Tečaj XV. 4 List 88. k L à »* 1 Iihajajo vsako sredo in saboto. Veljajo sa celo leto po posti 4 fl., sicerSfl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr IJubljani v sredo 4. novembra 1857 Kako se dajo večji prihodki na kmetíi zadobiti ? Gospodarju je na njegovem posestva skerbno gledati in varovati, da ne zabřede, ampak da izhaja; in je res, da po navadnem ravnaoji se kar ne dá veliko na stran djati, ampak se Bog če more kmetovavec pri toliki spremenlji- vosti letin, in pri tolikaujih in tolikošnih placilih sebe in svojo družino postěno preživiti in brez dolgov biti. Ali bi se pa ne dala zemlja prisiliti, da bi nam pri ravno teh plačilih in stroskih več dala, kakor nam po navadi daje, in toliko da bi ne le prav lahko izhajali, ampak tadi za svojo skerb se kaj spraviti in.eli? V več krajih po svetu, na Nemškem, Holandskem, v Belgii, na Angležkem i ravno taka zemlja kakoršna nasa, je po umnem in skerbnem ravnanji prisiljena se enkrat in še dvakrat toliko dati, kakor zdaj naša: zakaj bi mogoče ne bilo tudi našo zemljo h taki rodovitnosti in obilnosti pripraviti? Mogoče je, pa hoćemo to važoo reč bolj razločiti. Če želimo (kar je prav io potrebno) večje prihodke od svojega ravno tega posestva, ktero je zdaj, imeti, moramo skerbeti, da se bo a) na našem posestva več pri delo vaio od doslej; b) da se bodo stroški zmanjšali; da se na našem posestvu se kaki drugi dobicki pois-čejo, kteri niso dozdaj navadni bili; in d) da se tistega pridelka bolj primerno, ki več dobička kaže. 1. Da se bo na našem posestvu več přidělovalo od doslej. To se zgodi a) če svoje polje, travnike vinograde prav dobro obdeljujemo, zemljo kar je moč 9 gno globoko orjemo, plevéla trebimo, dobro jimo, da bo njiva pervega reda še enkrat in še dvakrat toliko dala kakor doslej. Dober gnoj pa je tisti, kteri ima v sebi za vso rastlinsko rast potreboi zivez, razne soli in gaze, posebno dokaj gnjilca in amonjáka. Take dele ima človeška in živalska tcavnica, ki se ji dvakrat toliko vode primeša, ali se pa na ilovčno uastel v hlevu nabira in ohrani, in taka ilovca z drugim gnojem pomeša. Pravi če se polje druzega in o* e» noj; zivelj rasti je dober tretjega reda s pridnim delom, z napeljevanjem boljše perští, in z okopovanjem in pridnim oranjem in gnojenjem celó v Ameriko pošiljajo. Sploh preži ljadi lja ta fabrika 2500 Lastnik žl. gosp. Mi es bach je skerbel kakor oče za svoje delovce in tudi kakor dober kristján, kér imajo lepo opravljeuo cerkev in pa tudi šolo za poduk otrok. Škoda le, da je tega zlahtuega gospoda přetečeno po létje Bog k sebi poklical. Bodi mu tudi med nami mi nj v gl éd P * (Mnogo čbél) so po pripovedovaoji nekterih kme-tijsko-gospodarskih časnikov iz Evrope v Ameriko speljali, , evropejske pridejo sčasom naše krotke s kterimi si néki prijátel čbelarstva prizadéva cbele zaroditi. Nemára, da nas cbelice iz Amerike nazaj pikat, česar nas Bo varuj # (Néka učena družba) v novem Orleáuu v Ame riki je leta 1856 blizo 300 fl. placila tistemu obljubila najbolje odgovoril na vprašanje m • t bolj got 53 S V t kteri m bi se dale 9 pregnat govoril na to prav kratko Néki dohtar je od kam Ali je prejel obljublj in mislite si kako? „z mač Hi i« * placil ali ne uiso ne učena družba, ne miši io tudi ne mačke pisale 9 nam se 9 Umctništvo Hvala komur hvala gré. Pravica terja od nas, da omenivši gospod Strojevih podob za cerkev pri Divici Marii v Polji omeDimo sedaj tudi romov, ki jih je za obé podobi z menso vred za obá oltarja naredil g. Matevž Tomec, podobar v Št. Vidu nad Ljubljano. Krog in krog po pol drugi čevelj široka roma sta tako lično izdelana in pozlacena, mensi ste tako okusno narejeue, da mojster Tomec zasluži ocitne hvale. Če so o Strojevih podobah misli kritikarjev zlo razlićne, je v Tomcovem delu hvala enoglasna. Tudi cene mojster ni prenapél, ker romi so pravi velikani in zlata je bilo veliko potreba. Kako komisija v dunajski razstavi mesca tako zboljša, da bo stopilo v versto pervega reda; in ravno tako vinogradi; če se slabe košeuine ali s potřebními maja jugoslovanske vina sodila? Iz časnika štajarske kmet. družbe. (Konec.) 1 v Štajarske vina. Iz Stajarskega je bilo od 32 vinorejeov 99 sort vina v 594 buteljah v dunajsko razstavo poslanih. Štajarske vina so bile sploh s pohvalo in posebno mlajše vina enoglasno prav pripravne za napravo šampanjca spoznane. V pervo versto nepenečih vin so bile od komisije tište * (Najvéčja cégelnca) v Evropi je gotovo poleg vina spoznane, ki jih je gosp. Vilhelm Ehrenberg, ključar grabni ali z drenažo ali z gnojem popravijo in po-boljšajo, in pa če so v bregih, z murbnim ali dragim eaduim drevjem nasadé, da bodo senco in večjo vlago in tako boljši rast imele, in še dobiček sadja dajale. (Konec sledi.) Gospodarske novice Dunaja 9 ktera je last gosp. Miesbacha. Ta obsega 177 Njih ces. visokosti, svitlega Nadvojvoda Joan a iz Pe oralov svetá, ima 44 peči in prostora za blizo 4 milijone karskih nogradov poleg Marburga v razstavo poslal. Svitli I I céglov in za 2000 délovcov, hlévov za 400 kónj, gojišče Nadvojvoda Joan so bili pervi, ki so obilno žlahnih tert za 120 otrók in bolnišnico za 60 bolnikov. Ta cégelnca na Stajarskem (26 oralov v Pikarjih poleg Marburga) za- izdéla v letu 60 milijonov céglov (opék). To število pa za- rediti dali, in gospod Ehrenberg je v djanji skazal, da se popada cégel za olepsave, izdélke z gline in podobe, ktere tudi v nogradih, kteri se v legi k verlim vinskim goricam 350 nikakor prištevati ne dajo, prav dobro vioo pridela; zato je bil pa tudi risling od 55. leta najboljše, tramin pa od ravuo tega leta za najprijetniše vioo enoglasno poterjen, akoravno ništa na najboljših vinogradih prirastla. Rulen-darja od 48. leta je komisija prijetno in ob enem tuđi močno vino kerstila; traminarja od 50. leta pa ni taka pohvala doletěla. Sploh so bile iz černega traminarja pridelane vina več ebrajtane in za boljše presojene, kakor vina od ka-koršnih koli drugih tert. Izgled, ki so ga svitli Nadvojvoda Joan v vinoreji štajarkim vinorejeom dali, je veliko pripomogel k povzdigi štajarske vinoreje. Obudil je poslednje leta dosti vinorejcov, da so jeli iz svojih vinskih goric elabeje tertne plemena metati in jih z boljšimi, kakor z drobnim in laskim rivč-kom, s černim tramiucom, belo, černo in plavo mušico, černo mavrovno, zeleno in plavo mušico, s plavo frenkiško in černo cirfandlersko terto i. t. d. zasajati. Po izverstnih in žlahuih vioih s pekarskih goric Njih ces. visokosti, svitlega Nadvojvoda Joana, za ktere je dunajska komisija veliko sreberno svetinjo odločila, je bil rad i sel er iz perve vinokupčije štajarekih vinorejcov v Marburgu, in gospod Klemena grofa Brandis-a za naj prijetniše štajarsko viuo spoznano ; pervemu je bila vélika, drugemu pa mala sreberna svetinja odločena. Med Radgonskimi vini je od 46. leta gospod Vinzenc Čebulov keršbaher vse druge prekosil, in je dobil véliko sreberno svetinjo, med lutenberškimi je bilo pa tisto za najžlahneje enoglasno spoznano, ki ga je atmontški samostan od leta 55 v razstavo poslal, za ktero je malo sreberno svetinjo s tem pristavkom prejel, da se naj bolj tokajskim vinom prilikuje. Obžalovaje pa moramo reči, da se lutenberšina z grun-auerjem (zeleniko?) ni obnesla, kakor bi se bila obnesti imela, posebno, ker je znano, da ee v lutenberških gorieah kaj žlahna kaplja prideluje. Naj boljšo zeleniko je v dunajsko razstavo gosp. vitez J. Pistor od leta 56 poslal, ktera je bila tudi pohvaljena ; od drugih vinogradnikov so bile ali kalne vina poslane, ali so imele pa kak poseben slaj. Med lutenberškimi in radgonskimi so bile vina gospod Riharda žlahnega Ko do li ča pohvaljene. Od teh vin se pa še reči zamore, da morajo v kletih s posebno skerbjo gleštane biti, ker se vino od toliko poslanih butelj ni v nobeni pohabilo, čeravno so bile na Dunaji delj časa v prav gorkem kraji hranjene. Za lutenberšino se je samotok (Ausbrucb) g. Franca S a rt or y-a naj bolj čislal iu pohvalil. Brandner, šmic- in ritersberger niso pri presoji po-sebuo dobro obstáli. In še sicer sam brandner, kterega nekteri vinorejci za kralja med štajarskimi vini imajo, se ni prikupil popolnoma; samo gospod Franc Druškevič-ev od leta 55 je bil nekoliko pohvaljen. Ptujske mestne vina so si v razstavi veljavo in dobro imé pridobile, toda le premalo se jih je v razstavo poslalo, zato so bile pa samo gospod Fiiret-ove od leta 39 pohvaljene. Zaveršje io kološke vina, ktere na Štajarskem že dolgo dolgo elujejo, in po kterih se bo še zló popraševalo, bo se v razstavi pogrešale. Med šilherji je ono gospé Ane Saura u-ove groňuje, za ktero je véliko bronasto svetinjo přejela, vse druge pre-kosilo; razun tega. je bilo tudi gosp. J. Stôrger-jevo v Stajncu pohvaljeno. Med černimi vini, kterih pa ni bilo v razstavi veliko, posebno ker so se izverstne zavzalarške pogrešale, zasluži samo Konjiški (Vinarier) od leta 56, ki ga je bil gospod Jožef Pan na Dunaj poslal, imenovano biti. Kar pa peneče vina cele razstave zadeva, so bile Kleinošek -ove najbolje in enoglasno pohvaljene, zato jim je pa tudi komisija zlato svetinjo priznala. Ker ste bile za vina pa le samo dvé zlate svetinji odločene, je vélika komisija sklenila, da naj se brata Kleiuošekova z véliko sreberno svetinjo poslovita, ktero sta tudi přejela. Brata Kleinošeka sta si v resnici velike zasluge v vinoreji pridobila; zakaj ona sta s svojo bistro previdnostjo, marlji-vostjo in obertnostjo v djanji pokazala, da so štajarske vina za napravo penečih vin zares pripravne, in če bi se Stajarci naprave penečih vin z večim trudom poprijeli, bi se v našem cesarstvu gotovo toliko dragega šampanjerja ne popilo , za kterega se leto za letom lepega denarja iz dežele na Francozko pošilja. Razun téh so bile še vina naslednjih vinorejcov pohvaljene. namreč; grajšinskega oskerbnistva kneza Vin-dišgraetza na Štajarskem za poslani riteršpergar od leta 56, samostana Šent-Pavla v Marburgu, za pekarsko viuo od leta 56, gospod Dominika Co Ini ka iz Dervanj, za mnogoverstne vina, med kterimi so bile nektere prav izverstne; Or muške grajščine za lutmerški samotok od leta 1855 in Rajnski samostan za zandbersko vino od ravno tega leta. Na Štajarskem raste vino na 60,000 oralih, kjer se ga na leto 1.200,000 veder za 6 milijonov vrednosti pridela. Kakošne meje je imela Kranjska v raznih easih. Spisal P. Hicinger. * H 4. Kranjska v novejsem času. (Konec.) i V takem obsežku, od Ljubeljna do Reškega zaliva, iu od Kerškega polja do Teržaškega zaliva, je stala Kranjska dežela do leta 1809; samo od Goriške knežije, ki je leta 1500 prišla k Austrii, se je Idria začela ločiti, in h Kranjski prištevati, kar je ondašnje rudarstvo leta 1580 prišlo v last nadvojvodu Karolu ; nasprot pa je S a m- ber ska okolica prišla k Horvatii, ko so joj. 1550 Uskoki posedli. Vsa dežela se je dolgo časa dělila v pet strani; razločila se je namreč Gorenska stran, Dolenska stran, Srednji del ali Metliški kraj, Notranji del s Krasom in Pivko in Istrio; za vsakteri del je bil, kar se je tikalo zastran vojske, odločen poseben glavar, v Ljubljani pa ie stal deželui poglavar. Po ukazu cesarice Marije Terezije se je leta 1748 vsa dežela razdelila v tri kroge ali kre-sije; Ljubljanska je veljala za Gorensko, Novomeška za Dolensko z delom srednje strani, Postojnska za ostanek srednje straní, za Notrajnsko, Kras, Pivko in Istrio. Po cesarji Jožefu II. pa je bila leta 1784 za Istrio posebna kresija odločena, namreč Pazenska. Francozka vlada je 1. 1811 obeežek kranjske dežele stisnila na tesneje mejnike; odločila je namreč Vipavo, gornjo Pivko. Kras in Istrio, ter vee to pridjala Teržaškemu Primorju ali istereki provincii. Ko je Kranjeko zopet prišlo pod auetrianeko oblast, je po ukazu ceearja Franca I. k tej deželi zopet bila pridružena Vipava s Pivko vred, in v teh mejah je bilo Kranjeko vojvodstvo tudi poterjeno po novi vstavi ceearja Franc Jožefa I. Do 1. 1849 je bila dežela še razdeljena v tri kreeije, Ljubljaneko, Novomeško in Postojnsko; po novi osnovi pa je nehala ta rezđelitev, in vsa dežela se razločuje le v okraje ali kantone. Po vsem tem razlaganji ee h koncu smé še enkrat povzeti vprašanje, od kod je prišlo ime kranjeke ali krajnske zemlje? ali je po koreniki karn, skalnat verh, ali po koreniki kraj, meja, meeto? Ako se povzame vee ekupaj, kar je bilo govorjeno o tem imenu, bi se utegnilo morebiti nar bolj po resnici reči, da ime kranjske ali krajnske zemlje ima dvojno obiiko. Da severno-zahodni Slovenci sploh govorijo Kranjeko, Kranjec ali Kranec, da Horvatje z njimi vred kličejo Kranjae, da se od no- *) Ne bilo bi napačno, ko bi še kdo drag dal na znanje, kje je oblika Krajna ali Kranj sa celo deielo v navadi. Pis. 351 íranjske strani celó sliši Kreuj, da tudi Italian povzema Prijate! moj r jez in moj brat Konstantin sva Cragno: kdo bo rekel, da je to samo spaka pravega dvojčka. Čudno je to! Dvojčka, pa pod eno streho imena? Zakaj mar se v se vedno ohranjuje prilog krajni, krilom in varstvom bila pod taiste ocetovske ljubezni in skerb ali ime pokraj na, in se ni se oboje spremenilo v kranj i ljivosti, v en namen, v eno srećo in blagostan odgojena, ia in pokranja? Da je latinska oblika Car ni o la, pozneje vendar med nama taka razlika, kakor noc in dan, kakor predelana Carniolia, in druga itali&nska oblika il Car- življ in smert! mo 9 kdo bi hotel reči, da to nikakor ue more kazati na Oba sva odrastla eden poleg druzega, pa n&jini izvir oblike Kranj, Kranjsko? zlasti ker se taka pre- so se obernili po h potih kakor dvé drevesi, kterih stava glasov toliko?krôt nahaja v indo-evropejskih jezikih? koreniue so v eno spletene, stebli pa, delj ko rastete Ima vendar tudi slovenski Korot&n ali Korutan prav se oddaljujete eno od druzeg , bolj Bistrega in jasnega uma za prav Karantau, svoj izvir v koreniki kam; in H ni sva bila oba, pa sere sva bila raznih kranjska ali krajnska zemlja tako gotovo gorata, kakor koroška? Kar pa se tiče oblike Kraj na, Krajnsko, je človek pod krilom svojega Ijubezn Jez sem bil vesél, odkritega in iskrenega serca, sem radostno vžival nedolžne rajske slasti neskerbnega dětinstva očeta : brezskerben řrvi «v ...v/v " - - J « — J — , — ~ — ~ , -----------r' " «...v,.«« « . "J^ř," .jU»WOUI.V&M "VVIU , VI VUOKV1 UOU , pO zopet ne bo smel grajati kakor po drugačnih ustih spre- božen in dobrovoljen sem najde! v detinskem družtvu do • »• X «V « t « • íNl • « • « I »• v« i « • _ meujenega |imena. Če južno-izhodui Slovenci jo sploh rabijo 9 volj če Nemec je povzel starejši Chreine in uovejši Krain, serce deteta popoinoma vživati če tudi drugi Slovani za tem povzemajo Krajn, kot Rusi, v ». _ «/ . ^ È» mm že tistih cistih radost, ktere zamore samo nepokvarjeno Moj brat se je nasprotno kakor dete ogibal vsacega družtva; igral je navadno ali Krajnska kot Čehi, ce verh tega je po ucenih mozeh sani po samotnih krajih. Následek tega je bil, da je postal že dolgo v bukvah sprejeta oblika Krajnec, Krajnsko: z casom termast, nepoterpežljiv, prevzeten in sebičen se vse to ne da kar nagloma ovreči, in drugačna oblika Med tem ko so mene v veliko očetovo radost vsi lju- vpeljati v rabo; zlasti ko se ime Krajna, med Slovenci bili in radi imeli, ni skoraj dan minul, da bi se ne bil nahaja v štajerski Krajni poleg Sotle, iu v Suhi kdo čez mojga brata Konštantina pritožil, kar je sebični in Krajni na Dolenskem, tedaj saj za manjši strani, iu ko malopridni značaj njegov bolj in bolj odkrivalo, se vé, k rekijivi žalosti mojega dobrega očeta je med drugimi Slovani znaoa U kra ma na Ruskem. nei2 Kakošen pomen pa vendar ima to ime Krajna ali Kraju- O koljkokrat so me posadili oče na svoje koleno in ska? Aii je s posebnostjo pokraj na ali m ej o a dežela, igrajoči se z mojimi mehikmi lasci glasno žalostno izdihnili: ker je na pokrajoi deržave proti deržavi, al naroda proti O Bog Bog zakaj ni uni tudi tak kakor je ta! Jaz pak narodu? Po zgodovini je to , kakor se iz prejsuega razla- sem jim pogleda! o takem zdihovanji v njih solzne oči in ganja zamore posneti, le mogoče za tisti čas, kadar je se začel vselej tako milo jokati, da so me komaj umirili. bila nekakošni mejnik proti Italii, in sicer v tistem obsežku 9 kakoršnega je imela iz začetka, ko je oklepala malo vec tovsko ravnali Oče so vsikdar s Kooštantinom ljubeznivo in po oče kot sedanje Gorensko. To je bilo prav za prav takrat, ko je bila nekakošno samosvojna na meji proti Longobardom. Ravno takrat se je pa tudi imé utegnilo roditi, ker se kmalo po tem nahaja. Pozueje, kakor je bilo povedano, v oblasti Frankov in še dalje, se je skorej bolj sama pride- 9 nikdar niso z narmanjim ojstrim pogledom, besedo ali djaujem pokazali, da jim je eno dete bolj pri sercu kakor drugo; al vse zastonj! Pri vsem lepem ravnanji vendar pri mojem bratu, kterega so le strasti, ne pa zdrava vala k Italii. Sicer se JI 9 utegne tudi reči i da je tej deželi s posebnostjo memo druzih ostalo ime Krajna ali marka, kakor je na pr. v Prusii Braniborska dostikrat nploh klicana Marka, ali kakor je v Francii vstala Provin ci a, Provence. Morebiti pa ima ta naša zemlja kot Krajna aii prav za prav Krâjina le sploh pomen dežele; sej tudi ruska U kra ina, to je, Ukrájina, ima po řevnici tako razumnost nadvladvale, nič hasaovitega niso mogli dosečú Ce so ga pozueje včasi kaj ojstrejše pogledali ali kaj po-kregali, ko je kaj napčnega počél, je naredilo mojega brata to še bolj opornega in hudobnega. do mene pa nepra é % vicnega in zavidnega. obliko 9 tudi naša Suha Krajna je sploh le dežela aii utegue to dokazovat!; zakaj Krajna zemlja. Tudi na v dar ali Krajnska se izgovarja s potegnjenim navdarom kakor Krajina, ne pa z ojstrim udarom kakor krajna zemlja, ki je namreč na kraji deržave. Z letuii je rastla v njegovem sercu jeza, nevosljivost in merzenje njegovo do mene. Ko sva doveršila nauke v vojniški šoli, sva stopila oba kakor lajtnanta v regiment. Kakor sinova zaslug polnega in občespoštevanega častnika, oba dobro odgojena, dobro premedeoa iu znajdena v vojaških vednostih, od premož-nega očeta obilno z denarji zakladana nisva ostala brez prijatlov; zakaj sjajnost in vojaški duh so močne sile, ktere Lepoznansko polje. Dvojcka. Prizor iz zadnje avstrijansko-ogerske vojske. vojnistvu povsod vrata odpirajo in storé, da se mu neho- toma vse rado vklanja. Meji prijatli so bili vsi večidel mladenci vesélih čutil in iskrenega serca. Radostno se še zdaj spominjujem tistih ur 9 ktere sem v njih družtvu preživel. Tudi moj brat (Dalje.) je imel od začetka prijatle, al nesrečna njegova terma, prevzetnost in svojoglavnost mu jih ni samo le kmalo od-vernila, ampak s časom mu je prijatle še v sovražnike spremeuila. Edini Danilo V je živel z njim v neraz IV. vezljivem prijatelstvu. Stare, pa siromaške rodovine následník, je bil z mojim bratom enacega značaja. Prevzeten Oče moj, penzioniran cesarsk major, so zapustili po iu časti lakomen je bil le v tem različen^od 9 mojega brata smerti svoje neizrekljivo ljubljene žene mesto. Uzeli so da je bil uui tudi zvit, premeden, malovreden, in sploh mene in mojega brata Konštantiua s saboj in so se preselili človek brez vse vesti. — Nezmožen vsled revšine z dru- na svojo malo grajščino dalječ od mesta. Ostali so vdovec, gimi bogatimi častniki euako sjajno živéti, je vendar vedil Marsikdo se jim je čudil, ker so bili še precej mladi, in zaupnost in neskušenost mladih in neskušenih častnikov posebno jez in moj brat, nezmožna otročiča, sva potrebo- tako v svojo korist in prid obraćati in na ptuje stroške tako vala ženskega njegovanja; kratko reči: ostali so vdovec, krepko nvojim željam zadovoljevati, da mu nihče, tudi pri Zuaui in spoštovani so bili moj oče kakor mož izobražen, skoraj očevidnih malopriduosiih, vendar ni mogel temeljnih plemenite duše, blažega in ljubezni polnega serca. Vso ljubezen in skerb, ktera se je poprej na ženo in prijatle njihove razprostirala, so přenesli potem edino na čaji dvoje nezmožnih otrok. ^M* * M il ™ hudobij zanlediti. S pričetka, ko sva jez iu moj brat k regimentu , ni vedil, kterega bi si zbral v žertvo svoje zvi jačnosti, mene ali brata. Prijatli moji so mi koj naznanili prišla 352 Danilov značaj; bil sem toraj pozoren (pažljiv). Ko tadi povedali ; da bivši serbski knez Miloš Obrenovie Danilo to zapazi, zapasti mene in se pridruži mojemu bratu, nič ni bil v to zapleten. „Serbske Novine" pisejo pa o tem : Zastonj je bilo vse moje bratovsko opominovanje in Iz preiskovauja hudodelstva je jasno, da so zarotniki v svarjenje ! ljiva prijatla. malo časa je minulo in bila sta nerazdruž- prekucijski namen od kneza Miloša podkupljeni bili. Ta Cesar sem se od začetka bal * to se je le prehitro 9 spoluilo. Ni se minulo leto in dan, in že je bil moj brat Konstantin zastran slabega zaderžanja in druzih vojuiških prestopkov v britko žalost mojo in očetovo v drug régi- vstrojiti, ne vémo se nič gotovega. ment prestavljen; časnik mora ze vediti, ker je misliti, da je vladen list. Ali je pa dalje verjeti ali ne, da so zarotniki namen imeli Moldovo, Valahijo, Serbijo, Cerno goro v eno republiko skovati, še par druzih kraljestev iz sedanjih turskih dežel Brati je, da bo 18» edino sivi glavi svojega občeljublje- decembra, ko bodo cesarjev god obhajali, v Petrogradu nega očeta je imel se zahvaliti, da ni bil ojstrejše kaznovan. ukaz zastran oprostenja rusovskih služnih izdan. Po Ta dogodba je zlo ranila serce mojega očeta in od tega tem ukazu ne bodo rusovski kmetje zemlje več, kakor do časa so pričeli žalosti bolehati. (Dalje sledi.) Novičar iz raznih krajev Vendar je le res, da morajo vsi časniki, za ktere je odrajtovati kavcio, od novega leta 1858 stempljani biti. Presvitli Cesar namreč z ukazom od 23. septembra t. I. velévajo to za vse časnike, za ktere je kavcia odrajtovati in kteri vsaki dan ali saj enkrat v tednu izhajajo. zdaj, v najému imeli, ampak kakor lastniki jo bodo mogli obdelovati. Nekteri posestniki so že po svoji lastni volji storili, kar je v namenu vlade. — Omer paša, sedanji bagdadski poglavar, je menda že na'svojem mestu. Sel je z dvema regimentoma péšcov iz Carigrada v Azijo. Iz Turškega, zlasti iz Bosne, je veliko žalostink sli-šati, da imajo kristjani še vedno preganjanja in zatiranja po Turškem terpeti, brez da bi se mogli pomoci od kod nadjati. — Kako nevarno je v hrame hoditi, v kterih je novo vino (mošt) spravljeno 9 Je 55 Novicar ' pred nekimi tedni prigodbo iz Ogerskega Štempelj za vsak iztisek bo znesel 1 kr. Če pa enega dné glavni list časnika ne pride, ampak samo večerni, zadene štempelj ta list. Štempelj mora urednija na papir pritisniti, preden pride v tisek, in to na pervi strani. Štempelj za oznaniia v časnikih poskoci od 10 kr. na 15 kr. po novem letu. Te cesarske odločbe dobé pervi dan mesca januarja 1858 svojo veljavnost. Drug cesarsk patent od 21. pr povedal. Danes ima priložnost, enako povedati, ktera se je na Nemškem prigodila. V mestiču Dtirk-heim so namreč imeli delavci v vinskem hramu opraviti. Vinski hlip (ogelno-kislina) jih je omamil. Eden njih jo poginil io tudi oni, kteri so hotli pomagati, so mogli po večkratnih poskušnjah, pogrešanega rešiti, smertno nevarnosi prestati. Letošnje vina so sploh močne, in kolikor moč-neje je novo vino, toliko več ogelno-kisline (omamijočega m. naznanja, da ostanejo cesarski davki za leto 1858 razpisani. Cesar pa si pri- hlipa) oddaja, kolikor več pa o vrenji mošt té oddaja, to i taki, kakoršni so bili za to leto derzijo, jih , ce bi treba bilo, med letom premeniti. za avstrianske romarje v Jeruzalemu bo, kakor čas niki pisejo, skoraj dodelana in prihodnje leto bodo romarji Hiša liko večja je nevarnost za té, kterim je v tacih hramih opraviti in muditi se. že ondi stanovati mogli..- Najnoveje novice iz Italijan- Izgledi pOeZíjC SlOVCnSkC V VamdillSkO s kega razjasnujejo nesreće, ktere so v poslednjem „No vičarji" omenjene povodnji vzrokovale. V cesarski Italii so največ terpeli v okolici Pavie, Lodi, Kreme, Mantove, in se vedno dohajajo žalostinke iz téh krajev. To nesrećo zvediti, je Nj. c. k. visokost, cesarjev brat, nadvojvoda Ferdinand Maximilian, brez odloga šel kraje povodnji obiskat in ubogim prebivavcom z mnogimi dařili v dnarjih pomagat. Zagrebškera (Dalje.) Od gizdavca. Stiská v kupčijskih razmerah še Ni norosti od gizdosti Najti vekše na svetu, Ar v gizdosti postavljeni Slep i gluh se napuhava vedno ni zmanjšana. V Evropi kakor v Ameriki je še zmi- prez razuma vse tepa; raj od kan to v brati, in marsiktero kupčijsko započetje je tù kakor tam na beraški palici, ko je pred kratkem se, ne Štimaju se za naj vekše, Druge drže vse za menjše Sami pak su lebud što. *) le glavo ponosno nosilo, ampak tudi mnogim Ijudem zaslužek in živež dajalo. — V Vratislavi v pruski Silezii se je pred kratkem nesréča přiměřila, da sta se zvečer dva stebra v cerkvi sv. Elizabete poderla in z njima nekaj Da mu para vu orsagu obočja. 19. t. m. so imeli namen, 600-létno obletnico te Ni je nigder nikoga, Kakti da bi ne foil on, Za kojega vse košarje Je vre zdavna zvonil zvo Podstupi se žlaburiti, I pošten obraz blatiti, Ki bi moral mučati. r V toj norosti on je clovek, Ki se drži takvoga. cerkve obhajati. Eua najkrasnejih cerkvá némških dežel je Na Francozkem je slavni mož umerl, general to. Cavaignac (Kávenjak). Bil je 9 preden je sedanji cesar Ter to vendar on je clovek, Ki je vnogeh bil obojek, S špotom vsigder odpravljen. Ar znano je, da obutelj Jedna vu te brisala, Ono blato ližeš jošče, Da V te samo vuzela, Ter smeš vendar govoriti Ki bi moral tiho biti, Budne da je znano vsem. 9 Napoleon vlado tadanje republike prevzél, predseduik francozke republike. Obžaljuje ga francozki narod kot iz-verstnega politikarja * Lébud što, to je, za nič; govori se, postavimo 9 0 V C1 0— 9 kot generala, kterih ima dežela malo in sploh možá, kterega bistri um in hrabrost je v preku-cijskcm letu 1848 beržeje razkačene glave pomiril, in to brez presiinih bojev, kakor se je nadjati bilo. Stranka re-publikancov na Francozkem je v njem največ zgubila. Francozki časniki donašajo novice, da začenja tudi fra u vek je za lebud i što; bolj redko se sliši: lebúd i kaj; to je: ta človek ni za nič; on ni nié. Pogov vredništva strani dohajajo tako različni dopisi Zastran „Glasnika" nam od raznih , da nam častiti gospodje dopis- cozka vlada nekoliko odjenjevati, kar zadeva zedinjenje niki ne boj zakaj če bi b Moldave in Valahije. —Da so Angleži mesto Delhi osvo- bilo odgov ekli ugovorov 9 9 ako tako protnih misel bi mogli tudi černo reči, in potem bi i. t. d. ne konca ne kraja. Dajmo, ju; 9 smo že povedali; angležki časnikarji se nadjajo, da bo s tém žila cele vstaje podvezana. Naklepa zoper v tretjič začne lepoznanski list in recimo mu „dobro došel" vse drugo se bo dalo v njegovih listih obširno pretresti. serbsko sedanjo vlado smo že večkrat omenili in ne davno Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiwei8 Natiskar in založnik : Jožef Blaznik