S!av. 158
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v sredo 11« avgusta 1820
Posamezna številka 20 stotink

I ],ajn — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. In-či-kn Asšškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi nai se pošiljajo ured-..j;, . __ Nefrankirar s- ne spreiem	*	ačajo. —
Izdajatelj in odgovoi. cc. *	Lastnik konsorcij lista
r-jj.-^ostf. — Tisk 1 ~~ — NciOČnina zna?* ra mesec L 6.—, pol i 32.— in celc__dO.—. — Telefon uredništva uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 m:::). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost?, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
„Naslednica Avstrije!"
Včeraj smo se na kratko dotaknili govora italijanskega ministra za vnance stvari, grofa Slorze v rimski zbornici in ga oznsčšli kot neja-nega n meglenega <Sn preveč dvoumnega, da bi mogel biti odkril in iskren poziv na oosk>venski narcd za prijateljsko rešitev jadranskega vprašanja. Predvsem se nam zdi uvod ponesrečen. Sforza fe rekel, da je »čim prejšnja rešitev jadranskega vprašanja -v še večjo korrst kraljevini SHS* nego pa Italiji.
ker mora s-asednja država skrbeti za svojo Jislno ureditev in se boriti' s polemikami.« Priznavamo radi, da mora nova, 'komaj dve leti stara jugoslovanska država skrbeli za lastno ureditev in se boriti s strankarskimi polemikami in bilo bi nenaravno, če bi se ne borila. Toda iz tega še ne sledi, da ji je čim prejšnja rešitev jadranskega v-prašarja v večjo korist nego >pa Italiji, ki se nima boriti z nič manjšimi, če ne še večjimi težkočami ravno v notranjosti države. Predvsem država, ki t-amo !-ebe prehranjuje, lažje prenaša, zur.an.jo kr.zo; kakor je siti v edno na bc&jšem od kčnega.
Medtem, ko je Jugoslavija pridelala za 30 milijard žita in ga mora nad polovico izvoze ti. je latlija prisiljen-a nakupiti v inozemstvu za drag denar nad 30 mil:.jcnov stotov, ako noče umreti od gladu. Kdo je na bedjšem?! Kar se t'če pa notranjih po!em;k on strankarskih bojev. se je grof Sforza najbrže drža* ljudskega reka: »Rečem ti, da mi ne porečeš!« in je pohabil na srdite -strankarske bc.je, ki d:vjajo že dve leti po vsej Italiji. Na.j ga spomnimo le na hoj socialistov za so\jetsko republiko, močno razširjeno anarhistično gibanje pc-d vodstvom Al ala teste, na neprestane stavke, n,» revclucij-ski duh kmetov i,r» strašno brezposelnost. Kje je nered večji, kdo se ;ma boriti z večjimi težkočami?
Dragoceno pa jc priznanje Sfcrzcvo, ko je rekel, da so v Italiji ljudj-e, ki previjo: Jtigo-slavi-ja je naslednica Avstrije!* Tu je jedro vsega. Zalo, ker so se skero vsi Jugosloveni združ:li v eno mrčno državo, ki sega cd Var-darja do Trighva, je italijanska! pel-tika izgn-t '.!a pravo -mer treznega nrescjanjr Urad-.?. Jt - !'ja ?e upala vedno, d-a se Srbija poveča !. \ ečjemu še z Bosno, Hercegovino in mojhn:m delom Dalmacije, in ni nikdar mirlila r,a to, da bi \ stala sedanja kraljevina SHS, ki cbjrma d ve tretjini Slovencev, ur to Hrvale :n še celo črnogorske Srbe. Nasprotno, Italiija je in de-j-ic se vedno proti ujedinjenju vsega ongcs'o-venskega nareda. Tu tiči temeljna pogreška italijanske zunanje politike, ki je prezrla prezira narodno ideje kot u-stvErjr jočo silo vs^ke države, in je pozab la, da je ravno ta narodna ideja ustvarila veliko in združeno Italijo! Ob kc icu svetovne vojne in ob razV'ju A\s tro-Ogrske je videla, k3kc po tisočletnem suženjstvu v-trja -rolrd in žilav narod, ki je tudi s-im z najtežji T.i žrtvami (če ne več j' ni od italijanskih), pripomogel k uničentu starega tiranstva! In ko je ta mladi -in ži1avt narrd zahteval v<e. kar je njegovega, je italijanska cientalite»a, ki tega našega rsreda absolutno nič re pozna, prekrstila J-ugcslavro v »naslednico Avstrije«, ker se je zbala njene moči in ker je prekrižala rtali^r-ske račune o gospodarstvu na Balkanu. Ali. kakcr se je gospod Sfcrza evlemčstično izrraz'i: * ekspanzivne politične meči, v katero trino veruje« — kljub polomu te ekspanzivno*?'? v Tr'.polisu, Albanci in na grških otok''h . . .
Rešitev je le ena: da se I to4'a odreče mamljivi želji o političnem in go^prdarskem protektoratu nad Balkanom in nsjde pravo pot resničnega sporazum^ in odkriteon prijateljstva z Jugosloveni, kakor je to želel isti Maz-zini, ki ga je gospod Sfcrza z navdušenjem ci-
^ r?lt 2 _ bc^mo se — z nepoznavanjem nje-
gov h idej. Vsem enim tu 'n v kraljestvu, ki j'm ic prava rešitev jadranskega vprašanja na >rcj, bi teplo priporoč li proučevanj« Maizzi*-r. jevih opisov, osobito pa njegov-h »Slovanskih piscm<- (Lettere slave iz leta 1857), k; jt-' vsa č. .eiianja italijanska politika bije Mazzinije-vim idejem — v obraz! Dokczov gespodu Sf 'rzi in ekscelenci Mosconiju prihranimo, ker nočemo, ca bi zardeli cd sramu ... Če pa jih žele, »me na razpolago vsak čas.
Minister Sfcrza je cracnl iud' izgredc: i>a-s lja in mržnje, ki prihajajo tt:pctam preko Julijskih Alp in ki jih je kriva stara, zahrbtna cesarska Avstrija, ki je zesejala seme mržnje pr .li nam med avstrijski odgejeno prebivalstvo. Ki'.j pa to.stran Julijskih Alp, ali bclje rečeno, testran demarkacijske črte? Aii ni ves upravni režim v zasedenem c^e'.r.I:u *V»olj i .v dckaz, da se zloglasni avstrijski si i- ^ nadaljuje s podvojeno silo, ker nam ni zatrl le vseh narodnih svoboščin in z muko pribcrjen'h pridobitev na vseh poljih, amp-sk nr<m krati ctlo osebno svobodo in varstvo, ki ga je znal cbsovraženi avstrijski žen-darm kljub vsemu varovati ?
AH ne kričijo zadnji dogodki in šovenističrii r.bruh-i proti našemu n.arcdu dovolj glrsno, da
seme sovraštva nele ne zatira, ampak umetno goji petom časopisja in .političnih crgajiov? Otlkrito besedo, gospoda Itcdij^Jii: ravnanje z jugoslovenskim narodom v za^denem ozemlju je in bo merilo za vse odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Cim bolj bodete zatirali naš narod tu, tembolj si bodete ovrradi poi do <prlja-tcljsva iin n\:ru na oni strani demarkacijske črte. Ali hečete to? Vaša dejanja to v polni cieri potrjujejo, kljub temu, da se vaše lepe besede glase popolnoma nalsprotno. Zatorej: zaokrenite voz, dokler je še Čas? Če zdrči v prepad, je vaša krivda. Mi si umijemo roke.
Kar.se pa tiče šel-stva, se pomenimo z gospodom mMjrsffcrcm Sfcrzo v posebnem članku.
JuMveni, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edincsr!

IIPIJIJ
Bolno gospodarstvo Italije
Vsi se še dobro spotninjaano, s kakim -navdušenjem je skoro vse italijansko časopisje pozdravilo »padec Nrttijev, .ki da je bil vse premehak, popustljiv, da bi z močno roko ustvaril mor in red v notranjosti države in pridobil ugled na zunaj, ki so ga neprestane stavke in brezglava politika .gospodov Tittanrja jn Sciia-loije mečno zrušila. Ime »Giclitla« ni pomenilo le polMične neve Ciijentacije, -bilo je vs<e več: rešitev Italije iz težke notranje in zunanje krize, čudežna meč, ki uredi vse: obupne notranje razmere, ozdravljenje bcinah financ, rešitev jadranskega vprašanja v smlshi n-^jintran-si'gentnejših slojev itd. Železna pest in kačja zvitost, ki p>okaže svetu, ka^ vse Italšja zmore, ki da bo knralu zopet odločujoč faktor evropske politike.
Tcda po tem poLitlčnemi navdušenju je prišel še večji politični »maček GLcilitti ne le da ni izpolnil svodih obljub, s kajterjrni ie bil vrgel Nittiija; drža\uti voz se fe pod njegovian krmilom pogreznil še nižje. O zunanji* politiki, razun par brezpemembnih fraz, je s-tari liisjsik doslej dosledna moload in se skrival za vse možne iizgovere, da se mu le ni b"io treba dotakniti "— ognja. Ne samo to: pod njegovim predsedstvom ijef Italija pctd«pii»satla "ponižujoči sporazum z Albanci, ki je za i;<taiiij.ansko zunanjo poli'tiko — drugi Kcbarid! Njegova »železna pest« po dvomesečnem vladanju doslej še ni megla preprečiti stavk in krva-vih nemirov, ki se ponavljajo dan za dnem, posebno med kmeti rn orožništvom. K2ij pa je z njegovo finančno politiko, z > drakanični.miitf cdcedbaimi proti ederuštvu in z zaplembo vojnih dobičkov, ki naj bi dvignile gospodarsko moč Italije in napolnile prazne državne bligsijne?
Pred kratkim je državni podtajnik za prehrano Soleri pojasnil zbcirri'c! prehr'm.beni po-lcžej Italije. Letina je slaba in žetev znaša ko-ni3'j 40 nrlijonov stotoV (srednja žetev bi zna-šcla 48 milijonov stotov), takci, da če se cd-b'je množ'na potrebna za setev in za preživljanje p rod u centov, ostane kemarj 12 milijonov ste tov na razpolago aprovizacijsf.ci centre ii za staie/pl prebivalstva. Ker pa znaša potceb-:in-3- poslednjega preko 42 miMjonov stolov 2.:va. mora Italija nakupiti v inozemstvu nad 30 milijone v stotov, da se more sploh preži viti do prihodr;e lctrne! Da tveri to dejstvo eden najtežjih problemov za italijanske fcLiance, je izven dvoma, če se pomisli na sedanje stanje vriute in na izčrpano gospodarske meč Italije. Orkcd r.'aj vzamejo miiijz.rce, pet-ebne za nakup žita: tega Soleri niti cmenil ni in se je rajši izgubil v mcdrc-slovjti o splošnem goppo-e'rrskem in prehrambenem položaju — Evrcpef
Tcdra^ oglasrl se je drug mež, priznani strokovnjak na pclju nettrodnega gospodarstva: senator Luigi E in a udi, ki je v »Corriere della Sera« z dne 3. avgusta v uvodniku pod naslovom »Slepilna fi"""^ politka- brezobzirno raizkrinkai to slepomišenje Gooli>ttr,yeve vlade. Ta mež pravi med drugim: »Resnica je, da gospodarska in finančna politika v sedanjem trenutku omahuje med dvema poli-tič. ekstre-mc-ma: boječnostjo in šarlaUastTom, oba vse graje vredna. Politična bofe^nost v manšanju stroškov; politično šarlatani t vo, iki naj vzbufa vero, da so predložena in spravljena na varno vsa čudežna sredstva, pripravna za neposredno obnovo financ. Kaj se je storilo t dvoli mesecih, odkar je sedanji kabinet na vladi, da zmanjša priman ki jaj 14 milijard? Nič; nasprotno je vodja vlade ponovno povda:j;J težkoče glede zmanjšanja stroškov -n ipotrebo po pomoči novih dohodkov. Kar pomenja, da sloni program vlade v dopuščan da ta strahoviti primanjkljaj traja dalje!«
Po tej jedki kritiki" GiolHHjeve Fnančne po-'li-bike se je Einandi (ki je, miimogrede.i>ovedano, vseučiliški profesor na turinidci višja trgovski šoli in uživa ttadi v cstoli Evropi velčk ugled) lotil vseh odredb, zakonov in načrtov za sanacijo financ, ki jih je zadnje čase zbornica skoro enoglasno sprejela in prihaja do zaključka, da vse te odredbe niti od daleč ne morejo pokriti primanjkljaja 14 milijard, da vzbujajo v deželi na eni strani silno zmešnjavo, ogorčenje in škodo pri industrijalnih in ■ trgovskih podjetjih, na drugi strani pa slepljiva upanja v ljudstvu, da draginja poneha, da se gospodarske in prehrambene -razmere zboljšajo in kar je še takih lepih reči. »Vspeh < te polit'ke vidijo vsi': konsolidirano 'posojilo pc 5% je padlo v najkrajšem času na 75 lir, iira sterii-na se je dvignila na 70 IV. Vse prcd?-> državne papirje ped ceno v strahu, da to vrednost sc bclj padala. Imovitih slojev s»e je prijelo razuzdano uživanje in zapravljanje, ker pravijo: »Bcljše danes, r.ego jut-ri, ko ti država lahko »vse zapleru'', ka>r imaš!« Delavske zahteve po zvišanju plač -ne -poznajo več mej, v deželi vlada nejasnost, strah pred bodočnostjo, brezvestne špekulacije. Mržnja do dela okužuje tudi zdravi kmetski slan; vse hoče tem manj delati in čim več zaslužiti. Zavest dolžnosti do drž;ave je izginila in z njo vs-akc- resno stremljenje po ozdravljenju iz tega obupnega gospodarskega stanja. Vsak vodi le sebe, socijalne-ga čuta ni več, ne več vesti; le eno geslo vlada: »Uživaj, dokler se da!«
Medtem se je cirkulacija papirnatega denarja pomnožila za eno mćlijardc; cene :,e dvigajo, draginja narašča in izhoda od nikoder.
Kje so G6c£ittijeve cbljuibe in odkod- rešitev?
rsnea 0
RszKričnni ukrepi proti Rusiji
Zavezniki nočejo še Izigrati zotinje karte
HYTHE. 9. (S.) Miilerand in L4oyd George, Foch, Wdscn in Beaty so razpravl^aii od 10 do 14. Razpra va se je nadaljevala pnpicslidne. Proučil se je in d'ol-cčil seznam ukrepov, ki bi jih megii zavezniki ukreniti proti sovjetsk vladi. Med temi ukrepi ;e bloikaida; Rcsjje, ustanovritev obrambne fronte s pomočjo južnoruskih držav, Litve, Estonske otd. Z angleške strani se je izrazila želja, naj se pedredi nastop proti ^ovjet-.ki Rusiji odklonitvi pcljs'kih koncesij s strani boljševikov. Na drugi strani so se mi-rji>jtrski predsedniki vprašali, ali moreta v očigled nepcpustli-vosti moskovske vJade ostali Kčunenev in Krasin še nad^je v Londonu. Angleški krogi smatrajo, da se z ozirom na dojs-tvo, da sta ruska! odposl_aca prispela v London j>cd točno določenimi pogoji in v gospodarski misiji, ne mere vreči na njiju odgovornost za poiitične vklepe r.june vlade. •
F:?nc:ci zopet poudarjajo, da ruski trgov'n-ski odpctslonci nimajo kr:j op"r/iti v Lor. donu, čc se zavezniki odloojo za blckado Rusije, in da bi bili nerazu.mlij.ivi pro'lr/; ukrepi proti sovjetski vladi, če bi se njerrtn odpco.amceon istočasno dovcAMo, da smejo ostati v Rusiji.
Sm-atrz se ra v-sađe način, oa bo prišlo do sporazuma. Vesti o Kamcnevega prihedu v HyLhc so brez \sake podlage.
LONDON. 9. fS.) Re u te: jeva agenc'ja poroča, da je trajala pcpcldan^ka soja v Hythe;u pel ure in da se je dosegel popoln spe razum med zavezniki glede stališča, ki nnj ga zavzamejo nasprcii dogodkom im PoLjnkem. Kar se t'če Velike Brilaniije, je pctrebca odebritev parlamenta. Vsled tega bo Lkyd Gec.-ge poročal jutri v dcln-jii zbornici o tem vprašanju.
V uradnih krogih se zagotavrjai, dri so zavezniki sklenili pomagati Poljski polom tehničnih zvedencev in z dobavljanjem vpojnega materijala, morda tudi potom pomorskih irkrepov, toda vojaštva ne nameravajo pošiljati na poljsko bojišče.
Kamenev in Krasin bosta bržkone pooblaščena ostati v Londonu do -srede, da more angleška vlada doznati za izl-d konference v Minsku.
Zavezniki holeio Je pećaketi
PARIZ, 10. (S.) Posebni poročevalec Hava-sove agencije v Hytheiju brzojavlja, da se prisilni ukrepi proti sovjetski Rusiji določeni od obeh ministrskih predsednikov, bodo udejstviM šele ko bo bedjševikom dana zadaja pr'laž-nost, da ublažijo tvoje zahteve. Če bol^ševiki ne bedo pcnud:1 "^Mjski na konferenci v Mlinsku, k> i>e bo ..aua v sredo, primernih pogojev, bodo zavezniki sporazumno ukrenili var-nettne ukrepe, ki jih bodo smatrali za potrebne. Efektivna blokada Rus'-je bo zajamčena s strani angleškega brodovja, š katerim bodo sodelovale tudi francoske torpedovke, posebno na Baltiškem morju. Zed>njene drža-
helu dokončna
ostanejo začasno samo grožnje
ve in sosedne nev-tralme države bedo nujno naprošene, naj ne pošiljajo več v Rusijo svojih pinodzvedov, živeža ne municije. Morda bodo zaivezniki -pozvali' tudi Nemčije; na -sodelovanje, da izolirajo Rusijo tudi s kopnene strani.
Drug ukrep bo obstojal v usta.novntvi o-bramhne fronte; v ta namen -se bodo pcizvale na sodelovamje države, ki so se odcepile od stare Rusije, tin tudi vojaka generala Wrangela, ki ima že francosko pomoč, a fi bo pomagala tudi' Anglija, ki ji ho pošitjada vojni materijal. Pol'j>ka bo dobila od zaveznikov moralno in materijalno pomoč pri njenih naporih za ohranitev svoje neodvisnosti. Ne predvideva se po-šljajnje zavezniške vojske na botjišče.
Će bo sovjetska vlada vz-ttaijala pri svoji izzivajoči nepopustljivosti, bosta Krasin in Kamenev dobila nalog, da zapustita London.
Bližnja bodočnost nam bo pekazala, ali namerava sovjetska Rusija žrtvovati evropski mir v svrho razšir'tve svojih nAclinih idej, ali pa bo prisilila zaveznike, da crd-govore s^silo na njeno izzivanje.
Mlilerand se vrnil iz Hytheja v Pariz PARIZ. 9. (S.) Nocoj je prispel Millerand s francc-sklm odposlanstvom.
Z fUSKO-l
bojliča
RUSKO POROČILO Sokolov in O-itrolenka v ruskih rokah
CURIH, 10. Radiobrzc-javka iz Moskve z dne 9. t. m. ob 22 45 javlja: Z2r.-,edl: smo mesti Prasnyš in Ostrolenko. Ujeli smo nekoliko ujetnikov In ?c polastili nekega artiler:;skega parka. Zasedli ?mo pesteja-nke 20 vr^t južno-zapadno od Ostre'enkai. Naše če»e sc "zsT.Ie -prehod črez reko Narev in zasedi^ nekciiko v-asi severovzhodno cd Wyhkovega. Za>edli smo mesto Sokolov. \ smeri proti Soletu in Lukovemu so naše čete zlcmćle scvražni cd-pcT na levem bregu Buga in zasedle postajo P ra-1 ero v. Hudi boji se bi jejo 15 vrst od Za--padnega za -mesto Vodavo. Naše čete se bc-re z močnimi sovražnimi oddelki pri Brcdyju.
Na krimskem bojišču nadadjujejo naše čete pohod pri Kersonu.
POLJSKO POROČILO Poljaki zopet zasedli Brody?
VARŠAVA, 10. fS.) Poročilo vrhovnega štaba pravd: Oddelki sovražne konjiee napadajo naše oddelke na železniški progi v smeri proti B!av;mu. Doslej so zasedli Kjekenov. Med Bu-gom in Nar v o je položaj neizpremenjen. Vzhodno cd Sjedle se naše čete grupirajo po danih ukazih. Severnoi cd Brcdyja, pri Stan slavczu-ku (izvršujejo so\ražne čete srdite napade. Naši oddelki, ki so zopet zasedli Brody, nadaljujejo svojo akcijo in so pregnali sovražnika iz tRaidzlvkHovega. Pi;i tem napadu smo zaplenili eno tc«povjko bate.l o in šLri strojnice. Med Strivo in Seretom so naše čete pri Ko-
koktyju in Kozakovem porazile sovražne cd-delke, čeravno močnejše po številu, in jim odvzele nekoliko strojnic ter arhive nekega polka.
Folski volni minister odstopil
VARŠAVA, 10. (S.) Vojni minister general Lesnjevicki je podal s veno ostavko. Novu vojni minister je SolnokovTski.
Poljska ie ni prejela vesti o sestanka poljski!) In ruskih zastopnikov
■ VARŠAVA, 10. (S.) Minister vns-rjlh stvari ni še predel ves-tii- c«d odfklomM-vii angleškega predloga z boljševiške strani ne o s-estanku poljskih odposlancev z ruskimr.
Hir med Letiiko in Rusijo podpisan
RIGA, 9. (S.) Mi-rmma konferenca med Le-tiško in Rus-'jo je dokončala svofe delo 7. t. m. Mirovna pogodba bo pcd.pisana jutri.
Ameriške simpatije za Rusijo
WASHINGTON, 9. (S.) Ameriško časophsjc objavlja sporočilo vn-ajnjega ministrstva o rusko-poljske m sporu. Sporočile: ugotavlja, da je sedanja ruska vojska boljševiška samo za-to, ker je Ljenijin na čelu -moskovske vlade, toda v resnici je to samo ruska vojska. Poveljnik njenega vrhovnega štaba tje general Brusilo v, že znan m carje vili časov, ck-oH kateregai so se zbrali drugi carjevi častniki .kcikor Paul-ivanovič in Ku-ropatkin.
Rusi nimajo namena teritorialnih pridobitev in lahko1 s<e predpostavlja, da nočelo žrtvovati poljske samostCijnosti. Ameiiška politika želi zaščiftiti rusko ozemlje, dclder bo ruski narod rešil svoje notranje zc>de\e, -in upa, da bo take pospešila vzpostavitev miru in notranjega reda v Rusiji.
Ruska m'sija v Pragi
PRAGA, 10. Tribuna^ objavlja pc»ovor z H'Uersoncm, predsednikom scv;e'. ke .iiisijo Rdečega križa, ki je izjavil, da jc Rusija pripravljena zagotoviti PcL^ki poštene mirovne pogoje. Vzhodna Galic:\'a žel: baje združ tve z rusko zvezo tako, da bi imela Češkoslovaška republ ka skupne meje z Rusijo.
Češkoslovaška mobilizirala del svoje vojske
CURIH, 10. Češkoslovaški "tiskovni urad javlja, da je Češkoslovaška vlada odredila delno mobilizacijo. Nekoliko oddelkov je že odšlo na mejo v sviho zaščite češkoslovaške nevtralnosti in razorožitve po.'jskih čet, ki t-r tekem umika pred ru<jkc v ojsko prekerač češkoslovaško mejo.
. Švedska politika nasproti Rusiji
STOCKHOLM, 9. (S.) Miri trski predsednik Brant'ng je govoril o prilj^kem po!oža;u v govoru, ki ga je govoril v cč:g!ed \ cllir i borbi socijalno demokratski strenkd. Ozr.:ćil ie stanje vnanje politike k:it tako resno, keker ni tilo že zdavnaj. Izjav rl je, da vlad", zasleduje s pozornostjo dogodke in do pazi, da se ohrani šved-ska neodvisnost, kolikor ;e moigoče. Na drugi strani je zopet .poudacrpL da mora so-cijalncdemckraMČiia vlada, ne ofkrekajoč se sedanje politične smeri, ukren/li potrebne u-'krepe v svrho obrambe državne nerdvisnosti in skrbeti, da ne ostane b:>zz obrc-mbe. Švedski delavoi — -je priipomni'1 — sogiasr.o prštr-jujejo tej politični smeri.
Proiirevoiucija v Baku ?
LONDON, 9. (S.) Reuterjeva agencija objavlja to le pcccčilc: »Prebivalstvo v Baku je začelo revolucijo proti sedanji vladi, ki )]e v boljševiških rokah. Vlada ne more udušiti težkega upora. Angleški ujetmriki v Baku niso še esvobejeni. Čeravno jim ne manka ne hrane ne obleke, vendar zelo Irpe.
Poljsko vprašanje v angleškem parlamentu
LONDON, 9. (S.) Angleška vlada se je sestala ob 19 pod predsedništvom Lloyda Gecr-gea v svrho razpravljanja o poljskem vprašaju. Prijetni so bili vsi člani.
Angleško - perzijski in angleško - ruski dogovor
LONDON, 9. (S.) Dolnja zbornica. Benar La\v je o-igovcril na tozadevna vprašanja, da je
perzijska- vlada sklenila zahtev- '.: cd perzijskega parlamenta odobritev angleško-pe zi-jskega dogovora, ki je bil že edebren cd angleške vlade. Ker niso še bili; vzpo-tavljen". diplomatski ednešaji s sovjetsko vlado, je veljavnost an-gleško-ruskega dogovora, sklenjenega cd sira Edcnard^. C-reya, ustavljena.
Gleae načina izkoriščanja petrolejsk h \ rel v Mezopotamiji se ni sklenilo r-ičosar.
Rek za podpis turške nurovne pogodbe določen
PARIZ, 10. (S.) Cerimon ja za podpis turške mr.cvne p>cgcabe je končnoveljavao določena i za dajies popoldne cb 16.	!
Turika mirovna pogodba popisana
SEVRES, 10. {S.) Turška m rovna pogodba je bila podpisana danes pcpoldlne. Istočasno je bil podpisan dogovor med Italijo, in Grč'jo. Srbija in Hedjan ni^-ia, tli: zastopani p: i ce-rimoni^i.
Sporazum med (talilo in Grčijo dosežen ?
PARIZ, 9. (S.) Kakor .javijo »Texps-, je bil baje dosežen sporazum med Ital'jo in Grč jo zarad? dedekaneškib otočkov. Dvanajst majhnih dodekaneških otokov bi pripadlo Grčiji. Rok za izvršitev ljudskega glasovanja na otoku Redu — v slučaju, da Angl;ja dovoli prebivalcem eteka Cipra — priklopi te v k Grčiji — ja ha.je -podaljšan oi petih ca petnajst 'let. Grčij-a bi se obvezala-, daibi italijanski arheološki šofc v Atenah prednost pri izkopavanju na otoku Gczu. Kakor javlja »Tem-ps^, ni v tem degovcm govora o Smirni.
Odstop itaiilnnskega finančnega ministra
RIM, 10. (S.) Uradno. Zaradi zdravstvenih razlogov je finančni mini-ster g. France^co Tc desco predložil svojo ostavko. Za finančnega ministra je bil imenovan Luigi Fac+a, ki je že danes prisegel kralju. Takcij po zaprisegi je šel g. Facta v obiske k bivšemu ministr i Te-descu.
D1 Annunzio prodaja žito — italijanski vladi
RIM, 10. »A ven ti* je objavi! vest, da je zastopnik reškega poveljništva v Ri:nu prod«! k on s c<r ciij u slašoičoirjev sikio množino žita, -ki so ga meseca j-im'ja ukradli > D'Annunzljevi gusarji<f ustavivši pa.ak, poln žka^ namenjenega za prebiivak>tvo v Kilabriji. Žilo se je prodalo po 290 lir kvintal. Slašč'čirji so smatrat', da gre za romunsko ž lo. »»Avanti sumi, da je bilo vledi prav dcVrc znano, da gre za D'Annunzijevo ukradeno >Jto, a je mirno dopustila, da se žito preda pod remumsko firmo slaščičarjem, ki bede de!^J» iz njega v'aščice, namesto da bi se bilo izročilo ubogemu prebivalstvu v Kalabriji, kateremu je bilo namenjeno.
»Popolo Romanc« se je Informiral ra v^.c-d-ostojnem viru o toj zadev: iin trdi, da je resko poveljništvo prodala žito po 120 lir kvin-taJ, smatrajoč, ca je kup! j ero za i'-talijansko vlado, vn da bo sedaj uvedlo preiskavo, ker je še vedno pripravljeno predati z lo po 120 lir kvintal, toda — italijanski vladi in nc zojeb-n'.m špekulantom. In Pcpolo d'ItaJia >iratra. da je s tem opravičil D'Annirnz-!;a. Rim-!;-' liut se bržkone ne zaveda, kakšno izpričevalo si je dol D'Annunzijo s tem, da proda*a ukradena žito, ki je bilo namenjeno revnemu prebivalstvu.
/
Krvavo agrarno gibanje v Italiji
BOLONJA, 10. Razbuđeno.t ired pc'jeSelškimi delavci jc po celi Ita>,;ji zelo \ e' ko in krvavi izgred: n-'majo ne kmea -ne diraja. Tudi v tolcrjskem ckclišu so se vršili včeraj krvavi izgredi. Nekateri gespedarjj so J:'i- pr'pc1,'*'!' na pelje stroje, do bi poželi žilo, tcda na f-lVi jih je sprejelo ve' ko števi'.D drel-avcev, k' s itzjavili, da ne bedo nikakor dovolili, da so dela. Na -tal je prepir, v katerega se je vvne-šr!o t-udS nekol'ko prlj kili čuvojev, katero p*i je množica na-pndla. T i 'j 2 čuvaji sc bili i ' -t', a nekciiko ranjenih. Na lice mesla so prll'e orežniške in civilne cblasti.
Splošna stavka v Reggio Emilia
REGGIO EMILIA. 10. Kakor drugod, je tu ii tukrj -rgrarr.o gibanje doseglo zelo re.n::- stanje. Poljedelska stavka -traja že en leden rn re sedaj izpremenila v splošno s-tavko v protest preti prepovedi potovanja po deželi z avtomobili in koles'. Oblasti -so actmreč rkren.'le omenjeni ukrep, ker so hotele preprečili, bi aig taborji ne nrščuvali kmetov na- oper.
Italijanski odposlanci iz jadranskih pckrrjia pri italijanskemu ministrskemu predsedniku
RIM, 10. D?neo je mr/stisk: pred:2dnik Gio-II * ti sprejel ita-li-jansko odposlali v o jadrr.niVh pokrajin, sestavljene cd gg. P-'lacco, I torija, Bombiga, zadrskega župana (in zastopnikov Italijanske Ljudske st>ramke ter ■».oc'jalisjLičnc zveze (ki se ne sme zamer.java'bi z urc<dno - o-cr'ijaiit'tlono strarko).
Krvavi protiitalijanski izgredi v IUinoisu
RIM, 10. ^M-ssage/go Jr .'ja iz Nevv Vcrka, da so šzbruhr'.V v državi Illlnclsu, v me -tu We. t Frankfor tu	z-^redi pre ti ital rjr n ki
koloniji. Amerikanski domačini so r.np.tdli nekoliko italijanskih hiš i-n zar^a'!1. Škcda znaša kakih 75.000 dolarjev. Vojaštvo je z velikim TK/pcrom resilo Italiijane, ki jih je našla mno-ž:ca na ulici. Ita>!ijansko prebivalstvo beži \e. •mesta. Tekem izgredov je bilo baje veliko Šie-vi-lo oseb ub- tih.
»Messaggerc pr«a>vi, da do?'ej ni zni,i vziok izbruha -izgredov preti ital jan ki koloniji v West Frankfcrtu.
Razhol v francoski socijallstlčnl stranki
PARIZ, 9. V francoski soc:;jal;vtični stranki je nastal razkd med reformisti in cks>tirem\ti. Doslej se je ločilo cd skrajne skupine peJ i-dvojset poslancev. Reformisti «o ped vodstvom Renaudella in nameravajo ustanoviti novo scol;al:s':čno stranko z narcdr. m značajem, ki bo brcnila francoske ko-risti.
Mcd:nri proti Židom
BUDIMPEŠTA, 8. V neredni- skupščini je 11 udav en: predložni re-,.c!uc"j_> glede reštve vprašanja madžarsk h Židov. Gt-'.oir.lk je p.odlagal, naj >e jim odvzamejo vse nepremičnine; Žid j o b' po govcmikicvcm n»aeo/.» ne * meM ime"!-; več nego eno hišo in bi sc >im nc smela ca;at: državljanska pravica. Ž':'Je, ki so se poselili cd 1. januarja 1914. sem, bi se mo-ali izgnati, a njihovo imotjo, rakc-pičeno tel:ni vojne, bi se moralo z;plen'ti. Zldje bi ne m^'i |>c.stati Tavnateija glcdailišč, bi se jim ne smele naročevatš grodbe in dobave državi, bi ne ^rneli upravi;:.ti časnikarskih podjetij, bi ne scr.eli pes tali državni tajniki', tpra»ni državni funkcionarji ne funkcijoaiarj v inozemskih Zia-stepstvih in bi se ne smeli uviščevati ne v vojsko ne v policijo.
Gov-crnik je potem -izjavil, da se morajo obhoditi r.a smrt vsi ona, ki 60 se udeležil: bcit;-ševišk ega gibanja in širijo boljševniško propagando.
Minister za prehrano Szabo je izjavil, da na Madžarskem res obstoja židovsko vprašanje: vfled tega je za to, da vs-e o tem vpraš?n4u razpravlja čeravno se ne strinja popolnoma z Budavenyjevčmi czjarvami.
Narodna skupščina je sklenila, nc-j se o vprašanju razpravlja.	-
? trta B.
»fliMNOSl« SteT. lM
V Trstu« dne 11. avi£u*la 1920
f?pomeeik umrlim italijanskim vojnim ujetnike m v Milo vic ah
PRAGA. 10. V M levicah se je sestav I od-Lcr za zgradbo spcmenl.ka otalifStnsk-im u>tni-kem, k: so umrli v umetniškem taboru v Mi-{3v!cah ped dunajsko vlado. Začeli so se zbirati da: c vi za spomenik in tudi predsednik Ma-:ryk je cal svej obcl ch priliki svojega cb:->ka 12. pokopališču.
Politične vesti
Nemško - italijanski ednošaji. Dr. Simcns, minister Nemir je za vranje stvari, je v razgovoru z z as tc p mkem lista Berliner Tagefcla't<-iz;av:l £le-de razmerja med Nemčijo <in Italijo: Nemć ja upa, da med n-jo jn Italijo v najkrajšem času nastopijo normalni -ednešajsi. Ovira ea zaupljive cdnošc'e bi nastala le tedaj, ako bi se z nemško južno Tirolsko postopalo tako, da bi moglo to ogrožati njeno samobitnost. Uptill je, da bo i tavanska vlada, zvesta svoji liadici//:, priznavala nezastarljive pravice na-; oda do obrzae samobitnosti. Glede razmer z Rusijo je ; z javil mm-hter, da je ljudski komisar Cičerin v Berolinu mudečega se zastopnika cevjeteke vlade Kcppa z brezžično brzojavko pocibiasUI za pogajcirja z nemško vlado. Glede nevtralnosti Nemč'je je naglašal Simon?, da bo Nemčija trdao vztrajala pru nevtralnosti preti Rusom m Poljakom. Kršitev nemške nevtralnosti bi imela meščansko vojna za neposredno posledico. Nemška vlada je poljski čn .-uski	ponudila dali na razpolago «red-
rtvaf za bo; preli nalezljivim boleznim. Izved-oa te namere 'pa je ;ako težka, ker se zdrav 'a ■nzre'/o pe€:Ijat: saimo z zrakoplovi, kar pa je po mirovni prgedbi zabranjene. Po členu 117. ver-allleske pogcdfce se vzhodno vprašanje ne bo moglo rešiti, ne da bi se pritegnila Nemč ja. Kar se i'če Aimerlkc, smatra Nemč -ja za važno, da «e progla i kcnac vojnega stanja, preden prične Nemčija katerakoli oficijelna poglavja.
Sairlne obsodbe v Rusiji. Kakor javljajo Berlin: ke T icndc iz Kovna, je predsedt k ru^ke sovjetske republike uradno spcročM, da je bilo cd 2. maja do 26. jun ja v.sega skupaj izrečenih 600 smrtnih ebsedb. Radi dezertac je je bilo oboc-ier/h na smrt 273 in radi protire-\ducjjonarnih dejanj 35 oseb.
Monarhističke spletke na Kitajskem. Iz To-icja javljajo, da je za_tcpnik vladarske rcdblne Kitajske sperečil japonski republikanska vladi, da bi bil bivši cesar pripravljen, iznova zasesti preste!.
Romunija in Rusija. V romunski zbornici je
maister vnarajih stvari Take Jonescu na neko irjte.pelacljo o cdnošajih med Romunijo in Ru-pedal tledečo izjavo: Moskovska vlada nam ije leta 1917 z brezžično brzojavko napovedal večno. Drugič nam je napovedala vojno leta 1919 tudi z brezžično brzejavko. V času, ko -je bil Vaida - Vojvoda ministrski predsednik in m'n'ster za zunanje stvari, nam je Rusija, ponudila mir. Na- to je sled:l predlog, na.j pošlrjemc enega delegata v Harkov na pogajanja. Rcmunska vlada, pa je zahtevala od sovjetske vlide pojasnila, na kakšnem temelju bi se začela pogajanja za m:r? Na Id zahtevo nujca sovjetska vlada do danes ni še odgovorila. Tak j-e torej dejansko -položaj odnošajev med Romuc'jqo in Ru/jc-. — V nekem in-ter-vjuvu je Take Jc-nescu izjavil, da ga dogodki na severni meji Rcmurjc jako vznemirjajo.
Konference severezapadnih držav na ozemlja bivše Rus^e, ki so se udeležili zastopniki Poljske, Litve, Finske, Estonske, Letske in Ukrć/.ne, ,;c je vršila prve dni t. m. v Rigi. Konferenca se je pečala z ureditvijo vprašanj, tičocih se vseh teh držav in ki se dosedaj Še ij'so mog!a rešiti. Na konferenci so tudi raz-pcavljaii o razmerju teh držav napram ^ovjet-ski Rus:ji.
Grški krslj edstepi? Širijo se vesti, da grški kralj Aleksander edstepi anesto princu cd Connajghta. Aleksander se je preti volji dvora poročil s hčerjo bivšega polkovnika in ni
vciian zapustiti <jo prestolu na ljubo.
U®mače vesti
Sat *endar razumejo naš jezik! Stojimo pred fe-nomerom, ki si ga jc težko razlagati in šc težje razumeti. Dokler smo bili pod rajnko Avstrijo, tik do izbruha svetovne vojne, so se tržaška glasila bolj. nego mačka vrele kaše, izogibali imena našega lista. So morali biti že posebni vzroki in posebni dogodki, da so imenovali »Edinosti in se v svojih polemikah obračali direktno proti temu listu. Vse njih polemike so ubirale sicer dolge ovinke preko Ljubljane ali celo Gradca: Iz Ljubljane nam pišejo — iz Gradca nam pišejo — slovenski listi pišejo — na kar je sledila polemika proti temu, kar smo pisali — mi. Menili so v svoji otročji kratkovidnosti, da s tem, da prezirajo naš list, morejo pota je vati pred svetom ekzistenco našega življa na tem ozemlju; ali pa da vsaj dokazujejo, da je ta naš živelj nekaka quntitć nćgligeable, nekaj, s čemer ni treba računali, ker ni uv&ževanja vredno. Tako je bilo v časih rajnke Avstrije. Te sedaj ni \eč. Imamo italijansko okupacijsko oblast. Logično misleč človek bi nienil, da nas bodo sedaj še samozavestne je prezirali, ker se je razmerje bistveno spremenilo njim v prilog. A kaj doživljamo?
Vidimo, da smo jim sedaj še bolj napotu, da se ob vsakem koraku izpodtikajo ob nas, in da to zato začeli z direktnimi polemikami z nami. Ni ga
skoraj dneva, da ne bi ta ali oni tržaški list navajal, kaj in kako da piše »Edinost«! Je vrag to, da kar tako prezirati tega, kar — je in kar se oglg-ša, kar kriči v svet z zavestjo, da ima pravico do zahievanja. In to, kar je tu in kar se ne da potajiti, je naše ljudstvo, ki mu iz niegove elczistence na tem ozemlju rastejo — pravice do življenja. Sedaj si ne upajo več na plan s poikusi potajevanja, pač pa so začeli zastavljati s poizkusi, da bi nas pregnali od tu; oziroma da bi naš živelj potisnili v položaj, ko moraš pač vršiti dolžnosti, ne smeš sc pa oglašati z nikakimi zahtevami in moraš biti ceio hvaležen, da smeš dihati ter moraš to stanje poniževanja občutiti kot ideal svobode, kot blagoslov
—	odrešitve! — Na to noto so oglašene vse sedanje njihove direktne polemike proti nam. — Tako je priobčila te dni »Era Nuova« polemičen dopis proti članku, ki smo ga priobčili v izdanju od 5. avgusta o šolskih razmerah. Dokazali smo tam neizpodbitno, da je le prazen izgovor, čc nam oblasti zatrjajo, da sloveskih sredjih šol ne morejo odpreti zato. ker ne morejo najti dovolj slovenskih učnih moči. Povedali smo, da jih ne morejo najti le zato, ker jih — ne iščejo, ali, še točnejše rečeno: ker jih nočejo najti! ~Era« pa prisega, da to ni nikak izgovor, marveč neoporečno veljaven razlog. Tržaški list ne more sicer tajiti, da ne bi bile oblasti izgnale mnogo naših učiteljev, ali to so — meni »Era« —J.orale storiti, ker so bili ti učitelji ali avttrijakantski, ali pa panslavistični rovarji. »Era« obiluje dan na dan na argumentih, ki šepajo na vseh nogah, ali tako šepavih zagreša le malo. Oni učitelji in profesorji, izvrstni šolniki, ki so živeli v prvi vrsti le svojemu poklicu, so bli »avslri-jakanti« le v toliko, kolikor so se pod avstrijsko vladavino pokorili avstrijskim zakonom! Mari pa se niso pokorili tem zakonom tudi učitelji na tržaških italijanskih srednjih šolah?! Vsaj javno. Kar so delali pod roko, jc bilo tudi znano, ne da bi bili mi klicali na kako preganjanje. Politično »rovar-slvo« očitajo tem našim izgnanim učiteljem. S kako pravico? Na podlagi kakih dejstev?! Saj se šole niti še niso odprle: kako so mogli torej ka; zagrešati na izvrševanju svojega poklica?! iMorda so pa »rovarili* v usiljenem jim zasebnim življenju? Kako to, ko pa jim niso ničesar — dokazali!! V članku, ki jc udaril »Eri« tako na živce, smo pritisnili oblasti ob zid z vprašanjem: zakaj pa ne dovolijo povrnitve vsaj tistim, ki so tu domačini, ki imajo torej pravico do življenja na tem ozemlju?! Izgovor z ■ rovarstvom« ne velja, kajti, če sc ti kraji priključijo k Italiji, bodo ti funkcijonarji podrejeni italijanskim zakonom in italijanskim o-blastim in te jih lahko primejo za grlo, ako bi hoteli »rovariti«!! Ali prava domačinstva jim ne sme kratiti nikdo, ker so sinovi te zemlje! S kako pravico se jim torej zabranjuje povrnitev? Odgovora na to vprašanje se je »Era« — previdno izognila.
—	Na zaključku naj še zabeležimo, da zaupnik tržaškega lista izjavlja, da je z nekakim zadovoljstvom čiial članek v ^Edinosti*. Hvala — nas veseli, ker to priča, da so gospoda jeli razumevati nša jezik, ki je sicer v tem našem mestu — sco-nosciuto!
Stole tnnica rojstva dr. Lavriča. Letos poteče ravno IGO let, odkar se je rodil veliki goriški rodoljub, dr. Karel Lavrič. Ob tej priliki naj podam kratek življenjepis njegov, ki bo gotovo zanimal čitatelje. Dr. Lavrič je bil rojen v Premu (Notranjsko). Že v otroških letih je izgubil očeta: tedaj se je z mateijo preselil v Gradec, kjer je dovršil gimnazijo in vseučilišče ter postal doktor prava. Prvo svojo službo kot sodnik jc nastopil v Trstu. Takrat mu jc bila materinščina skeraj neznana. To pa vsled tega, ker je družina govorila nemški. Toda kmalu se je naučil slovenščine toliko, da je postal leta 1848. pri kolegijalnem sodišču v Sežani namestnik državnega pravdnika. Ta — čeravno visoka — služba mu ni ugajala; 2 leti potem (leta 1850.) ga vidimo v Tolminu kot odvetnika. Tu se jc začel učiti temeljito slovenskega jezika in kmalu se je ogrel za narodno stvar tako. da je sklenil narodu posvetiti svoje življenje. Takoj je tu ustanovil prvo slovensko čitalnico. Tu se je živo zanimal za pevske vaje, učil deklamovati in dostikrat je sam govoril o raznih predmetih. V Tolminu je ostal do 1. 1863., odkoder je odšel v Ajdovščino. Tudi v Ajdovščini je takoj ustanovil čitalnico in kmalu je bil priljubljen pri vseh. Iz te dobe je najznamenitejši dogodek tabor v Šempasu pri Gorici. Po sijajno dovršenem zborovanju je ves ginjen vzkliknil: »To je najlepši dan mojega življenja!« Leta 1870. se je preselil v Gorico, kjer je tudi umrl (2. marca 1876.) — Za blagor goriških Slovencev se ie vsestransko zauimal; zato je bil izvoljen v goriški deželni zbor. Dr. Lavriča se še danes spominjajo naši stari ljudje, ki so bili na prvih slovenskih taborih, in mnogo črpa še iz teh davno minulih shodov svoje narodno navdušenje. Spomin narodnega buditelja goriških Slovencev bo med njimi trajno ohranjen s hvaležnostjo!
Škadalozae razmere pri telefonski centrali. V včerajšnjo notico pod tem naslovom se je urinila neljuba pomota. Dogodek četrturnega čakanja se ni dogodil dne 8. t. m., ampak predvčerajšnjim dne 9. t. m. Toliko v popravo, da se ne bi komu godila krivica.
Kdor je plačal sladkor naj ga dvigne pri tvrdki Sever, Via Machiavelli 13, proti potrdilu o izvršenem plačilu, kdor ga ni še plačal, naj ga plača pri Tržaški kmetijski družbi.
Uradm rasti
Odlok o stanovanjih
(Dalje. — Glej »Edinost« od 10. t. m.)
11. Z dnem, ko stopi v veljavo pričujoči odlok, prenehajo vršiti svoje poslovanje razsodilne komisije, ustanovljene z naredbo vrhovnega poveljstva od 23. maja 1919., št. 3169 in izgubijo oblast, ki jim jo je dala rečena naredba kakor tudi komi-
sarijalne naredbe od 29. decembra 1919., 5t. 10478 in od 27. januarja 1920.., št. 2959 in vse druge naredbe, ki so bile do sedaj v veljavi. Tem komisijam ostane le oblast odločevanja v Se nerešenih sporih. — 12. Ako pristojna oblast izda dovoljenje za zvišavanje, prezidovanjc ali za temeljito popra-ro, ki je potrebna iz statičnih in higijeničnih o-zirov, in ako stanovalci dotičnih hiš imajo pravico podaljšanja, o katerem govori pričujoči odlok, tedaj lahko skrajša pristojni civilni komisarijat rok podaljšanja za tista stanovanja, ki sc morajo neobhodno izprazniti za izvršitev dela. Mora pa sc dovoliti v vsakem slučaju rok vsaj 6 mesecev računajoč od dneva, ko se jc dobilo rečeno dovoljenje. — 13. Določbe iz gornjih članov ne veljajo za poslopja, ki so sedaj prazna radi neporabnosti za stanovanje in ki se proglasijo za porabna, ali se napravijo porabna po razglasitvi pričujočega odloka. Takšna poslopja so prosta vsake dolžnosti podaljšanja in vsake omejitve najemnine. Ta določba ne velja za prostcrc, ki so bili popravljeni v zmislu sledečega 14. člana. — IL poglavje. Posebne določbe za Trst in okolico. — Ako lastniki hiš. ki so sedaj prazne radi neporabnosti, ne začnejo popravljati svojih poslopij v treh mcsecih po razglasitvi popisa, o katerem bo beseda v 21. članu, se bodo takšni prostori lahko rekvirirali in podelili tistemu, ki bi jih želel popraviti in stanovati v njih. — 15. Rekvizicijo in podelitev takšnih prostorov izvrši s posebnim cdlokom civilni komisarijat za Trst in okolico. Odlok se naznani lastniku, ki bo imel pravico ujaviti v petih dneh, ali hoče ali ne sam poskrbetI"za izvršitev poprav. V slučaju lastnikove odsotnosti se obvesti o odloku oskrbnik dotičnega poslopja. — 16. Ako bi lastnik hotel sam izvršiti deler, se bo moralo začeti delati v dvajsetih dneh po izjavi, o kateri je beseda v prejšnjem članu in končati v najkrajšem času, ki je potreben za izvršitev poprave. V slučaju, da se delo prekine, bo postopal civilni komisar za Trst in okolico v zmislu čl. 14, po tem ko jc opozoril prizadetega lastnika. — 17. Izjavo, da želi sam izvršiti popravo, mora prizadeti dali pismeno civilnemu komisarju za Trst in okolico. Na izjavi jc treba označiti rok, v katerem bo delo končano. — 18. Delo, ki sc lahko izvršijo po predpisih čl. 14., so le tista, ki so neobhodno potrebna, da postanejo prostori zopet porabni za stanovanje. Izključeno je vsako delo za olepšavanje in za predrugačenje prosterov. Načrt dela s proračunom vred je treba predložili v odobritev občinskemu tehničnemu uradu, kateremu je naloženo tudi nadzorovanje dela samega. — 19. Podelitev prostorov tistemu, ki jih je popravil za stanovanje, na lastne stroške, mora veljati za toliko časa, dokler se mu povrnejo popravci stroški s stanarino, ki jo določi civilni komisar za Trst in okolico v zmislu čl. 36, tudi če bi morala biti ta doba daljša kot dobe podaljšanja najemnih pogodeb, o katerem se je govorilo v I. poglavju pričujočega odloka. — 20. Prostori, ki so postali porabni za stanovanje, kakor predvideva čl. 14, se ne bodo povrnili lastniku, preden ne preteče rok, označen v prejšnjem članu, tudi če bi lastnik hotel poravnati popravne stroške. — 21. Civilni komisar za Trst in okolico naj sestavi v najkrajšem času po razglasitvi pričujočega odloka popis prostorov, ki so sedaj prazni radi neporabnosti za stanovanje. Popis se bo imel potem objaviti v uradnem listu za Primorje. — 22. Določbe iz dosedanjih članov veljajo tudi za poslopja, ki se še Ic zidajo a se je zidanje obustavilo iz kakršega-koli vzroka. To pa le v slučaju, ako sc dotična poslopja dajo porabiti za stanovanje in ako se za dokončanje dela ponudi kaka javna uprava ali zajednica v svrho podelitve stanovanj. V tem slučaju odredi civilni komisar s posebnim odlokom rekvizicijo in podelitev poslopja, dočim bo za načrt in izvršitev dela potrebno odobrenje tehničnega u-rada generalnega civilnega komisarijata. — 23. Civilnemu komisarijatu za Trst in okolico se morajo naznaniti vsi prostori vsake vrste, opremljeni ali brez opreme, ki niso v rabi v celoti ali deloma, bodisi, ker niso izdani v najem ali podnajem, bodisi, ker je lastnik, najemnik ali podnajemnik šel iz Trsta, bodisi da so bili izročeui v oskrb zaupnim osebam, naj te poslednje tudi same stanujejo v prostorih, ki so jim bili izročeni. — 24. Dolžnost naznaniti ima: aj oskrbnik poslopja; b) v njegovi odsotnosti lastnik in najemalec; c) v njuni odsotnosti vratar ali kdorkoli ima poslopje v skrbi. Naznanitev se mora izvršiti v 10 dnevih po dnevu, ko so se ugotovile razmere, o katerih je beseda v prejšnjem članu. Naznanitev se izvrši na posebnih uzorcih, ki se dobijo brezplačno na civilnem komisarijatu za Trst in okolico. Naznanilec mora uzorec pravilno izpolniti, čitljivo podpisati, razločno in tečno označiti svoj naslov in nato vrniti uzorec rečenemu civilnemu komisarijatu v določenem roku. — 25. Prepovedano jc dajati v najem ali podnajem za skladišča, zaloge, pisarnice in trgovine takšne prostore, ki so se rabili do sedaj stalno za stanovanje. Ravno tako je prepovedano prekladati skladišča, zaloge, pisarnice in trgovine iz enega prostora v drugega, ako jc nov prostor rabil vedno za stanovanje. To velja tudi v slučaju, da se zapuščeni prostor določi za stanovanje, vsaj ako ni nov prostor po svoji obsežnosti manjši od tistega, ki se je zapustil.	(Dalje prih.)
Čevlji dober kap. Tukajšnji civilni komisarijat nas naproša, naj naznanimo občinstvu, da javlja aprovizacijski urad generalnega civilnega komisarijata za Primorje, da ponuja milanska tvrdka Al-fredo Copolla, ul. S. Grcgorio št. 40, obutev po J sledečimi pogoji: 1. Mešane poljske čevlje, amerikansko kravje usnje (popolnoma) od 28—31 po 26, od 32—35 po 31 in od 36—39 po 36 lir. Srednja cena za par čevljev 31 lir. Sredi avgusta bo gotovo 3000 parov. 2. Poljski čevlji, telečje črno usnje, Dcrby po 53 lir par. X Ženski šolenci. kozje usnje, petniki iz usnja po 42 lir par.
Statistika tržaikega prebivalstva. Mestni statistični urad je izdal ravnokar svoje 31. demografično (ljudopisno) obvestilo za teden od 25. do 31. julija 1920. V rečenem tednu sc je rodilo 99 otrok,
PODLISTEK
Branka.
Avgust Šecoa. — Posl. M. C—t
(33)
Vredni tajnik jc mahnil z glavo na stran kot petelin, odpuhnil dim iz pipe ter mi mahnil z roko, naj grem. Pomisli si, draga Hermina, kako mi je bilo pri duši, ko sem morala kot kaka okrivljen-ka stati pred tem nadutim prostakom, ki mi niti ni ponudil stolice, da bi sedla; pomisli, kako sc mi je mlado srce treslo cd jeze, ko mi jc ta pijana propalica z neko posebno slastjo brez vsakega ozira sipal v lice najhujše žalitve ter mi napovedoval v naprej, da mi bo pripravljal tristo peklenih muk na mestu, kjer hočem delovati z vsem zanosom mladostne duše za dobro svojega naroda. O-brnila sem sc na peti in komaj šepnila: >Z Bogom!« Izletela sem iz občinskega urada; v glavi mi je zameglilo, v oči so mi silile solze; bilo mi je kakor da hoče počili srce, da se zrušim nezavestna na tla. In zopet sem obupala in malo da nisem sklenila zapustiti ta kraj;- ali še močnejši gias se je odzival iz moje duše: Ne, ne, ne, ne udam se, sprejemam to borbo in moram zmagati. Eno me tolaži in vspodbuja: imela bom na svoji strani ne-
koliko ljudi; io. kolikor sem mogla razbrati, ljudstvo jc povsod bistro, pametno, in nima v sebi napačne žice. kar je največ vredno. Po tem torej vidiš, da imam na svoji strani nekako vojsko. Šc ena oseba bo na moji strani, ? to jc naš župnik, ki sem ga tudi obiskala.
Starček me je sprejel zelo prijazno in me takoj posedel poleg sebe na divan. Morem ti reči, da jc posebno milo delovala name ta starčevska glava z blagim usmevom pod dolgimi srebrolikimi lasmi. Tisti prijateljski zvok njegovega glasu me je oju-načil takoj in ko sem v malo časa opazila, da jc ta duhovni pastir prijatelj napredka, posebno ljudstva, da ni v njem nikakih predsodkov ter da mu je eno prvih načel: ljubezen do vsega človečan-stva: me je zajela neodoljiva sila in sem z živo besedo razgalila svojo dušo, vse svoje namere, posebno pa razlog, ki me je dovedel v Jalševo. Govorila sem. zdi se mi, dolgo, a med to mojo izpovedjo je starček, pridvignivši sivo glavo, opiral vame svoje jasne oči in opazila sem, kako me sedaj resno posluša, potem nasmehljava dobrodušno, včasih pokimuje z glavo, kakor da odobruje moje besede. DovrSila sem, obmolknila. On pa je rekel:
* Draga gospica! ne morem vam povedati, kako milo mi jc, ne le da ste me obiskali, marveč da aie mi tako iskreno odkrili svoje srce. Ne mislite, da verujem samo besedam, marveč pazim tudi na to, da-li gredo te besede od srca. Imam, kvala Bogu,
dovolj izkustev po svetu ter znam razlikovati pravo čustvo od fraze in d9klamacije. Fraza pa je prišla dandanes v Hrvatski v modo in mnogo tega, kar se kriči o rodoljubju, o napredku in tako dalje, ni nič drugega, nego prazna beseda, ki jc kričači — ne čutijo. In to farizejstvo je največje zlo za nas; za njim se skrivajo duše, ki so na prodaj vsakomur; ljudje, ki mislijo, da so s praznim krikom storili svojo dolžnost. Vi niste taki; zavest dolžnosti je zadobila globok koren v vaši duši; vas je celo idealno navdušenje v sanjah poneslo do ciljev, ki jih za sedaj — ne dosežete. Nc plašite se radi tega; pravim vam to kot človek, izsku-šen v narodni borbi, ki jc s svojimi tovariši tudi strcmil za ideali; držite se jih trdno; vi ste, vidim, resno dekle; v vas je krepke volje in odločnosti; kriva vzgoja po navadnem mestnem kopitu ni pokvarila vaiega čustvovanja in mišljenja. Mnogo tega, kar ste rekli, sc more seveda doseči z borbo, in vi se te borbe, kakor vidim, ne plašite. Imeli boste dosti nasprotstev; to ste mogli zaslutiti po sprejemu v Soh in pri našem velevrednem gospodu tajniku, ki se more označati kot uzor prostaštva.«
»Poznam zapreke,« sem odvrnila, »ali zaupam v Boga, da jih premagam s pomočjo dobrih ljud:; vam pa, prečastni gospod, hvala od srca, ker mi vase plemenite misli podeljajo še več sile in poleta.«
~ " w	(Dalje.)
51 moških in 48 ženskih, med njimi 80 zakonskih in 19 nezakonskih. V istem času je umrlo 93 oseb, 54 moških in 39 ženskih. Celokupno prebivalstvo našega mesta se je cenilo dne 1. maja t. 1. na 234.751 duš.
Iz tržaškega življenja
Bitka na trgu Uniii. Snoči okoli 9. ure jc nastala med sprehajale., ki so sc našli slučajno na morskem obrežju blizu LIoydove palače, prava panika in velika zmešnjava. Nakrat so se namreč začeli razlegati streli iz revolverja eden za drugim, a ko si pogledal proti mestu, odkoder so streli prihajali, si videl, da se je precejšnja gruča moških nahajala v pravi bitki. Na »bojišče J • -rltcklo par kr. stražnikov, ki so napravili !	o j strašni
berbi s tem, da so aretirali vec tri junake, ki so: neki Giovanni Ardito, stanujoč v ul. Guardia št. 19, njegov brat Giovanni Battista in neki Franccsco Vucchio, po poklicu zidar. Vsi trije so doma iz južne Italije, kakor bi čitatelj sam ugenil, tudi če bi mu nc povedali. Kako je prišlo do te bitke? Ardito je kaj čuden patron žc ko ga vidiš, ali šc bolj čuden jc njegov »hotel*, ki ga ima v u'ici Guardia. To ti je nekako prenočišče, kjer je vsak klijent dobrodošel gost. Posebnih sob nc pozna ta »hotel« in navadno je spalo več oseb v enem prostoru in tudi po dva na eni postelji. Med klijenti tega »zaveda- je bil tudi zidar Vucchio. Bil je skromen in pohleven, ko je prišel, ali ko se je privadil, je postal malo ošaben. Nekega dne mu je padlo v glavo, da mora imeti sam svojo sobo. Govoril je o tej stvari z gospodarjem, ki pa ni ugodil njegovi želji. Radi tega se je Vucchio skregal in ko je odhajal ves jezen, je rekel Arditu, da mu žena »dela roge-. Ardito ni mogel pozabiti te žalitve. Snoči je šil, kakor je bilo že rečeno, s svojim bratom na izprehod po mestu. Pri Lloydovi palači jc srečal Vucchia in ga takoj ustavil ter ga vprašal, zakaj mu je rekel tiste besede. Vucchio i je odgovoril, da mu ni rekel radi tega, ker verjame, da bi ga žena varala, temveč samo, ker ga je hotel užaliti. Tedaj je Ardito pograbil revolver, ravno tako njegov brat, Vucchio, pritekli so še drugi r,odrešeniki« in vse jc začelo streljati brez usmiljenja na levo in desno. Ardito je bil ranjen v bitki v sence in na roko ter je moral v bolnišnico, kjer se zdravi pod zaporom. Njegov brat in Vucchio pa si hladila svojo jezo v neki shrambi v ul. Coroneo.
Samomor iz ljubosumnosti. Na št. 14 v ul. S. Giusto stanuje družina Vittori. Mož ima kleparsko delavnico v ul. deH'Istria. Njegova 44letna žena Marija ni bila zadovoljna s svojim soprogom, kateremu je očitala, da ima rajši druge kot svojo lastno ženo. Bila je nesrečna, reva. in poleg tega še bolna na živcih. Večkrat je šla v delavnico svojega moža in vsakikrat se je morala ž njim skregati radi drugih žensk. Nezvestoba njenega moža jo je gnala v obup in že trikrat si je poizkusila vzeti življenje, da bi se rešila iz tega pekla. Pred-včeranjim je zopet šla obiskati svojega moža v delavnico. Seveda se je zopet skregala z njim. To pot pa je posebno jezno zapustila delavnico in šla domov vsa nervozna. Čim jc dospela, jc vzela steklenico s strupeno karbolno kiselino in jo izpraznila. Sosedje, ki so opazili njen čin, so opozorili rešilno postajo. Ta je sicer poslala na pomoč svojega zdravnika, toda bilo je žc prepozno. Ko ji je hotel izprati želodec, jc bil požiralnik nesrečne ženske že ves otečen, tako zdravnik ni mogel spraviti skozenj cevi. Vittori je kmalu za tem u-mrla.
Zaplemba tobaka. Financi je prišlo do ušes, da ima neki Peter Vidrič, ul. Mazzini 26 nekaj tobaka skritega doma. Zato so ga posetili včeraj in izvršili hišno preiskavo. Zasačili in zaplenili so mu 30 kg tobaka v listih in stroj za rezanje tobaka. On in še neki jegov pomočnik, po imenu Marij Gerbel, sta bila aretirana.
Tatvina pri belem dnevu. Včeraj ob času opoldanskega počitka je bilo okradeno trgovsko delniško društvo v ul. Palestrina št. 5 Tatje so vdrli nasilno prostore, odprli nasilno neko skrinjico, v kateri je bil denar, in odnesli 7000 lir.
Perica, ki je priSla ob vse perilo. Perica Josipina Kofel je dela sušit včeraj opoldne na dvorišču hiše št. 24 v ul. del Bosco lepo število kosov, vse kar je oprala dopoldne. Ko je prišla črez kake pol ure pogledati, kako se ji suši perilo, jc reva videla, da ga ni. Škode ima za kakih 1000 lir.
Društvene vesti
Telovadno društvo »Sokol« v Vrdeli pri Trstu sporoča, da se vrši redna telovadba v naslednjem naznačenih dnevih in urah. Deški naraščaj ob sredah od 6 do 7, člani ob sredah od 9.30 do 10.30 ter nedeljah zjutraj od 10 do 12, dekliški naraščaj ob petkih od 6 do 7, članice ob petkih od 8.15 do 9.15. — Stariši, vpišete svoje otroke k »Sokolu«, kjer sc bodo vzgajali v krepke, značajne in zavedne mladeniče in dekleta. — Na nedeljo, dne 5. sept. 1920. priredi društvo izet v Dekani in Vzroček. Opozarjajo se že danes vsi bratje, sestre in prijatelji »Sokola« na ta krasen izlet v našo Istro.
Kolesarsko društvo in njega oživljenje. Jako razveseljivo je dejstvo, da sc jc po dolgem času vendarle odločilo obuditi naše kolesarsko društvo »Balkan*. Res je, da se je veliko zamudilo, a vsega ne in še je čas, da se zamujeno nadomesti. Začeti pa treba zidati od temelja. Treba zbrati vse. kar se bavi in bi se bavilo s športom, čc bi imelo priliko. V Trstu je potrebno ustanoviti nekako matico pri kateri naj bodo učlanjena vsa društva in vsi klubi, ki se ustanovijo na zasedenem ozemlju. E-dino le na ta način bomo zamogli zbrati element, ki bo številno in individualno delal čast našemu narodu. V to pa so potrebna gmotna sredstva; zatorej naj, kdor more, pristopi k društvu kakor reden, podporni, ali ustanovni član. Ob vsaki priliki in na vsakem mestu naj se zbira za društvo. Sezidati si moramo skromno eiccr, a trdno stavbo! Nobena žrtev in zapreka naj nas ne straši. Treba bo tudi športne vzgoje. To bo najtežje. Ni dovolj, da zna nekdo praktično izvajati šport. Poznati mora tudi njega teorijo. Ko bi imeli na rapolago knjige in kak športni list, kakor ga imajo drugod, bi bilo to lahko. Da se vsaj deloma odpomore temu, bi bilo priporočljivo in edino mogoče, da nam »Edinost« stavi na razpolago kak kot, v katerem naj bi bila poročila o domačem delovanju, in o uspehih in razvoju športa drugod. V to svrho jc priporočati da se izvoli poročevalni, ali dopisovalni odsek, ki bo objavljal to delo. Mladina, udeleži sc kar najštevilnejše sestanka, ki ga je sklicalo kolesarsko društvo Balkan« za nedeljo. — Kolesar.
Glasbena Matica. Danes ob 18 odborov« seja. Vabljeni so tudi poverjeniki pevskega ?bora in orkestra.	*	____
Za tiskovni sklad „Edinosti"
__ a p. Sv. Peter 100 L, dr. Kržisnik, dekan.
Trnovo 15 L. II. Petri i. Postojna 20 L. Kcvačič Ivan župnik v Podmelcu 20 L. Anton Mikuž, Sv. Lucija 25 L. F. Kiauta, Planina 30 L, Postojnčan v
Idriji 15 L.	,
_Triačan R. J. nabral jc potom nabiralna pole
znesek 78 L, in sicer so darovali po 10 L: gg. Dru-fovka J^ Pahor Avgust; po 5 L: gg. Cvetnič Zora, C olj a Avgust. Rusija Josip, Germek Josip, Valič Sipko, Lisjak Leop.. Dckieva Stanko. Bajt Rudolf, Kirbiš Ivan; po 3 L: gca. Pavla Rijavec; po 2 L.Nini Fragola, Petkovsek Albert in Marija Petkov-šek, Rustja Milen«, Rusija Marija.
DAROVI
—	Za pipčarje darujejo *Idrski abiturijenti« 150 lir.
—	Za pogorelce ^Narodnega doma*? KovafciČ Ivan, župnik v Podmelcu 30 L. Ant. Mikuž, Sv, Lucija 25 L, M. B. 41 L, Marija Torjan 2 L.
Ccrzna poročita.
Tečaji:
Trst, 10. avgusta 1920.
Jadranska banka	490
Gcrolimich	1050
Ccsulich	528
Libera Tricslina	738
Lloyd	2115
Lussino	2300
Martinolich	372
Oceaaia	480
Prcmuda	565
Tripcovich	575
Ampclca	625
Cement Dalmatia	330
Cement Spalato	390
Krka	512
Tcja valuta na tržaškem Ugu:
Trst, 10. avgusta 1920.
Neprepcčatenc krone avstrijsko nemške krone čehoslovaške krone dinarji Ieji
marke dolarji
francoski franki švicarski franki angleški funti papirnati rublji
9.50.— 975. 9.60—- 9.80
36.-37.—
88.-90.—
44.50—46.— 44.50—48.— 10.60—19.80 141.— 142.50 325,— 332.— 71.50—72.50 30.-31 —
Švicarski tečaji
ŽENEVA, 10. (S.) Rim 30; Bcrclin	17.75;
Dunaj 2; Lclidon 21.85; Poriz 43.05;	Ne v/ Vork 6.021.
KUHARICA za gostilno v ul. Geppa št. 9 se išče.	104
TRGOVSKI POMOČNIK želi službe v mestu ali na deželi. Zmožen je slovenskega, nemškega malo italijanskega jezika. Ponudbe pod št. ' na upravo.	105
SLOVENSKA ŠIVILJA išče službe kot pomočnica v Trstu ali Gorici. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Šivilja* p. Kobarid, Poste restante. Tolminsko.	106
PRODAM sod in plavnik, 6 hI; znižana cena. Vouk, Rojan, Verniellis 554 pod carinskim uradom, zraven openske ceste.	107
MLADENKA vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika in strojepisja, dovršila 8 razredov slov. ljud. 6ole in enoletni trgovski ženski tečaj z dobrim uspehom, želi primerne službe. Ponudbe na upravo pod »Značajna«.	108
GLASOVIR skoraj nov in dobro ohranjen prodam po ugodni ceni Danilo Načinovič, gimnazijalce, Kršan Istra.	102
ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje ccne Pertot S. Fruncesco St. 15, II. nadstr.	'M
PLANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst ulica XXX. oktobra 8.	83
Posojilnica In hranilnica u Kopru
vknjižena zadruga z neomejenim poroStvom
vati na
Slavno skupščino
ki bo
28. avgusta 1920, ob 17. uri v prostorih Konsumnega in posolilnega društva v Vanganelu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo nare!ništ\a in natfzornfttva.
2.	Odobrenje računov in razprava o dobičku.
3.	Volitev načelništva in r.adzomištva.
4.	Slučajnosti.
Opozarja obenem na določbo zadr. pravil v § 31.	.
NACELN1STVO.
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd.
K. ona M, tira (. 11 šili 24.
JOSIP STRUCKEL
Trs«, vojel Via Nuova-S. Caterina.
Vel ka iicbera vsakovrstnega blaga z:t molke in ionske. — Blago za suknje, žamet, hi hant, erile. eLunin ter raznih prodnies>v za okras oblek. Vse po znižan h konkn-< i^ih conah.
JADRANSKA BANKA
Del. gliv.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000 000 Relfirad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Krmni, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Š!b«nik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejama vloga
na hranilne knjlžlcc ter jih obrestuje po 3l/aV a v bancogi.-o prometu po •*/..
Vloge, ki sc Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varrr^-' ~ -redile (safesj. Bančni prostori	^ nahajajo :
Hi* Caua cM Msp« ...io, uU S. Nlcolo
Telero- - štev. 11S3. 170 i, 2676
Blagalna posluje od 9 do 13