada. V prvih dveh letih petletke smo v Jugoslaviji zelo dvignili industrij-sko proizvodnjo, dočim v kmetijstvu nismo dosegli predvojne proizvodnje. Pozna se pri tem opustošenje po voj-ni in zaostalost iz stare polkolonialne Jugoslavije. Kljub temu, da danes primanjkuje najrazličnejših sredstev za moderno obdelovanje zemlje, se nudi vse polno možnosti v našem za* ostalem in primitivnem kmetijstvu za takojšen dvig kmetijske proiz-vodnje, pa naj si bo to v poljedelstsru, živinoreji, vinogradmižtvu, sadjarstvu itd. Pri tem gre za boljše delo v okviru kmetijskih zadrug, ki so prve poklicane v barbo za večji pridelek. V vseh panogah kmetijstva se da iz-boljšati delo ravno preko kmetijskih zadrug z najrazličnejšimi odseki, z organiziranjem novih... načinov dela in uporabe vseh pripomočkov moder-ne tehnike. Borci za večji hektarski donos Ze na zadnjem plenumu OF se je na široko razpravljalo o organizira-nju borcev za večji pridelek. Tu so bili sprejeti tudi sklepi, da vsi KOOF in vaški odbori OF pokrenejo vse, da se organizacija čim preje raz-širi. Ze na samem plenumu OF se je prijavilo okrog 30 delovnih kme-tov v organizacijo borcev za večji pridelek. Naloga odborov OF je, da v svoji vasi na sestanku vseh delovnih kme-tov na široko objasnijo pomen orga-nizacije za večji pridelek in sprejme*-jo prijave delovnih kmetov. Vsi OF odbori so dobili navodila že na okraj-nem OF plenumu in okrožnico IOOP\ Pojasniti je treba kmetom, da je or-ganizacija postavljena zaradi orga-nizirane borbe delovnih kmetov za večji pridelek. Tu ni nobenih legiti-m-acij in članarin, temveč samo to, da se kmet častno obveže pred OF odborom, da bo izpolnil vse pogoje kot borec za večji pridelek. Vsi or-ganizirani kmetovalci bodo imeli po-svetovanja, kjer bodo primerjali iz-kušnje drug od drugega in s tem nenehno delah na tem. da se čim-bolj dvigne kmetijska produkcija in se tako dobi čim več udarnikov v kmetijstvu. OF bo vodila vso skrb za »borce .- za večji pridelek« in vodila nad ;¦ njimi evidenco in kontrolo nad re- i rezultati dela, ki bodo določevali, kdo bo dobil naziv udarnika. Kdo je lahko borec za večji pridelek Borci za večji pridelek so lahkc vsi delovni kmetje, kmečke žene in mladina, ki se obvežejo kmetij-ski zadrugi ln s tem OF za dosegc večjih pridelkov v kmetijstvu, upo-rabo vseh modernih kmetijskih ukre-pov za dvig kmetijstva. Norme za borce večjega donosa je izdalo kme-tijsko ministrstvo in jih nudijo vse kmetijske zadruge in OF odbori ns razpolago vsem kmetom, ki se vpi-šejo za borce večjega pridelka. Na sestankih bodo razglabljali o večjern pridelku kot delavci na pro;zvodnjih posvetovanjih v tovarnah. V zimskem času se bodo organizirala razna jtro-kovna predavanja. Zbirali se bodo ob raznih akcijah kot za produkcijo se-mena, razkuževanja semena itd. Or-ganizirali si bodo razne izlete na vzorna kmetijska posestva itd. Poleg tega bodo borci za večji pridelek pr-vi sklepali pogodbe za kmetijske pn-delke s kmetijskimi zadrugami in ^ tem bodo deležni vseh ugodnosti, ki jih nudi vezana trgovina s kmetij-skimi pridelki. Razumljivo je, da morajo postati borci za večji pridelek kmetijsko-obdelovalne zadruge, ki so prve v borbi za večji donos in imajo že dc spdai offromno usnchov. Ugodnosti borcev za večji pridelek so velike. Največja korist vsakemu borcu je ta, da ima mnogo večji pri-deiek in mu je s tem postala ce-nejša obdelava zemlje, ker bo z r.o-vimi načini dela, uporabljanjem teh-nike, umetnih gnojil in z odbranim semenom mnogo več pridelal kot pa kmet, ki se tega ne bo posluževal. S tem je na vsak n&čin povečal svoje dohodke. Poleg tega ima več pridel-kov, ki jih proda KZ po vezani ceni in dobi po nižji ceni industrij&ke pro-dukte, ki jih rabi za svojo druzmo in zboljSanje svoje kmetije. Po sklepu okrajnega plenuma OF, ki so si ga osvojile KZ, se razdeli industrijske izdelke kot cement, umetna gnojila, orodje, tekstilije itd. najprej tistim' delovnim kmetom, ki so se vpisali med borce z«a večji pridelek in se jim da pri tem vse prednosti. Ljudstca oblast upošteva borce za večji pride-lek tudi pri predpisu davka, ker bo-rec za večji pridelek sklepa pogodbe z zadrugo po vezanih cenah in se mu to upošteva pri davčni asnovi. Mnogo kmetov ima že lepe uspehe za večji pridelek Sirom Slovenije se dvigajo delovni kmetje-udarniki in pišejo o svojih iz-kušnjah v časopis in pozivajo vse de-lovne kmete med borce za večji pn-delek. Tudi v našem okraju imamo že več primerov, ki so imeli lepe uspehe pri pridelku žita in se sedaj kaže tudi pri krompirju in drugih kultu-rah. Prav lepe uspehe imajo pred-vsem kmetijske obdelovalne zadruge. Sadjarska produktivna zadruga Osoj-nik je dosegla letos na površLni 4 ha pridelek na ha 3200 kg! Lepe uspehe ima tudi kmetijsko-obdelovalna za-druga Sobetinci. Tu niso uspehi samo na nekaterih, temveč na večini po-vršinah. Pri tem so se poslužili mo-derne tehnike in tudi najboljših se-men in uspeh je bil tu. Tudi delovni kmetje, kot Kolarič Martin iz Obreža in drugi ne zaostajajo in kažejo pot drugim. Kmečki svet pri Okrajnem odboru OF je postavljen izključno za reševanje kmetijskih vprašanj. Naloga kmečke-ga sveta je, da bo delal v rekonstruk-ciji kmetijstva in zvišanju hektarske-ga donosa. Dajal bo predloge okraj-nemu odboru OF in bo opozarjal ple-num OF o problematiki na vasi. Naloga vseh odborov masovnih or-ganizacij in vsega aktiva na vasi je, da skupno s Krajevnimi ljudskimi odbori in kmetijskimi zadrugami po-krenejo vse potrebno, da se prične z organizacijo borcev za večji pridelek. To bomo lahko delali sedaj skupno s pripravami za jesensko setev in že tu z dobrim političnim delom med de-lovnimi kmeti uspeli, da bodo sejali prvovrstno, očiščeno in razkuženo seme v dobro pripravljeno zemljo in tako že letos pripravili vse potrebno pri setvi za dobro žetev. Ogromna večina delovnih kmetav danes z veseljem sprejema organizi-ranje borcev za večji pridelek in se z navdušenjem vpisujejo, zavedajoč se, da stopajo ramo ob rami delavec-udarnik in kmet-udarnik v borbi za socializem in boljše življenje delov-nega ljudslva. Po naših gradiliščih zadružnih domov Gradnja ZD in sindikoli Da se je začelo v našem okraju s »>Tednom zadružnih domov« novo razdobje v gradnji domov in izvrše-vanju tega plana po letu 1948, in si-cer razdobje aktivnosti in ofenzive, to nam je danes že vsem jasno. Raz-umljivo je tudi, da ta teden ni mo-gel neopaženo mimo naših sindikal-nih organizacij, saj vključujejo v svoje vrste delavce in nameščence, to je avantgardo pri gradnji našega socializma, ne gamo v mestih, tudi na deželi. To svojo vlogo, ki jo od-igravajo sindikati v našem življenju, so predsedniki pravilno razumeli in sprejeli na konferenci dne 13. julija za vse svoje člane obvezo, da bodo v tem tednu dali po 20 delovnih ur na enega člana. Vprašajmo se, kako so sindikati zadostili tej svoji ob-vezi. Nedisciplinirano poročanje nam onemogoča dati sumaričen pregled, navesti pa hočemo tukaj nekaj po-družnic, ki so se odlično izkazale. Povdariti moramo tudi, da so zelo dLgciplinirane bile vse podružnice gozdne uprave na terenu in da so prav te marsikje bistveno dopri-nesle k uspehu tedna. Tako v Sto-percah, Podlehniku in Leskovcu. Nadaljnja analiza nam pove, da so svojo obvezo dobro, da, odlično iz-polnile tiste podružnice, ki so v skladu s skleipom že omenjene kon-ference 13. junija vodile točno evi-denco s poimenskim seznamom. Ta izkušnja nam bodi dragocen nauk in zapomnimo si enkrat za vselei, da brez evidence ni in ne more biti nobenega uspešnega izpolnjevamja plana. Podatki, ki jih nižje navajamo za nekaj podružnic, veljajo za čas od 18. do 31. julija. Teden zadružnih damov je bil očividno prekratek, da bi bile mogle podružnice svojo ob-vezo izpolniti. Storile so pa to v času podaljšanega tedna, ki je omo-gočil nekaterirn podružnicam, da so obveze celo pomembno prekoračile. ,,Petovia" se odlikuje Na prvem mestu onienimo Zvezo delavcev in, najne^čencev, prehran-bene in tobačtie rndustrije, podruž-nico štev. 2 v Ptuju (Petovia). Nje-nih 42 članov bi moralo opraviti po obvezi 840 ur, dosegli pa so 1395 ur, to je 166% sprejete obveze. Nekateri delavci so svojo obvezo daleko pre-koračili. Med drugimi so to: Žuran Jakob, ki je opravil 79 ur, Pajank Helena (70 ur), Hvalec (64 ur), Ar-nuga (64 ur), Matjašič Marija (64 ur) itd. Zgled je dal delavcem in name-ščencem tudi upravnik »Petovie« tov. Stros Milan, ki je opravil 42 ur dobrovoljnega dela. V tem tednu se je zgodilo celo, da so se posamezni delavci uprli, da bi ostali doma, ko je to zahtevalo delo v obratu. Pri- stali so šele, ko jim je podjetje pri-znalo te ure udarniške. ne da bi pre-jeli zanje plačilo. Samo trije člani svoje obveze 20 ur niso dosegli, pa tudi ti so, kikor vemo, pripravljeni lzpolniti jo, čim jim bo to čas do-puščal. — Zaradi enodušnosti v pre-koračevanju obveze dajemo »Peto-viji« vse priznanje in jo tudi glede evidence dajemo za vzgled vsem ostalim podružnicam v okraju. Vinarska zadru^a je dosegla plan 107% Drugo mestd pripada nedvomno Vinarski zadrugi v Ptuju. 21 članov te podružnice je opravilo 451 delov-nih ur in doseglo plan 107%no Dela so se udeležili prav vsi člani. Tovariš Skočir Ivan je dosegel 44 ur (220%), tovariš Kolednik Jožef pa 41 ur (205%). TovariJica Habjanič Terezija je bila sicer na dopustu, vendar je tudi ona opravila del svoje obveze in tako pokazala vso pripravljenost izpolnlti obvezo 100% in še več, čim se z dopusta vrne. Poročilo, ki ga je podružnica za čas od 18. julija do 1. avgusta po-slala na okrajno upravo, je pc svoji preglednosti tako vzorno, da bi si ga morali ogledati funkcionarji-statističarji iz vseh podružnic, da bi se naučili, kako je treba sestavljati taka poročila in da bi spoznali, da je evidenca najboljša pa tudi edina možna pot k lOO^riemu uapehu. Na MLO Pfuj še 16 članov svoje obveze ni izpolnilo Podružnica MLO-a Ptuj je do-segla plan obveze 100%. 26 članov je opravilo 518,5 ur dela. Grafikon v veži MLO je vzoren, manjka mu pa kumulaUva, ki bi kazala skupno dosežene ure. Tajnik podružnice. ton/ariš Alojz Kostanjevec, prav rad govori o borbi, ki jo ima z nekate-rimi manj zgrajenimi tovariši in Xo-varižicami v podružnici ter prizna-va, da bi brez poimenskega grafi-kona nikoli ne bil dosegel tega uspeha. Vendar je treba tovarižu Kostanjeycvi reči, da ga ta uspeh absolutno .ne;j3me zadavoljiti, ker je relativen: celih 16 članov svoje ob-veze ni izpolnilo in zgoraj omenje-nih 100% je šteti v dobro tistim, k\ so obvezo zelo visoko prekoračili. Najboljši je nedvom.no tovariš Mar-kovič Ivan, ki je visoko zavednost dokumentiral s celimi 51 urami pro-stovoljnega dela. Dodati je treba, da je pri tem delal tako pridno, kakor zlepa ni najti primera v podražni-cah, kjer imamo tudi tovariše in to-varižice, ki hodijo na gradilišče sa-mo zato, da se jim piiejo ure. Tudi take imamo. Pohvaliti je treba tudi pridnost tov. Arsenovič Amalije, ki se je jezila nad vodstvom gradilišča. če je zaradi pomanjkljive organiza-cije dela bila prisiljena stati nekaj časa brez dela; opravila je 30 ur Po številu opravljenih ur moramo ome-niti še sledeče: Erhartič Antona (40 ur), Težak Otona (38 ur). Lesjak Jožeta (32 ur), Cebek Blaža (32 ur) in Klep Milico (34 ur). Clani podnažnice mehanične tkal-nice v Ptuju so dosegli 93,57% ob-veze. Prednjačil je upravmk pod-jetja, tovariš Mar&ič Albert, ki je dosegel 271% ali 54 ur Njegovi agil-nosti in odboru podružnice s pred-sednikom tovarišem Zupanič Jože-tom na 5elu je treba pripisati dej-stvo, da je ta podružnica med red-kimi odhajala ob nedeljah na gra-dilišČe Sv. Vid z zastavo in harmo-niko ter tako vnaiala poleta v delo in ljudstvo. Kaj pa deoarni prispevki? Cisto na kratko še nekaj besed o denarnih prispevkih. Ugotavljamo, da so vzele podružnice kakor ljud-stvo v okraju sploh to vprašanje vse premalo resno kot svoje lastno vprašanje in da se graditelji domov še danes kar zanažajo na kredite v zneskih, ki po zdravem preudarku ndso mogoči: To velja predvsem za naJe kmečko prebivalstvo, ki ima s prispevanjem večjih denarnih zne-skov vsaj za zgradnjo domov popra-viti napako, ki so jo storili z nizkim vpisom ljudskega posojila. Od 68 po-družnic se jih je v tem času odzvalo komaj 18 in prispevalo kakor je re-čeno skupno 20.076 din. Poleg po-družnice vrtnarije »Hristov Mlnčo«, ki smo jo že prej omenili, imenuje-mo še podružnico okrajnega maga-zina s 3167 din in podružnico sodi-šča Ptuj s 3500 din. Na tem mestu je prav, da pohvalimo podružnico OLO Ptuj, ki je že januarja meseca tega leta, ne da bi čakala na kakr-šenkoli poziv. sklenila, da bo vsak njen član v štirih zaporednih me-sečnih obrokih d§ vključno 1. maja vplačal za izgradnjo domov 1 dnevno plačo. To se je tudi zgodilo in okraj-na podružnica je do 10. maja naka-zala okrajni upravi 13.750 din. Če-prav obremenjujejo člane na&ih po-družnic te mesece do decembra od-plačevanja ljudskega posojila, ven-dar smo prepricani o toliki stopnji zavednosti, da bi pristali člajii na dodatno malenkostno mesečno obre-menitev, do katere bi prišlo, če bi posnemali vzgled podruinice OLO Ptuj in sprejeli sklep prispevati v rhesecih september—december po en dnevnl zaslužek. S,aj se zavedamo, da tirja socializem velikih zavestnih naporov in da jih je treba stopnje-vati, če naj pospešijo uresničenje socializma. To pa je naša odločna volja, da čimprej dosežemo lepše življenje. Frenk Pred odkupom krompirja Letošnja uredba o odkupu žita je določala, da prejmejo vsi kmetoval-ci, ki sklenejo pogodbe vnaprej, bone za industrijsko blago ne samo za po-godbene količine obvezne prodaje, temveČ tudi za vse obvezno pred-pisane količine. S tem jim je bila dana možnost, da si nabavijo potreb-no industrijsko blago po najugodnej-ših cenah. Izredno povečana proizvodnja daje letos našim kmetom ' iste možnosti tudi pri oddaji krompirja, ki je v na-šem okraju, predvsem na Dravskem polju, glavni pridelek. Kontrahirana količina krompirja se jim bo štela v obvezno oddajo in se bo plačala po 25n/o višji ceni od določene državne cene. Za tako prodano celotno koli-čino krompirja bodo kmetje prejeli bone, da si bodo lahko ponovno na-bavili industrijsko blago po vezanih cenah. Iste ugodnosti veljajo za ko-ličine krompirja, ki presegajo ob-vezno oddajo. Ugodnosti za pridelovalce, ki skle-nejo pogodbe, so tako otipljive, da bomo lahko zajeli vse presežke. Kot vse naše uredbe, tudi uredba o od-kupu krompirja ščiti malega kmeta in določa za manjšo površino manjši odstotek tržnega presežka za obvezno prodajo. Namerno nizko ocenjevanje dono-sov v poedinih primerih bo dokaz, da so na delu vaški špekulanti, ki ho-čejo z nepravilnim delom ščititi sebe in ostale vaške mogotce. Zato nas ne sme prav nič presenetiti. če ' omo naleteli na odpor maloštevilnih proti kontrahaži, tistih, ki bi radi našemu delavcu prodajali krompir po deset din ali še dražje in ki jim ni prav nič mar, ali bo on lahko na tak način nakupa kril vse svoje potrebe. Proti kontrahaži bodo samo zakrknjeni koristolovci in saboterji našega pet-letnega plana. Vsi pošteni kmetje bodo sklepali pogodbe ne samo za obvezne količine krompirja, ampak tudi za večji del svojih prostih pre-sežkov. Krajevne odkupne Jcomisije se mo-rajo zavedati polne odgovornosti za pravilno ugotavljanje hektarskega donosa, ki mora zagotoviti pridelku odgovarjajoč predpis obvezne odda-je. Za dosledno izvajanje te uredbe je potrebna ne samo budnost oblast-venih organov, ampak tudi množična kontrola. V mteresu večme je, da bo vsak oddal po svoji zmogljivosti in zato ne smemo dopustiti, da bi kdor-koli imel možnost ustvariti si zalogo za uganjanje črne borze in špekula-cije po brezvestnem in podletn od-nasu do naših delavcev v tovarnah in do naših nameščencev ter delovne inteligence v mestih. Zato pozivamo naše množične organizacije, nai raz-krinkajo slehernega, ki bi si drznil omalovaževati težko priborjene pra-vice delovnega ljudstva, ki ga ščitijo pred izkoriščanjem. Sebičnežem, koristolovcem in ne-popravljivlm Špekulantom, ki bodo hoteli sabotirati odkup krompirja, povemo, da jih bomo v eni izmed prihodnjih številk našega časopisa I razkrinkali in ožigosali kot proti-\ ljudske elemente. Ljudska oblast bo izvršila potrebne ukrepe, da bosta tudi pri tej oddaji zaščitena mali m srednji kmet in da bodo saboterji na-šega plana dobili zasluženo kazen. Sklepanje pogodb se začne 29. av-gusta in traja do pričetka odkupa. Po tem roku bodo pridelovalci še lahko prodajali krompir po vezanih cenah, vendar pa ne bodo prejeli 25"» poviška cene. Pridelovalci bodo vna-prej prejeli odločbo o obvezni pro-daji in šele nato bodo sklepali po-godbe. Takoj ob sklenitvi pogodbe prejme prodajalec 30"'« predujma v gotovini in bonih. Pridelovalci, ki sklenejo v naprej z državo pogodbo o prodaji večje količine krompirja, kakor se glasi predpis za obvezno oddajo, prejmejo lahko namesto bo-nov za nakup industrijskega blaga njakazilo za nakup koruze po določe-čenih prodajnih cenah in sicer za 1,5 kg ali 1 kg krompirja — 1 kg koruze. Okrajni ljudski odbor Poljčane nam je v odkupu in kontrahaži krompirja napovedal tekmovanje. Pri kontrahaži žita smo bili med prvimi okraji. Naša dolžnost je, da prS kontrahaži in obvezni oddaji krompirja dosežemo prvo mesto. S tem bo naš okraj, predvsem Dravsko polje pridobilo na ugledu. Kromp rja je bilo letos več posajenega kot lan-sko leto in tudi pridelek je izredno lep. Zato imamo vse pogoje, da lan-sko leto zbrano količino znatno pre-sežemo. S. F. V Dvignimo naše KLO Danes, ko smo že v 4. letu graditve ljud&ke oblasti in v 2. letu graditve petletnega plana, lahko ugotovimo, da naSi KLO-ji še vedno nimajo pra-ve trdnosti. Ne smeli bi dovoliti, da so se v odbore ljudske oblasti vrinili elementi z željo, da jo od znotraj minirajo. Primerov za to imamo v našem OLO nešteto. Zavedajmo se, da je od dela KLO-jev kot oblastve-nih organov, preko katerih se danes izvajajo vsi ukrepi v mteresu ljud-skih množic, odvisen ves naš nadalj-nji gospodarski, politični in kulturni razvoj. Ce to premislimo, nam mora biti jasno, da nam je delo onih KLO-jev, v katerih še danes sedijo vaški mogotci, oprttunisti ter nasprotniki naše nove sedanjosti, ogromna za-preka in ovira na poti v socializem, katero pa moramo brezpogojno od-straniti. Drži, da se je po zadnjih volitvah v precejšnji meri položaj izboljšal. Ne smemo pa si prikrivati resnice, da imamo še vedno veliko število KLO-jev, kjer je ostal položaj neizpreme-njen, brez vidnega izboljšanja. Glav-na krivda brez dvoma leži tudi na ne-zainteresiranosti volivcev, na nebud-nasti odborov Osvobodilne fronte, ka-teri se niso pobrigali, da bi prišli v naše ljudske odbore mali zavedni Ijudje, taki ljudje, ki danes na avojih hrbtih nosijo vso težo borbe za socia-lizem, temveč so dopustili, da so prišli v nje elementi, nasprotni naši ljudski oblasti, nasprotni graditvi so-cializma, nasprotni interesom skup-nosti. Vrednost in kvaliteto vsakega po-sameznega KL.O-ja se ocenjuje po njegovem delu, izvajanju raznih ak-cij, odkupov itd. Ni potrebno poseb-nega poudarja, v katero grupo bomo opredelili KLO Naraplje, kjer vsa prizadevanja niso mogla prebuditi odbora iz njegovega spanja. Odbor dobesedno od predsednika navzdol ne dela ničesar ter ne izvršuje naj-osnovnejših nalog. Izgovori poedinih odbornikov tega odbora, da bi bilo vse bolje, če ne bi bilo tovarišic v od-boru, so izraz nerazumevanja ter po-bijanja že davno priborjenih naj- osnovnejših pravic naše žene. Ne-pravilno je, da je iniciativo za raz-čiščenje takih primerov skorajda vedno potrebno podati od zgoraj, od OLO, ker vemo, da je v KLO-ju Na-raplje dovoljno število pozitivnih, ka-teri bodo brez dvoma znali te gnile pojave odstraniti. Dalje primer KLO Sobetinci, kjer je radi odhoda administratorke na knjigovodski tečaj delo KLO v celoti zaspalo. Tajnik tega odbora tov. Mikša se sploh ni zanimal za delo in naloge, tako da je bil OLO prisiljen sam izdelati plan odkupa goveje ži-vine in plan odkupa belih žit, kar bo brez dvoma imelo neljube posle-dice. Iniciativa je zopet morala priti od zgoraj. Vprašujemo se, kaj so tu delali in mislili ostali odborniki KLO-ja, kaj je delal odbor OF — brez dvoma niČ. Nadalje se dogajajo primeri, da predvsem predsedniki in tajniki KLO-jev brez vsakih tehtnih razlo-gov po&ljajo pismene ostavke na OLO, kot da jih je Okrajni ljudski odbor na to mesto postavil ali di-rigiral, ne pa da so jim volivci nji-hovega KLO-ja to mesto zaupali. To so primeri, iz katerih lahko iz-vlečemo logičen zaključek, da ti ljud-je že takrat, ko so bili kandidirani, niso bili pripravljeni izvrševati nalog v interesu skupnosti, da so pri vsem tem imeli svoje osebne tendence, ter danes v izvrševanju nalog v ostrini borbe za izgradnjo socializma oma-hujejo. Iz gornjega nujno sledi ter je v in-teresu skupnosti tudi nujno potrebno, da smo v našem delu skrajno budni, da nepretrgoma vodimo borbo za čistost in izgradnjo ljudske oblasti. Osnovne množice ljudstva, naši front-ni odbori, sleherni odbornik KLO-ja na vasi in v mestu naj v bodoče po-svete vso budnost delu KLO-ja, oči-stijo naj iste vseh protiljudskih ele-mentov ter stremijo za tem, da bodo KLO-ji postali pravi nosilci ljudske oblasti ter prvoborci za izgradnjo socializma v naši deželi. Kovačič Z. Pionirji ptujskega okraja prvič v brigadi Konec meseca avgusta je bila za-ključena akcija prvih pionirskih de-lovnih brigad v Slovemji. Glavna na-loga teh brigad je bila nabiranje zdravilnih zelišč, iz katerih bo na-ša industrija izdelovala zdravila. Med ostalimi brigadami so tudi pionir^i ptujskega in dravograjskega okraja formirali svojo pionirsko delovno brigado, ki je štela 78 pionirjev. Ta brigada je nabirala zdravilna zelišča v okolici Crne vasi pri Ljubljani. V tritedeaskem delu je brigada častno izpolnila vse naloge in se vrni-la z velikimi uspehi, za kar je dobila od glavnega štaba PDB zasluženo priznanje in bila proglašena za udarno. Ze pred tem pa je bila po-hvaljena. Vzgojni smoter je bil dosežen, kar dokazuje prekaljenost naših mladih brigadirjev, ki so pravilno razumeli važnost, namen in bistvo te za našo industrijo tako velike akcije. Poleg nabiranja zdravilnih zelišč so naši pionirji našli v brigadnem življenju tudi ostale naloge, kot so n. pr.: kui-turno-prosvetno delo (pevski zbor, dramatsko skupino, recitacijska ^n folklorna skupina) in fizkultura. V vseh panogah so pokazali velike uspe-he, ki predstavljajo za njih in taito za vso pionirsko organizacijo veliKe pridobitve. Svojo visoko zavest rn predanost Komunistični partiji so po-kazali pri pripravah tabornega og-nja, ki je bil posvečen V. Kongresu KPJ. Prosti čas ob nedeljah so posve-tili izletom m obiskam kina. Najlepši dogodek za pionirje je bil izlet na Reko, kjer so se nekateri prvič sre-čali z našim morjem. V času Žldnevne akcije je brigada poleg deževnih dni in nedelj opravila 11 delovnih dni, to je skupno 2401 delovna ura. Dnevno je delala 3 ure. Nabrana količina zdravilnega zelišča. t. j. preslice, je znašala 10.067 kg v surovem stanju. Pri t$m je do-segla najboljše rezultate 2. četa, ki je sama nabrala 3199 kg sveže preslice. Norma za vsakega posameznega pio-nirja je bila 20 kg sveže. preslice v eni delovni uri. Kljub tako visoko odmerjeni količini je brigada dosegla in celo presegla normo, in sicer /a do 70 odst. Procent izpolnjene norme v 2. četi je dosegel 227 odst. Tudi po-samezni pionirji so prejeli zasluženo priznanje, tako, da je iz brigade iz-šlo 26 udarnikov in preko 40 pohva-ljenih. V teh, na videz skoraj nemogočih številkah, se zrcali širak delovni po-let in velik elan naših najmanjših borcev za plan in socializacijo naše dežele, kar je dokaz popolne preda-nosti naši mpčni partiji in tako vse-mu našemu delovnemu ljudstvu. Z borbenim ponosom korakajo tu-di naši pionirji v vrstah borcev za socializem in boljše življenje v naši državi. Pri tem jih bo še naprej spremljal odločen pionirski pozdrav »Za domovino s Titom — naprej«! Komandant I. Koroske udarne pionirsks delavne brigade: Rebernak Frančeic Dve pijavki Ijudstva V območju krajevnega ljudskega odbora Gajevci se še vedno opažajo nekateri posamezniki, izkoriščevalci človeka, in to po večini samf večji pc»estniki, ki izkoriščajo delovno ljudstvo še danes. Za primer varn navajam dve taki pijavki iz tega območja, in sicer: R i ž n a r Jožefa iz Gajevc, ki ima na stanovanju dve stranki. Ena tričlan-ska stranka ima zelo nehigijenično urejeno kuhinjo in sobo. Za to ne-zdravo stanovanje pa zahteva ta pi-javka, da mu stranka naredi letno 45 delovnih dni na poiju. Druga stranka, ki stanuje v isti hi-ši, mu mora narediti isto število de-lovnih dni, tako, da se ta vaški ma-gnat okoristi z delovno silo na ta način, če odda neko nehigijensko in zatohlo stanovanje ubogemu delavcu. Prvemu enaka pijavka je tudi R a m p f 1 Jožef iz Placaravc, kateri je precej velik posestnik, in ima hišo, v kateri sta na stanovanju dve stran-ki. Vsaka stranka mu mora letno opraviti po 48 delovnih dni. Poleg tega pa je še sin nekega najemnika, Stanko. stalno pri Rampflu in mu dela samo za hrano in obleko ter je kljub temu še vedno zelo slabo oble-čen. Taki in slični primeri se morajo enkrat za vselej odpraviti, ker ne smemo dopu§čati; da bi take pijavke še nadalje izkoriščale. Takšni ele-menti kot sta RižnerLn Rampfl imajo še vedno v sebi duh izkorišča-nja še iz predaprilske Jugoslavije. Zavedajta naj se, da stare Jugosla-vije ni več in da za izkoriščevalce ljudstva v novi Jugaslaviji ni pro-stora. Vsi ostali pa, ki mogoče delajo na isti način, naj se zavedajo, da bodo prej ali slej tudi razkrinkani, ako ne bodo spremenili svojega mišljenja m odnosa do delovnega človeka. L. R. Kultumi hotiček Nekaj besed o dobri knjigi Do te številke je bila v kulturni rubriki beseda le o odru, danes Fa nekaj befied o knjigah. Tudi knjiga služ; vzgoji, seveda, če je dobra. Ž zadovoljstvom lahko vsak ugotovi, da so si naši ljudje že ustva-rili svojo lastno mnenje, kaj m kakšna je dobra in koristna knjiga. V stari Jugoslaviji so razni cenzorji bedeli nad izdajanjem knjig. Na vse nnogoče načine so si prizadevali, da do ljudi ne bi prišla resnica. Revolucio-narnosti v literaturi niso prenesli. Tolmačiti, zakaj je bilo tako^ je ne-smisel, ker vzroke za tako postopanje danes pri nas razumejo otroci. Bali so se, da bi ljudje spoznali, kaj je prav in kaj ni. »Spoznanje pa je ve-lika reč«, tako nekako je napisal ve-liki Cankar. Zato so bile knjižnice v preteklosti polne knjig, v katerih se je potvar-jala resnica, zgodovina, znanost. Te knjižnice so bile polne solzavih in močno sentimentalnih zgodbic o de-narnikih in siromašnih deklicah, na-dalje polne različnih »Svetih kole-darjev«, ki so ljudi navajali k po-nižnosti in hlapčevanju in vse polno drugega. Tako je bilo in mimo tega ne moremo iti. V preteklosti se je le s težavo obelodanila napredna knjigi. Tako knjigo je pot do čitatelja vodila skozi vsa mogoča kapitalistična in klerofašistična cedila. Tudi danes je pri nas veliki »C e n-z o r« — Ijuds^tvo. Tudi ta cenzor ne dopušča vsega, kar bi kdo hotel, naj-manj pa to, da bi bile naše knjižnice polne raznih takih nekulturnosti, to pa zato, ker pri nas služi knjiga vzgoji Človeka. Umetnost mora biti resnična. Po-tvorb ne dopušča, ker kakorkoli po-tvorjeno, ni več umetnost. Zaman bi haloškemu viničarju, ki je sedaj v zadrugi in je gospodar med gospodarji zadružniki, z romanom dopovedovali, da mora zopet v hlap-čevanje in pod peto veleposestniškega gospodovanja Ta viničar takemu do-povedovanju ne bi verjel, čeprav bi to trditev iznesli še v tako lepi obliki, še v tako lepem romanu. Viničar je namreč spoznal, da on brez nekdanjega gospoda zelo dobro izhaja, da pa se nekdanji veleposest-nik v teh nov.h časih v času delovnm ljudi, v času graditve sociahzma kar ne mara in ne more znajti. Knjige, ki bi zagovarjale in opra-vičevale izkoriščanje človeka po člo-veku, take knjige ne bi hotel nihče, noben delaven človek, ker je ne bi mogel sprejeti, ker ne bi bila resnična in prav radi tega brez vsake umet-niške vrednosti. Čas teme in zavajanj pa je pri nas tako v hteraturi kakor povsod dru-god minil. Da to drži, so dokaz poleg vsega drugega knjižnice, ki se snu-jejo povsod, kjer se po policah teh knjižnic nahajajo zdrave in napred-ne knjige, ki naj v naših pa tudi v najbolj zakotnih vaseh pomagajo v dograditvi socializma. * V tej rubriki bomo od časa do časa objavljali vse knjižne novitete. To pot omenjamo tri dela in sicer: Vere Panove »Sopotniki«, ki je za svoj roman dobila Stalinovo nagrado prve stopnje za leto 1946, potera Elmar Grinov roman »Vetef od juga«. Pisa-telj je po rodu Fmec, za svoje delo pa je prejel Stalinovo nagrado prve stopnje za 1. 1947. Kot tretjo noviteto pa priporočamo delo Vošnjak Mitje »Naša velika matura«. Pisatelj je Ptujčan in je v tem delu popisal živ-ljenje in delo mladine med narodno-osvobodilno borbo. D. P. Kako delajo v Novi vasi V novembru preteklega leta se je ustanovil Fizkulturni aktiv v Mar-kovcih pri Ptu/u, ki je štel 20 čla-nov in Članic. Toda to število je osta-lo na žalost le na papirju, kajti de-jansko je redno telovadbo obiskovalo le troje do pet telovadk. Vendar te ni-so klonile, pomagale so vztrajno na-birati novo članstvo. Posebno so se izkazale spomladi, ko so se pričele priprave za okrajni fizkulturni na-stop. Tedaj se je nenadoma število rednih telovadcev dvignilo. Vsak ve-čer so se po trudapolnem delu zbi-rali v telovadnici in vadili pozno v noč. Z železno voljo so se poleg ob-veznih prostih vaj naučili še dve last-ra točki, ki sta istotako zahtevali mnogo požrtvovalnosti. Tako so se na dan pkrajnega fizkulturnega na-stopa izkazali kot najmarljivejši ak-tiv vsega okraja. Razen članskih pro-stih vaj so nastopile članice s sim-bolično vajo »Na oknu glej obrazek bled . ..€ s petjera, ki jo je sestavila in uvežbala tovarišica Terezija Stra-fela. Skuipaio s člani so v narodnih nošah zarajali domač ples ob sprem-ljavi harmonike in klarineta. Pri po-gledu na to pestro sliko si občutil gor-koto in radost sproščenega slovenske- ga kmeta. Za svoj tmd so bili bo-gato poplačani z navdušenam ploska-njem, kar je bil dokaz prijetnega zadovoljstva. Danes pa isti vneti telovadci sku-pno z vaščani in člani sindikata po-magajo pri izgradnjs lastnega zadruž-nega doma. Pri zadnjem sestanku so sklenili, da se bodo udeležili udar-niškega dela čim večkrat in to ko-lektivno. Obenem pa že pripravljajo nov program za otvoritev zadružne-ga dooma. Vedo, da bodo z zadružnim domom mnogo pridobili, saj jim bo na razpolago razen dvorane tudi no-vo telovadišče ob njem. To bodo zna-Li tem bolj ceniti, ker se spominjajo še nedavnih poti, ko so iskali prime-ren prostor za telovadišče. Na mla-dinskem tekmovanju so namreč bili nagrajeni z mrežo in žogo za odboj-ko. Po težkem in napornem dnevnem delu jim bo igra odbojka nudila mnogo zabave in sproščenosti. Na te-lovadi^ču bo tudi dovolj prostora za sestavljanje novih vaj in plasov, ta-ko da se bo število petdeset članstva najmanj pcxivojilo ali potrojilo, da bo res množično zajelo ves mladi živelj. S tem bo izspolnjeno geslo: »Fizkul-turo delovnemu ljudstvu«. Svetovolec za nase hmete Kako bomo očuvali krompir Dve lastnosti sta najpoglavitnejši, ki jih je treba imeti na umu pri pra-vilnem vskladiščenju krompirja. Go-molj krompirja je živa rastlina, a druga, svež prerez gomolja je odlič-na hranilna podlaga za razmnoževa-nje bakterij in plesni. Krompir diha, zato naj bo skla-dišče zračno. Paziti pa moramo, da dihanje ni premočno, ker bi tako krompir trošil preveč škroba in pre-hitro izgubljal na teži. Pri dihanju nastaja tudi toplota, ki bo tem višja, čim več ga je na kupu. Ce je diha-nje premočno, se bo krompir na ku-pu v skladišču segrel, segrevanje pa ojača izhlapevanje vode, ki se na hladnejših mestih zgošča v kapljice, mi trdimo, da se krompir poti. S pre-velikim segrevanjem krompir pre-zgodaj kali, kar ima za posledico tro-šenje redilnih snovi. Semenski krom-pir slabi, a krompir, ki ga bomo ra-bili za hrano, bo zaradi izgube hra-nilnih snovi imel slabši okus. Zato naj bo ureditev zimskega skladiSča taka, da bo krompir pra- vilno dihal (dovolj svežega zraka, su-ho, čisto pometeno, primerna nizka toplota, seveda ne sme zmrzovati — ne sme pa biti previsoka, da bi pri-čel kaliti, 2—8" C). Pn temperaturi nad 9" C kali, pod 0° C zmrzuje (slab okus). Ako tak sladek krompir hra-nimo nekaj dni na toplem, izgubi sladek okus. Zmrzel krompir se bo lzkoristil za izdelavo špirita. Poleg osnovnih zahtev (suho, često, zračno) naj bo skladišče prebeljeno z apnenim beležem, tla posuta z ap-nenim prahom, razkuženo z žvepla-njem. 2veplanje ubija glivice, ki so se vgnezdile v zidovih. Samo po se-bi je umevno, da se po žvepljanju prastor dobro prezrači. V zimskem skladišču ne sme biti sveže' ranjen krompir, ker se le tu najlažje use-dejo glivice (najnevarnejše je stis-njen, natolčen, ali ako hodimo po njem). Na podlagi teh uvodnih besed bi prišli do teh praktičnih pravil: 1. Krompir naj se izkoplje takrat, ko je dozorel, t. j., čim se mu je ci-ma posušila; 2. če ga izkopljemo ob sontnem vremenu, ga ne smemo takoj vskla- diščiti, nego ga je potrebno prej ohladiti; 3. Skopan ob vlažnera vremenu, ali iz vlažne zemlje, ga je treba dobro presušiti in očistiti zemlje; 4. predno ga vskladiščiš, ga paz-ljivo preberi in sortiraj po debelo-sti; 5. pri prevozu, nakladanju, izkla-danju skrbno pazi, da ga ne poško-duješ; 6. v skladišču ne sme ležati na go-lih tleh (na deski, suhi slami, ko-ruznici); 7. kup krompirja v skladišču naj ne bo previsok, ker bi gornji sloji premočno pritiskah na spodnje; 8. z deskami moramo ločiti kupe krompirja od sten skladišča; 9. kontrolirati je treba toploto v skladišču; 10. zračiti skladišče, ako čutiš v njem zatohel zrak ali ako čutiš vonj po gnilobi, je treba krompir prebrati in odstraniti vse pokvarjene gomo- lje; 11. okna naj bi bila obrnjena proti severu. Ni dobro, da prihaja svetlo ba direktno v skladišče. Vso zimo krompir sploh ne rabi svetlobe. Še-le na pomlad, ko začne kaliti, se od-pro okna in pusti v klet čim več ne-posredne toplote, svetlobe. 12. Ce nimamo primernih kleti, da bi vanje spravili krompir/ga spra-vimo v zasipnico. Držimo se pravila: boljša je dobra zasipnica kot sl^Da klet. V zasipnici zlagamo krompir v prizmi podobnem kupu ali v obliki slamnatih streh. Kup v zasipnici mo-ra biti širok do 1.90 cm in visok do 1 m. Zasipnica naj ne bo jamica Krompir zlagamo na gladko površino zemlje na suho slamo. Površinski dei kupa obložimo vsaj z 10 cm debelo odejo slame in sicer tako, da ima smer vrha proti zemlji. V tej smeri odteka voda. Slamnati krov pokrije-mo z 20 cm debelo plastjo zemlje. Ce je zemlja lahka ali je plast tanka rn bi utegnil krompir zmrzniti, obloži-mo zemljo še s slojem slame ali ka-kim drugim primernim materialom. tega ponovno z 80 cm debelo plastjo zemlje. Poševno s krovom zasipni.^e vgradimo ventilacijo z zvitkom sla-me, ki bo omogočila kroženje plinov pri delovanju krompirja. Okrog zasipnice skopljemo plitek jarek za odtok vode. Evo — to naj bi bila v najglavnej-šem navodila, katerih naj se vsaK kmetovalec poaluži pri spravljanju krompirja. Ing. Zorec Egon Navodila za teden gozdarstva Vzporedno s tekočimi nalogami, ki jih imajo KLO-ji, je ena izmed zelo važnih nalog izpolnitev plana v go-zdarstvu. Mnogi krajevni LO so plan sečnje, izvoz lesa iz gozdov na skladišča in žage dosegli že v prvem gozdars^em tednu, dočim nekateri LO niso poKa-zali v tem pogledu nobenega raz-umevanja. Da bo ta akcija čim uspešnejša, je treba storiti sledeče: 1. Gozdni posestniki, ki imajo ob-vezno oddajo lesa, morajo posekati les in izdelati v odgovarjajoče sorti-mente, v gozdu posekani in priprav-ljeni les izvoziti iz gozda na skla-dišča, avtoceste, žage in žel. postaje. Zaradi prevzema lesa je stopiti v stik s KZ in OZKZ lesnim odsekom. 2. Pasestniki, ki še niso posekali lesa za obvezno oddajo, naj ga po-sekajo v tednu gozdarstva. 3. Gozdove, ki so poškodovani po snegu in vetru ali mogoče napadeni po lubadarju in ostalem gozdnem mrčesu, je treba očistiti. Posebej opozarjamo KLO, ki so s produkcijo lesa pod planom, da vlo-žijo vse sile za dosego čim večjega uspeha. Odjave OBJAVA GLASBENE SOLE PTUJ Glasbena umetnost je našerau Ijudstvi] zelo blizu. Glede glasbenega šolanjd pa obstoja vrsta nejasnih vprašanj, ki bi jih hoteli tukaj obrazložiti. Kdo naj se uči glasbe? Današnja Ijudska oblast nudi možnost slehernemu človeku, da se glasbeno iz-obrazi, zato naj se vpiše v -jlasoeno šo-lo čim več učencev, ki imaio 6m.jel in ljubezen do glasbe. Glasbena nadarjenost učenca se izkaže včasih šele po enem ali več letih. V kateri starostni dobi naj se učenec začne učiti glasbe? Za predmete kot so violina, klavir in podobno priporočamo čimprej. Najbolj-se po končanem prvem razredu osnovna iole. V izjemnih priraerih ds tudi prej. Za pihala (flauta, oboa, klarinet) :n \ trobila (trobenta, rcg, posavna itd.) pa \ se pnporoča začetna starost ud '0 do | 13 let. Ti učenci morajo imeti Izredno zdrava pljuča, ravnateljstvo gimnazije pa jih pošlje letno dvakrat na rontgep.ski pregled. Studij solopetja pa je mogoč še!e po končani mutaciji (spremembi) glasu. to je pri dekletih med 16. in 17. letom, pri fantih pa po dovršenem 18. letu. Kakšni so pogoji za sprejem? Dober posluh, ritmičen občutek, pra-vilna konstitucija roke, pri pihalah zdra-vi zobje in pljuča, pri pevcih pa dober glas. Na državni glasbeni šoli v Ptuju se poučujejo sledeči predmeti: klavir, vio-lina, solopetje, trobenta, rog, posavna. flavta, klarinet, harmonika in teorija. Z novim šolskim letom 6e bo otvoril oddelek za čelo, kontrabas, harmonijo in mladinsko petje (zbori). Čelo in kon-trabas bo poučeval tov. prof. Bogomil Cehovin, dosedanji član Hrv. drž. orK.e-stra. Pridnim učencem posojamo instrumen* te brezplačno. Na razpolago je še nekaj violin, 4 čela, 4 kontrabasi, 2 klarineta, 2 rogova, 2 pozavni in 2 trobenti. Studij na nižji glasbeni šoli traja 6 let, če po-laga učenec vsako leto izpit. Na srednji glasbeni šoli 4 leta. Diploma srednje giasbene šole odgovarja kvalifikaciji po-polne srednje šole. Studij na Akademiji za glasbo pa tra-ja 5 let in ima rang fakultete. Vpisovanje na državnj glasbeni šoli v Ptuju bo od 1. do 8 sept od 9. do 11. ure. Sprejemni izpiti za novince pa 3. in 4. septembra od 9. do 11. in od 14. do 16. ure. Ravnateljstvo Dopisi Iz Cirkovc Skladišče v cerkvi V vasi Cirkovci na Dravskem polju se je vršil odkup žita. Vsak dan so stali posestniki s polnimi vozovi pred zbiralnico in addajali žito. Kot pošte-ni državljani so se zavedali, da je to kruh za nas vse, da je to kruh za na-še delovno ljudstvo. Po veliki večini so se odzvali in oddali kontrahirano, ali predpisano količino. Vsem in vsakomur pa ye znano, da je naša ljudska oblast že izdala jd-redbo, katera zabranjuje vsako po-sojanje ali prodajo belih žit, dokler odkup ni zaključen. Ta uredba je bila objavljena tudi v našem časopisju. Zeno našega organista in cerKOv-nika pa to ni zanimalo, saj je izjavi-la, da se za časopis ne zanima ;n tudi ne za take in podobne odredbe. Njo je bolj zanimalo, kako bo zbrala žito za cerkev oz. »za cerkvene *ia-mene«. V kratkem času je nabrala po vasi okrog 100 kg pšenice. Za skladišče se je odločila, da bo v cerkvi, ker je bila mnenja, da sem kontrola ne mo-re. Računi pa so ji bili prekrižani, ker sem jo pri tem delu, ko je sprav-ljala žito v cerkev, videl. Na licu me-sta sem lahko ugotovil, da je skla-dišče v cerkvi. Tam sem našel še eno vrečo že pokvarjenega žita iz leta 1947. Ker je skladišče — cerkev — zelc> vlažno in ne odgovarja, sem žito spravil na »suho«. Vem, da imajo na-še kmetijske zadruge boljša skladišča in da bo tudi teh 100 kg pšenice pri-šlo prav našemu delavcu v tovami. Zeni organista P 1 o h 1 a pa svetu-jem, naj ne ima toliko skrbi za »cer-kveno« žito, ker bi jo taka skladišča lahko drago stala. O. R. Iz Rogoznice Ko so se začeli graditi zadružni do-movi v večjih vaseh ptujskega okra-ja, se je začel tudi v Rogoznici pri Ptuju. Gradbeni odbor je pričel s srdito borbo, da se bo zadružni dom v Rogoznici kot prvi v ptujskem okraju čim preje zgradil. Z veliko za-vestjo in požrtvovalnostjo je delal ta odbor iz dneva v dan in s kmetom, delavcem ter množičnimi organiza-cijami je zadružni dom hitro rastel. Med poštene graditelje pa se je na-menoma vrinil tudi P r e 1 o g Anton iz Spuhlje, kateri ni prišel gradit zadružnega doma v konst ljudstva in skupnosti, temveč s tem name-nom, da bi se okonstil sam in njegov oče Prelog Alojz. V noči na 21. 6. 1948 je pripelja! svojega očeta P r e 1 o g Alojza iz Spuhlje k zadružnemu domu v Ro-goznici in sta skupno vdrla v skla-dišče zadružnega doma in pokralla ter odpeljala 15 vreč cementa. Tatvina cementa se je izvršila na škodo zadružnega doma v Rogozmei v poznih urah ponoči in »kdo jo je izvršil?« Komandir postaje NM Ptuj, tov. Bojanovič Jurij, je s sodelovanjem ljudstva na terenu škodljivca in sa-boterja P r e 1 o g Alojza in Antona kmalu izsledil in vrnil vseh 15 vreč cementa zadružnemu domu nazaj, tatvino pa prijavil ljudskemu sodišču v Ptuju, kjer sta bila kmalu na to pred ljudskim sodiščem pravično so-jena, in sicer P r e 1 o g Alojz na 3 leta, njegov sin Anton pa na 1 leto zapora. —ič Iz Gorišnice Tudi mladina vasi Gorišnica noče zaostajati, temveč hoče pokazati, da je res mladina nove Titove Jugosla-vije. Kot po vseh vaseh, tako se tudi mladina v Gorišnici zaveda ogromne-ga pomena lzgradnje zadružnih do-mov ter se z največjim elanom ude-ležuje udarniškega dela v Gorišnici, da si čimprej ustvarijo bodoči center političnega in kulturnega življenja. Dogodijo se tudi primeri, da starši ne puščajo svojih otrok na udarniško delo, zlasti če se dela ponoči, češ, da se na udarniškem delu mlad.na sa-mo pohujšuje. Nočem pa s tem pri-kazati vseh staršev kot takih, kajti tisti, ki se zavedajo pomena zadruž-nega doma, se zvečer udeležijo sku-pno z otroki udarniškega dela, kljub temu, da so ves dan delali na po-lju. Mladina zaradi tega klevetanja ni klonila, temveč se je še z večjim elanom vrgla na udarniško delo in z uspehi, ki jih žanje, dokazala, da se na gradilišču dela, ne pa pohujšuje. Mladina Gorišnice pa ne zaostaja tudi na kulturno-prosvetnem polju. V kratkem času je priredila dve igri, s katerima je imela velik uspeh ln je pn ljudstvu priljubljena. Sedaj se pripravlja na kulturno prireditev v zvezi z otvoritvijo za-družnega doma. L. R. Iz Juršinc Odkup žita v Juršincih Kmetje krajevnega ljudskega od-bora Juršinci so se pn letošnji od-daji belih žitaric prav dobro izka-zali, saj so že v prvih treh dneh od-kupa izpolnili plan in ga celo prese-gli za 30 odst. Kmetje so razumeli važnost petletnega plana, katero ustvarjajo v največji meri mdustrij-ski delavci in so istemu z oddajo žita zagotovili večjo količino kruha, tako, da nam bodo oni še z večjim elanom lahko gradil: tovarne, ceste, šole m drugo, ter tako ustvarjali petletni plan. Preko vsega tega pa je šel veliki posestnik iz Gabernika, tov. H r g a Janez. Čudno se rai zdi, kakp se mo-re postaviti na tako sabotersko sta-lišče in s tem ovirati petletni plan, ko mu je bilo vendar v enaki meri predpisano oddati žito, kot ostalim. Oddati je imel 901 kg žita kot vsi njemu enaki večji posestniki. Ostali posestniki so svojo obvezo lzpolnili in jo celo presegli, tov. Hrga pa je v zbiralnico pripeljal samo 263 kg žita. Imenovani posestnik se je že lan-sko leto pri odkupu žita pokazal ve-likega nazadovoljneža, ter je celo zahteval posebno komisijo, da pre-gleda njegovo posestvo, in se je na vse načine zaklinjal, da obveze ne more izpolniti. Toda naša ljudska oblast se ni dala preslepiti od takega, že vsem poznanega saboterja, in mu je dokazala, da ima enake obveze kot ostali posestniki, in tako z naj-večjo težavo iztisnila od njega od-merjeno žito. D. D. Iz Lancove vasi Čeravno vsak dan razkrinkujemo razne špekulante in prekupčevalce, se še vedno najdejo ljudje, ki brez ¦ špekuliranja ne morejo žaveti ioi gle-' dajo samo na to, kako bi prišli na lažji način do denarja. Tako je v zgodnjih jutranjih urah. ¦ dne 20. avgusta 1948 zatekla patrola ¦ že znanega špekulanta in prekupče-valca svinj Vidovič Jožefa iz Lan- | cove vasi na poti, ko je peljal v Ma-. ribor 10 prašičev, katere je pred ne-i kaj dnevi nakupil na sejmu v Ptuju. Omenjeni Vidovič se je nahajal za časa okupacije v nemški vojski, iz katere se je vrn.il kot 100% invalid. , Pošten način življenja mu ne gre v račun, bolj enostavno se je baviti s prekupčevanjem. Ni še dolgo, ko je , bil pred Ijudskim sodiščem kazno-van z denarno kaznijo 12.000 din prav zaradi špekulacije in prekup-čevanja, toda pcboljšal se ni nič. Omenjene kazni še ni plačal in zo-pet je napravil prekršek, zaradi ka-terega se bo moral zagovarjati. Pre-pričand pa smo, da bo naša Ijudska oblast podvzela proti taJcim nepo-boljšljivim, pravim špekuiantskim elementom ostro kajzen. K. V. »z Ptuja Avto-moto-društvo je potem, ko je v pogledu organizacije, vsebine, na-meria in načirta deia preiomilo s sta-ro miselnostjo, kateri so več ali manj bila podvržena vsa društva ljudske tehnike, krenilo na pot masovnega tehničnega izobraževanja. Ker je to druitvo začelo z delom šele pred dvema mesecema, ne more tekmovati z avto-moto-društvi dru-gih okrajev glede opreme, organiza-cije ter materialnih sredstev, pač pa presega po izvršenem deiu marsika-teri okraj. Društvo se je masovno udeležilo motocikListične dlrke v Mariboru in je bilo pohvaljeno na sektorski kon-ferenci, ki se je vršila istotam. Hi-trostni uspehi sicer niso bili vrhunČ-ni, ker so nastopali sami novinci in to na starih, več ali manj obrablje-nih motorjih. Upoštevanja vredno delo je društvo izvršilo s šoferskim tečajem, katere-ga se je udeležilo 26 tečainikov. Te-čaj bi se moral po programu kon-čati septembra rceseca. toda odbor je na željo tečajnikov pospešil s preda-vanji tako, da šd se zakljttčni izpiti izvršili že v juliju. Uspehi so bili odlični, saj so vsi tečajniki opravili izpit. Po prvem uspelem tečaju se je pričel drugi s 45 kandidati. Predava-nja se redno vršijo vsako sredo in petek. Za nadaljnje tečaje je priprav-ljenih že 130 kandidatov. Frontovske organizacije naj poskr-bijo, da bo zanlmanje za ljudsko teh-niko zajelo sleherno vas in da se bo tudi naše podeželsko ljudstvo, zla-sti kmečka mladiina, pričela udejstvo-vati v tem delu. Ljudski pravnik Mnogo časa in izdatkov stane iska-nje zanesljivih odgovorov v važnih in zamotanih pravnih vprašanjih, po-sebno v nujnih ali zelo nujnih pri-merih. Iz malenkostnih sporov včasih, in na deželi radi kokoši ali mačke, na-stanejo odnosno so nastale že dolgo-trajne in dragocene pravde, ki so požrle tudi celo posestvo ali pa še več. Poleg tega je iz spora nastalo smrtno sovraštvo med strankami, ki se niso trpele niti izven razpravne dvorane več. Posledice so bile obup, uboji, požigi in podobno. Ti časi so v glavnem minili. Sodišča delajo v civilnih zadevah ne več kot mrtvi stroji, ki so svoj čas beležili voljo strank — gospodarjev pravde, temveč kot organi, ki se v vsakem primeru približajo ljudstvu, ki mu hočejo dobro in ga neprestano spravljajo na pravo pot. Poleg sodišč so pa tudi vsi drugi organi ljudske oblasti pokhcani, da pomagajo de-lovnemu ljudstvu. Tudi »Naše delo« prične s prihodnjo številko v rubriki »Pravni kotiček« prinašati opozorila na našo zakono-dajo, vsaj v glavnih potezah, načelne sestavke v važnejših in aktualnejših vprašanjih iz pravoznanstva ter kon-kretne pravne nasvete na stavljena pravna vprašanja — vse seveda v preprosti in vsakomur dostopni ter razumljivi obliki. Naročniki in čitalci »Našega dela« naj stavijo svoja vprašanja pravo-časno, ne morda takrat, ko so že v pravdi ali je spor že s pravomočno sodbo zaključen. V pravnih stvareh je treba poizvedeti za pravilno pot pred pričetkom spora pred sodiščem ali drugim organom, ki je za razso-janje pristojen. V stanovanjskih stvareh, v stvareh nadzora nad prometom z nepremič-ninami, glede razlastitve v korist ljudske skupnosti in podobne proble-me bomo obravnavali sistematično, in naj naročniki in čitalci take se-stavke natančno predelajo in si jih po možnosti shranjujejo, ker pridejo še pozneje prav. Pravni kotiček bo prihranil delov-nemu ljudstvu marsikatero nepotreb-no izgubo dragocenega časa in pot. V celoti pa bo dvigal ljudsko izobraz-bo na tem doslej zelo malo popula-riziranem polju udejstvovanja in tudi na ta način pripomogel k čim uspešnejšemu delu. Cafuta Fizkultura NOGOMET V nedeljo, dne 22. pr. m. se je od-igrala prijateljska nogometna tekma med FD Poletom (Maribor) in FD Ptujem na igrišču FD Ptuja. Igra je bila živahna, potekala je v prijatelj-skem odnosu. Sodnik je bil v začet-ku neobjektiven. kar pa je tekom igre popravil. Igra se je končala z rezultatom 3:1 za FD Ptuj. Gole za FD Ptuj so dali: Merc, Bogojevič m Gajzer Otmar, za FD Polet pa Rex Vapoles. LAHKA ATLETIKA Garnizon v Ptuju je dne 22. avgu-sta ob 14. uri izvedel lahkoatletske tekme v šesteroboju, in to za prven-stvo garnizona. Sesteroboj je obsegal: tek na 100 m, tek na 1.500 m, skok v daljino, suvanje krogle, met bom-be in plezanje po vrvi 5 m. Pri tek-movanju je'gostovalo tudi članstvo FD Ptuja. Doseženi so bili prav dobri rezul-tati, posebno ostra je bila borba pri skoku v daljino, kjer je pokazal bo-rec Albijanič lep stil z rezultatom 5.55 m. Istotako je borec Albijamč Vasilij vrgel kroglo z rezultatoin 9.88 m, bombo pa 54.20 m. Od FD Ptuja sta dobro znanje pokazala i,o-variša Petrovič Jože in Berlič Mar-jan. Prvenstvo garnizona si je osvojila 3. ekipju s 4.406 točkami. Skupno je tekmovalo 28 tekmovalcev. Ptujčani so s številno udeležbo pokazali zani-manje za športne pnreditve. FIZKULTURNl DAN V ORMOZU FD Ormož je v nedeljo, dne 29. av-gusta, organiziralo fizkulturni dan, katerega čisti dohodek je bil name-njen gradnji zadružnega doma v Lit-merku. S tem so tudi ormoški fizkul-turniki pokazali razume\'anje za važ-nost in pomen graditve zadružnih domov, ki so važen korak naiprej k socializmu na vasi. Vreme je bilo na žaloet zelo nenaklonjeno prireditelju, ker je ves dan deževalo. Zato sta bili od predvidenega bogatega sporeda odigrani dve nogometni tekmi in dvo-boj v namiznem tenisu. V nogometu je moštvo FD Ptuja v živahni igri premagala FD. Ormož z rezultatora 2:1. Moštvo Ormoža je pokazalo zelo dobro igro in bi zaslu-žilo najmanj neodločen rezultat. Z marljivim treningom bo kmalu po-stalo resen tekmec FD Ptuja. Tekmo pa je pokvaril slabi in neautoritativ-ni sodnik. Drugo tekmo sta odigrala zaradi dežja na skrajno slabem tere-nu FD Ptuj in FD Vinica. Tekma je je končala z zmago FD Ptuja 5:1. V dvorani prosvetnega doma sta se srečali v namiznem tenisu moštvi FD Ptuja in FD Ormoža. Po tehnično boljši igri so zmagali Ptujčani s skupnim rezultatom 3:1. Po športneon programu se je v sin-dikalnem domu razvila živahna za-bava, ki je v prijetnem razpolože-nju združila vse fizkultumike in gle-dalce. NOVI OBČNI ZBORI V septembru se bodo v vseh naših društvih in aktivih vršili letni občni zbori, ki morajo pomeniti preusme-ritev fizkulturnega dela. Telovadba bo postala izključna osnova telesna vzgoje. Ptujski okraj je poznan, da se je že pred vojno razgibal na fizkultur-nem polju. Toda sedaj, ko fizkultura ni več politično orodje izkoriščeval-cev, ko ni več političnih trenj, ko je fizkultura enotna, moramo ravno v našem okraju zajeti vse tiste, ki so se že kdaj koli bavili s telovadbo, da bodo s svojimi pozitivnimi izkuš-njami in strokovnim znanjem telesno krepili mladi rod. Zato bodo naša novo ustanovljena telovadna društva morala zbrati v svojih odborih poleg mladih kadrov tudi vse starejše po-zitivno usmerjene dobre delavce, kajti le tako bomo presegli kot šte-vilčno tako tudi kakovostno doseda-nje stanje. Nekatera društva in aktivi se z do-sedanjim delom ne morejo pohvaliti, zato naj zdaj, ko stopamo v novo ob-dobje dela, posvetijo vso pozornost in resnost sestavi novih telovadnih odborov. Ti morajo biti v strokov-nem in idejno-političnem pogledu ga-rancija za uspešno delo. Odborniki naj bodo po možnosti aktivni največ v telovadnem društvu, posebej velja to za načelnika društva, ki se mora izrecno posvetiti samo tej odgovorni funkciji. Vsi dosedanji društveni odbori naj na svojih sejah skrbno prevdarijo in pripravijo predloge za ustanovtu ob-čni zbor telovadnega društva po na-vedenih smernicah, da bodo priprave žele obilo uspeha. Kovač Gizela Podkrepimo priprave za jesenski festival Z narodno osvobodilno borbo si naši narodi niso priborili samo svoje svobode, ampak si je naše ljudstvo s tem, da je vzelo oblast v svoje ro-ke, odprlo tudi široke perspektive za nemoten kulturni razvoj, za svo-bodno kulturoo dejavnost. Kulturni festivali, ki so se vršili v okviru Ljudske fronte, so poka-zali veliko ustvarjalno silo naših narodov na tem polju. Pokazali so vso lepoto naših narcxinih običajev, našilj narodnih pesmi in visoko umetniško stopnjo naših dramatskih skupin. Na teh festivalih je v precejšnji meri sodelovala tudi mladina, umev-no pa je. da to ni mogel biti pre-gled celokupne kulturno prosvetne dejavnosti mladinske organizacije. Da bi mladina Jugoslavije, ki je pogostokrat pobudnik in nosilec kulturno prosvetnega dela, res pri-kazala vse kulturno bogastvo naših narodov. bogastvo, ki ga goji in 5u-va, je Centralni svet Ljudske mla-dine Jugoslavije sklenil, da priredi 20. oktobra v Beogradu centralni kultumi festival, na katerem bodo nastopile najboljše mladinske sku-pine in društva iz vse države. Na-stopali bodo mladi glasbeniki, mladi slikarji, najboljše dramatske in fol-klorne skupine, najboljši pevski zbori in godbe iz vsrfi ljudskih re-publik. Najboljše skupine, ki bodo določene na izbornem tekmovanju, bodo nastopale tudi pred radijem in bodo filmane. Kot predpriprava na ta festival se vrše okrajne, okrožne in pokrajinske revije, ter republiški festivali, ki bodo izbrali najboljše skupine za •Beograd. Tako bo v Murski Soboti 4. in 5. septembra pokrajinska re-vija, na kateri sodeluje tudi naš okraj, 1. oktobra bo v Ljubljani re-publiški, a 20. oktobra v Beogradu centralni mladinski festival. Prav v teh predpripravah je trelfe razširiti in povečati kulturno pro-svetne skupine, osnujejo naj se nova kulturno-umetniška in kulturno-pro-svetna društva. Ni pa dovolj samo to. Že obstoječe skupine morajo gle-dati, da v svoj krog pritegnejo še več ljudi, da razširijo svoje delova-nje, da v svoje delo vnesejo tisto re-volucionarnost tn borbenost, ki je svojstvena za našo mladino. Gledati morajo na pravilno izbiro programa, kajti le z dobrim idejnim progra-mom bodo mogle vršiti svojo nalo-go — vzgajati široke ljudske mno-žice. Okrajni odbor LMS Maribor-*jkolica je napovedal tekmovanje vsem okrajem v Sloveniji v pogledu priprav za festival. Mi to tekmova-nje sprejemamo. Kulturne tradicije v našem okraju so močne. Zato je naša dolžnost, da jih še naprej ohra-nimo in razvijemo. Naše geslo naj bo: V vsakem šolskem centru kul-turno prosvetno društvo. Pri usta-navljanju kulturao prosvetnih dru-štev pa mora biti mladina na prvera mestu. B. V.