OKTOBER 2002 OBVEZNI glfi M': ‘ > Kß^ sv' ■ 1 a Foto A. Pahulje VOLITVE 2002 Landskrona Spor okrog invalidskega podjetja »'ti Sx-i A* ■31 ^rr iMiJL$ic»iimjlt[ n>i RAZSTAVA Jože Petek: Kolona v snežnem metežu nad Loko pri Zidanem Mostu, 12. februar 1944 JOŽE PETEK, reporterski fotograf lože Petek (1912-1945), fotograf in vojni fotoreporter, I sodi med vodilna imena slovenske reporterske fotografinje. Na tokratni pregledni razstavi v fotografovem rojstnem kraju, Ribnici, je Jožeta Petka prvič mogoče spoznati v celoti, z njegovim mladostnim, ribniškim in mariborskim opusom med letoma 1929 in 1943 in z zrelim partizanskim opusom, ki pa obsega razmeroma kratko dobo 16 mesecev, od konca leta 1943 do smrti, dne 2. januarja leta 1945. To obdobje, ko je Petek deloval kot fotoreporter, ki ne le od zunaj spremlja vojno dogajanje, pač pa je vanj vključen kot njegov aktivni udeleženec, predstavlja vrh v Petkovi fotografiji. Njegovi posnetki s pohoda XIV. divizije na Štajersko so verjetno najbolj sugestiven primer ideološkega zaobrata propagandne fotografije, ko se zahteve po ilustriranju množičnosti partizanske vojske, ki naj bi ga prikazovale fotografije kolon, zaobrnejo zaradi težkih zimskih pogojev, v snežnem metežu in viharju, v svoje tragično nasprotje posnetka izmučene kolone v snegu. Predanost fotoreporterskemu poslanstvu pri dvajsetih stopinjah pod ničlo, z omrzlinami zaradi neprimerne obleke in obutve, brez hrane, spanja, ob vsakodnevnih spopadih, je verjetno le malokdaj našla tako popolno obliko. Petkovo ime, ki je bilo nekaj časa z izdajami fotografskih albumov s pohoda, z razstavami fotografij, Petkovimi nagradami, ki jih je podeljevalo Društvo novinarjev Slovenije za novinarsko fotografije (1961, 1966, 1968, 1973), povzdignjeno, je bilo zadnjih nekaj desetletij pozabljeno. S tokratno razstavo je Galerija Miklova hiša želela, da na Petkove fotografije ne bi več gledali le kot na dokumente določene dobe, pač pa, da bi jim začeli pripisovati vrednost, kot si jo v zgodovini slovenske fotografije zaslužijo. Jože Petek, fotograf iz časa 30-ih in 40-ih let, ki predstavljajo z Robertom Capo in Henrijem Cartier-Bressonom vrh reporterske fotografije, ko fotografi niso bili le senzacionalistični lovilci vtisov, pač pa so v svojih fotografijah uspeli uloviti tisto mero sočutja, zaradi česar so njihovi posnetki postajali vse manj dokumenti in bolj spomeniki obče človečnosti, nas s svojo sposobnostjo vživetja v posneti prizor gane in prevzame. Razstava 98 fotografij in z dokumentarnim delom bo v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprta od 11. oktobra do 12. novembra. Njena avtorica je umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Zgonik, ki je razstavo ob 90-letnici rojstva fotografa Petka, 11. oktobra, tudi predstavila. Galerija Miklova hiša VEČER ŽUPNUSKEGA ZBORA "Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce." Ta nemški pregovor so praktično potrdili pevci župnijskega pevskega zbora, ki so 19. oktobra pripravili večerni koncert v župnijski cerkvi papeža Štefana. Zapeli so veličastno Mozartovo mašo (Spatzen Messe), ki nas je popeljala od vsakdanjih skrbi in zagledanosti v zemljo v preddverje nebeškega Jeruzalema, kjer Božje Jagnje sprejema vse z veliko ljubeznijo in usmiljenjem. V drugem delu koncerta so zapeli pet Marijinih in osem narodnih pesmi. Kako bogat in neizčrpen je naš narod, ki ima tako veliko zakladnico cerkvenih in narodnih pesmi! Že v teh petih izbranih Marijinih pesmih smo spoznali ljubezen slovenskega človeka do Marije, Božje in naše Matere. Marija, brezmadežna, ki je bila z dušo in telesom v nebesa vzeta, je vsakdanje življenje spreminjala v delo, molitev in pesem. Množica slovenskih skladateljev je ravno v Marijinem življenju našla navdih za nepozabne zborovske in ljudske Marijine pesmi, ki jih pojemo pri nedeljskem in prazničnem bogoslužju v ljubljanski stolni- Pevski zbor na vajah ci ali pa v najbolj oddaljeni hribovski župnijski cerkvi. Ni čudno, da se je naš pisatelj Ivan Pregelj vzneseno spraševal: "Le kaj bi počel slovenski človek brez božiča, brez jaslic, brez velike noči, brez potrkavanja velikonočnih zvonov? Le kaj bi delal, če ne bi imel Jezusovih, Marijinih in narodnih pesmi?" Slovenci smo obstali kot narod med velikimi narodi Evrope, ker smo sprejeli krščansko vero in tudi ker smo v veselih in žalostnih trenutkih naše zgodovine prepevali cerkvene in narodne pesmi. "Rož, Podjuna, Žila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin..." Tako je zapisal večno živo pesem koroški pevec in skladatelj Pavel Kemjak. Naš narod je bil čestokrat v pretekli zgodovini trpin, ponižan in razžaljen, a vedno smo izšli iz trpljenja prekaljeni v zmagoslavje velike noči - tudi zaradi prepevanja cerkvenih in narodnih pesmi. 36 pevcev župnijskega zbora je pod vodstvom zborovodja Alojza Osvalda in ob spremljavi na klavinovo, na katero je igral Tone Kersnič, pripravilo vsem poslušalcem izjemen glasbeni večer. Sleherna duša se je lahko nasitila z najlepšimi melodijami, ki so žuborele iz vseh grl tako ubranega pevskega zbora. Zborovodja Lojze Osvald že preko 30 let zelo vestno in vztrajno opravlja službo organista Vsak teden ima s pevci po eno, dve ali celo tri vaje. Redne in dolgotrajne vaje v župnijskem zboru sedaj prinašajo čudovite sadove cerkvene in narodne pesmi, ki tudi "v potrtih prsih up budi". Dokler bo v našem narodu živela zborovska in ljudska pesem, bo slovenski človek z radostjo in pogumom vstajal v novo jutro življenja, v jutro, ki bo polno vere, upanja in ljubezni. Največja pa je ljubezen, ki jo odkriva vsaka iz srca zapeta pesem. Maks Ipavec Foto Zdenka Mihelič Učitelji zaigrali učiteljem Ob mednarodnem dnevu učiteljev je zopet presenetila Glasbena šola Ribnica z organizacijo koncerta svojih učiteljev. Glasbeni program so dopolnjevali na novo odkriti literati OŠ Ribnica. Zopet nas je navdušilo ustvarjalno bogastvo, ki ga imamo doma. Domiselna združitev glasbene in osnovne šole v prireditvi, poklonjeni stanovskim kolegom od Kočevja do Loškega Potoka, je prinesla poslušalcem doživetje lepote, ki nas je notranje ogrevala še lep čas po tem. Koncertu je sledilo prijazno povabilo v Krono na tovariški pomenek in okusen prigrizek. Bil je eden izmed dogodkov, ki jih ne pozabiš. Pohvala in zahvala velja vsem nastopajočim in organizatorici gospe ravnateljici GŠ Bernardi Kogovškovi, ki nas je že večkrat presenetila z domiselno zrežiranimi koncerti v GŠ. Večer je prinesel ponovno odkritje, da imamo doma, kar pogosto iščemo drugje. Le preseči bi bilo treba osebno skromnost in odpreti vrata, ki peljejo ven izmed štirih zidov prosvetarske kamrice. Hvala za bogat umetniški večer in prijetno druženje! Ob vstopu in prehodu v podstrešni del obiskovalca spremljajo deli ribniške dediščine, vmes pa se nevsiljivo ponujajo sodobno obdelani izdelki Rikove kolekcije kuhinjskih pripomočkov, znanih pod znamko Urban. Pozdrav obiskovalcu skednja so s svojimi stebriščnimi skulpturami namenili kiparji Stane Jarm, Mirsad Begič, Jakov Brdar in Matjaž Počivavšek. "Ob tej prenovi in z njo je bilo uresničeno najbolj pravilno razumevanje dediščine, ki mora zajemati kontinuiteto, identiteto kot opomin ter alternativo kot izziv, "je dejal Janez Bogataj. Nostalgična zasnova je bila nadgrajena na tak način, da bosta skedenj in domačija postala sodobno kulturno in poslovno središče, je dodal. Ob 85. obletnici smrti velikega rojaka prenovljena celotna domačija ŠKRABČEV SKEDENJ, leseni spomenik in domači spomin Strokovnjaki so ribniško spojitev preteklosti s sodobnostjo označili kot vzorčno Ko smo se pred petimi leti srečali na takrat povsem sveže, po konservatorskih smernicah obnovljeni Škrabčevi domačiji v Hrovači, je bilo že moč čutiti, da se stara ribniška rodovina z Janezom Škrabcem na čelu ne bo zaustavila le pri tem posegu. Osrednja hiša, kije bila tudi dom največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja patra Stanislava Škrabca, je v sebi združevala toliko t.i. hišnega spomina, da mu je bilo potrebno prisluhniti. Nepogrešljiv del domačije je bil tudi skedenj, ki seje številnim in pomembnim gostom vrhunsko prenovljen odprl ravno 85 let po smrti omenjenega patra. In tako so tisti, ki so 6. oktobra vstopili skozi vrata na drugem koncu domačije, nadaljevali že skoraj izgubljeni seznam uglednih gostov...zapisala so se vanj nova imena, kot poslanec in župan Jože Tanko, poslanec Janez Drobnič, minister Franci But, generalni sekretar vlade RS Mirko Bandelj, ljubljanska županja Vika Potočnik, predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk, veleposlaniki Kitajske, Zvezne republike Jugoslavije in Kraljevine Maroka ter še vrsta drugih gostov, ki so se odzvali povabilu direktorja podjetja Riko d.o.o Janeza Škrabca. Slednji je namreč zasnoval in uresničil zamisel o ohranitvi hišnega in etnološkega spomina. "Vesel sem tako zaradi sebe kot zaradi prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev, ki se bodo tu najverjetneje pogosto družili. Predvidevam pa, da bo domačija postala tudi pomembno kulturno središče Ribnice." Dodal je tudi, da bi bil vsakdo, ki tega zgodovinskega bogastva ne bi pomnožil, povsem neodgovoren do ostankov preteklosti. Vodilo pri prenovi je bilo Škrabcu sožitje ribniške dediščine in sodobne likovne ustvarjalnosti. Meni, da so bili Ribničani vedno mojstri 'designa' in so že zgodaj vešče uporabljali današnjo sodobno obliko trženja, imenovanega 'door to door' prodaja. Tako tudi avtorji prenove Škrabčevega skednja po mnenju pobudnika niso odkrili nič novega, "le staro so premaknili korak v sodobnost", tako daje skedenj postal posrečeno, predvsem pa dodelano zlitje različnih časovnih obdobij. Sovaščani so prispevali stare predmete, Vaško etnološko društvo pa je goste ob vstopu v vas sprejelo z domačimi jedmi in pijačo. "Tudi to kaže na dejstvo, da so se vaščani identificirali s projektom obnove celotne domačije," je na slovesnosti dejal Janez Škrabec, ki seje zahvalil arhitektu Božidarju F. Rotu, konservatorju doc. dr. Vitu Hazlerju, prof. dr. Janezu Bogataju za muzeološki model stalne razstave, Miljenku Koculu in Metodu Vidicu za vizualno podobo, pomembno vlogo pa je odigral tudi ribniški muzej z Miklovo hišo na čelu. Posebna zahvala je veljala njegovemu očeti, "ki mi je bil vedno za vzor". Čast odprtja skednja je pripadla poslancu in bivšemu ministru za kulturo Jožefu Školjču. Le-taje dejal, daje v svojem mandatu odpiral vrsto objektov, toda skednja še nikoli. "Toda prav danes meje doletelo najimenitnejše." Poudaril j e vlogo prosvetljenih posameznikov in podjetnikov, saj imajo po njegovem nove elite nove odgovornosti. "Prosvetljeni posamezniki bodo določali smernice kultiviranega okolja in tako Janezu čestitam za odličnost." Odličnost se je pokazala tudi v večeru pred odprtjem, ko so solisti Irena Baar, Saško Kolarič, Marjan Trček in Markus Fink v okviru Camerata Labacensis v župnijski cerkvi izvajali najpopularnejše skladbe W. A. Mozarta. Novo kulturno pridobitev spremljala A PahuJje : :MB8BBeeeeeeee™ 9 ixi i<»ici a ixi>i n.iri re>i < SKUPŠČINA INVALIDSKEGA PODIETIA RAZDELILA DRUŽBENIKE Podjetje ITPP in Pletilnica izločila večinskega družbenika. Inles napovedal tožbo. IP - IZJAVA ZA IAVN0ST ( UVOD Na sedežu družbe IP Ribnica d.o.o. - invalidsko podjetje se je v četrtek, dne 10.10.2002 odvijala skupščina družbe, na kateri se je med drugim obravnavala izključitev INLESA, d.d. kot družbenika Njegovo izključitev sta predlagala ITPP, d.d. in Pletilnica d.o.o., zaradi povzročanja direktne škode podjetju IP Ribnica, saj je z ravnanjem Inlesa bil ogrožen obstoj invalidskega podjetja in s tem ogrožena socialna varnost 200 zaposlenih v IP Ribnica V obrazložitvi izključitve, ki jo je podala in dokumentirala direktorica družbe IP Ribnica Nevenka Lesar, je Inles, imetnik 35 % osnovnega kapitala, družbi povzročal škodo, ker ni plačeval svojih obveznosti za storitve prehrane in čiščenja; te je zanj opravljal IP Ribnica. Dolg že zapadlih terjatev je bil najnižji-13,5 mio- dne 15.03.2002 in najvišji 40,5 mio- dne 01.09.2002. IP Ribnica ima kapitala ca 40 mio in je torej terjatev že dosegla višino celotnega kapitala IP Ribnica. Kljub dogovom družbenikov na skupščini dne 24.04.2002 Inles ni hotel terjatve niti zavarovati. Poleg tega se je Inles, ki je bil tudi predsedujoči skupščine IP Ribnica, izognil njenemu sklicu v juliju in avgustu ter s tem oviral normalno delovanje družbe. Inles je tudi pričel (že 23.01.2002) z ustanavljanjem invalidskega podjetja z isto dejavnostjo, kot jo opravlja IP Ribnica, brez ustreznega sklepa skupščine, s čimer je kršil konkurenčno prepoved. Skupščino je kasneje 13 seji dne 24.04.2002 samo informiral o ustanavljanju lastnega invalidskega podjetja. Ne nazadnje je IP Ribnica prejel Sklep o izvršbi od Okrajnega sodišča v Kočevju, s katerim sodišče dovoljuje predlagano izvršbo upnika (transportno podjetje) na Inlesovem poslovnem deležu v podjetju IP Ribnica. Skupščina je obravnavala predlog izključitve in tudi ostale točke dnevnega reda Na osnovi izhodiščnih razlogov in dokumentiranja vseh gornjih navedb za izključitev Inlesa je skupščina sprejela sklep o izključitvi Inles d.d. kot družbenika IP Ribnica. Za ta predlog nista glasovali Občini Ribnica in Sodražica Da skupščini niso prisostvovali novinarji, je bilo več vzrokov, eden od bistvenih pa izhaja iz določb družbene pogodbe IP Ribnica. Slednje je bilo tudi v korist družbenika Inles, saj so bili na sami skupščini predloženi zanj obremenilni dokazi, ki pa bi lahko škodili njegovemu poslovnemu ugledu. KRATEK KOMENTAR NA NEKATERE IZJAVE na tiskovni konferenci predsednika uprave Inlesa Andreja Mateta Skupščino je korektno vodil izkušeni, s strani direktorice pooblaščeni odvetnik, katerega strokovnost in uspešnost dokazujejo številne udeležbe na skupščinah vodilnih in uspešnih podjetij v Sloveniji, kar si je pri vodenju seje, kjer se odloča o tako težkem vprašanju kot je izključitev nelojalnega družbenika, želelo zagotoviti tudi invalidsko podjetje in tako zaščititi svoje interese. Skupščina je bila zakonito sklicana in vodena skladno z Zakonom o gospodarskih družbah in Družbeno pogodbo IP Ribnica. Izključitev družbenika je bila tako opravljena popolnoma zakonito, zatrjevanje kakršnikoli kršitev Zakona o gospodarskih družbah pa pomeni manipuliranje z javnostjo. Oporekanje Inlesa v pogledu višine neporavnanih obveznosti je brezpredmetno, saj se to ugotovi in dokazuje z ustreznimi - računovodskimi dokumenti, ki so bili predloženi na skupščini in so tudi sestavni del notarskega zapisnika. Zavarovanje teijatev se ureja normalno z ustreznim profesionalnim instrumentarijem, ki ga izdela notar ali sodišče in ima sprenevedanje lahko samo cilj, da zavaja nestrokovno javnost. Opravičevanje neplačevanja finančnih obveznosti Inlesa npr. z dejstvom, da razpolaga upnik z razmeroma velikim finančnim premoženjem, je, milo rečeno, neresno. Podjetje IP Ribnica je pridobilo svoje premoženje z legalnim in uspešnim poslovnim angažiranjem ter z V 'IP' VLADA NEZDRAV POSLOVNI ODNOS ITPP in Pletilnica sta po županovem mnenju ravnala nezakonito, pa tudi nekorektno, saj sta zrušila osnovni cilj družbe, ki je bil zagotoviti najboljše gospodarske možnosti pri reševanju gospodarske situacije, še posebej glede vključitve invalidov, starejših ter presežnih delavcev. Občina Ribnica zägovarja stališče Inlesa, ki namerava svojo pravico iskati na sodišču, je dejal župan Jože Tanko, ter bo vložila izpodbojne postopke proti omenjeni izločitvi podjetja. Na skupščini občina kot soustanoviteljica ni sodelovala, saj je bil župan na poslovni poti in uprava Invalidskega podjetja menda skupščine ni želela preložiti, kljub temu da je župan zanjo zaprosil. Tako je svoje pooblastilo predal predsedujočemu Andreju Matetu. Župan tudi meni, da je skupščina potekala nezakonito, saj predsednik Mate s položaja predsedujočega ni bil razrešen, odvetnik Stojan Zdolšek, ki ga je pooblastila uprava, pa ni bil izglasovan z večinsko podporo. Občini Ribnica in Sodražica ter Inles in Inles Sodražica v stečaju imajo namreč enako število glasov kot Podjetje Inles d.d. je del družbenikov in solastnikov Invalidskega podjetja Ribnica zaradi neporavnanih obveznosti izločilo iz svojega kroga. Tako je bilo odločeno na skupščini, ki jo je 10. oktobra sklicala uprava omenjenega podjetja. Nekateri družbeniki in soustanovitelji so nad zapletom in razpletom delovali sila presenečeno. Inles je tožbo zaradi izključitve že napovedal, Občina Ribnica pa mu bo nudila podporo. Solastniki so se razdelili na dve polovici: na eni so se znašli uprava IP z direktorico Nevenko Lesar ter podjetji ITPP in Pletilnica Sodražica, ki sta tudi predlogah, da se največjega družbenika s 35-odstotnim deležem izloči iz podjetja. Kljub temu, da je Inles poskušal pooblastila na seji prenesti medijem kot svojim predstavnikom, le-ti na sejo nismo smeli. Razlog naj bi bil v pravilniku podjetja, ki določene zadeve sprejema kot poslovno strogo zaupne, je povedala Lesarjeva. Trenutno še nihče ne ve, kakšne razsežnosti bo spor imel, Lesarjeva pa meni, da se poskuša na tak način zrušiti edino dobičkonosno podjetje v Ribnici. Najbolje posluje menza, IP pa z 220 zaposlenimi deluje tudi v delu lesnih in kovinskih programov, skladih dela ter čistilnem in študentskem servisu. (Op. ured.) ustrezno poslovno politiko. Ta sredstva se ciljno zbirajo na depozitih. Njihova poraba je strogo namenska za razvoj invalidskega podjetja, in seveda nikakor ne za odpisovanje terjatev družbenikom. Prihranjena sredstva na depozitih so namenjena izključno za investiranje projektov v IP Ribnica, ki zagotavljajo dodatna nova delovna mesta, kar je osnova za nadaljnjo ekspanzijo poslovanja podjetja IP Ribnica Ne nazadnje je to tudi prispevek k razvoju lokalne skupnosti, čeprav tega v konkretnem primeru ne podpirata župana občin Ribnica in Sodražica. In še o zakonitosti in legitimnosti izvedbe skupščine in sprejetih sklepov: pomemben del odgovora izhaja iz uradnih dopisov Inlesa z dne14. in 17. oktobra 2002, v katerih Inles predlaga izvensodno ureditev razmerij, ki so nastala po 15. seji skupščine. Zaključim lahko le z dejstvom, da je poslanstvo vsakega invalidskega podjetja kot tudi njihovih družbenikov, da poslujejo z ustrezno poslovno politiko, s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in da sredstva uporabljajo namensko. Direktorica IP Ribnica, d.o.o. Nevenka Lesar pobudnika izločitve ITPP in Pletilnica Sodražica. Na seji pa sta manjkala tako občina Ribnica s svojimi 8% kot Inles SDR v stečaju z 10% deleža. Inles ima 35%, ITPP in Pletilnica pa skupaj 45% deleža v IP. Župan je na novinarski konferenci 17. oktobra dejal, da je razočaran, ker uprava invalidskega podjetja novinarjem ni dovolila vstopa na sejo, kar naj bi kazalo na to, da podjetje ne deluje javno. "Izjemno razočaran sem tudi nad akterji, ki so povzročili, da se je iz podjetja izločilo največjo ribniško družbo, ki v IP tudi največ prispeva. Tu ni šlo za uveljavljanje širšega javnega interesa, marveč želijo omenjeni akterji podjetje olastniniti in razpolagati z vsemi presežki oz. dobički." Take igre se v tako majhnem okolju, kot je Ribnica, ne smejo dogajati, je menil, kljub vsemu pa je Inles letos že drugič pod udarom ljudi, ki so nekdaj že bili na Inlesu in bi radi iz njega potegnili kakšne koristi, je dodal župan. AP INLES - IZJAVA ZA JAVNOST V četrtek, dne 10.10.2002, se je na sedežu IP Ribnica d.o.o. odvijala skupščina družbe, ki je razpravljala o izključitvi družbenika INLES d.d., ki ima v navedeni družbi 35-procentni delež. Izključitev sta predlagala kapitalsko povezana družbenika ITPP d.d. in Pletilnica d.o.o., ki ga imata skupaj 45 % (vsak 22,5 %). Na razloge v obrazložitvi je INLES d.d. pripravil izčrpen odgovor, v katerem tem razlogom v celoti oporeka, ker so neresnični in zavajajoči. Tako se je INLES-u očitalo, da družbi povzroča škodo s tem, ker ji ne želi plačati svojih obveznosti v višini 40 mio SIT niti jih ne želi zavarovati, da družbi nelojalno konkurira, ker ustanavlja lastno invalidsko podjetje. Poleg tega se mu je očitalo, da se je izogibal sklicu skupščine, kar je neresnica, saj se je predsednik uprave dne 30.08.2002 z direktorico IP Ribnica d.o.o. Nevenko Lesar dogovoril za sklic skupščine za 17.09.2002. To skupščino je nato direktorica najprej sklicala za 27.09.2002, kasneje pa je bila domnevno zaradi njene bolezni prestavljena na 10.10.2002 kljub predlogu INLES d.d., da se zaradi službenih obveznosti mag. Andreja Mateta opravi 17.10.2002. INLES d.d. je dejansko v fazi ustanavljanja lastnega invalidskega podjetja, saj ugotavlja, da zaradi premajhnega vpliva v IP Ribnica d.o.o. ter glede na investicijske prioritete slednjega, svojim delavcem - invalidom ne more nuditi zadostnih možnosti za rehabilitacijo in izboljšanja delovnih pogojev z investiranjem v adaptacijo delovnih mest, izenačitev njihovih delovnih zmožnosti z zdravimi delavci ipd. Namen ustanavljanja lastnega invalidskega podjetja je tako povezan prav z zgoraj navedenim, vendar v okvirih dejavnosti, ki jo sedaj opravlja INLES d.d., s čimer bi obema družbama omogočili določene pozitivne -kohezivne učinke, od katerih bi imeli koristi obe. O vsem je INLES d.d. ostale družbenike IP Ribnica d.o.o. korektno obvestil na 13. redni skupščini, kjer je še poudaril, da njegov namen ni onemogočanje ali oviranje obstoječega podjetja, zaradi česar ne bo zahteval, da se dejavnosti čiščenja prostorov in prehrane, ki jih je pred časom prenesel na IP Ribnica, prenesejo nazaj. Kot osnovna dejavnost novega invalidskega podjetja IP INLES d.o.o. je predvidena strojna izdelava polizdelkov in priprava lesa k proizvodnji oken in vrat, ki ni v nikakršnem konkurenčnem razmerju z dejavnostjo IP Ribnica d.o.o. Ob tem je odveč poudarjati, da novo invalidsko podjetje še ni ustanovljeno, da soglasje zanj daje Vlada RS, ki ni dala niti predhodnega soglasja, in da novo invalidsko podjetje tako sploh še ni gotovo dejstvo, ampak zgolj ideja. Očitki glede škode, ki naj bi jo INLES d.d. povzročal, s tem da naj ne bi želel plačati ali zavarovati svojih obveznosti, so izmišljeni in neutemeljeni. INLES d.d. se nikoli ni izogibal plačilu obveznosti. Slednje plačuje, res pa je, da jih plačuje z zamudo. Po pogodbi o medsebojnem sodelovanju je edina sankcija za zamudo plačil obračun zamudnih obresti, ki jih IP Ribnica d.o.o. obračunava in INLES d.d. plačuje. INLES d.d. se je z direktorico družbe IP Ribnica d.o.o. Nevenko Lesar dogovarjal tudi o zavarovanju dolga s svojim 35-procentnim deležem, vendar pa do dogovora ni prišlo, ker je INLES d.d. vztrajal, da se opredeli vrednost dolga, ki bi bila podlaga za uveljavljanje pravic iz zavarovanja, in oceni vrednost deleža INLES d.d. Če bi se z deležem .Keše m namreč zavarovala katerakoli vrednost, bi to lahko v skrajnem primeru pomenilo, da bi se za 1 SIT dolga lahko prodajal v zavarovanje dani delež, kar pa je seveda za INLES d.d nesprejemljivo. Neresnični so tudi očitki glede vrednosti dolga v višini 40 mio SIT. Dolg je v resnici za polovico manjši in je bil takšen tudi v času, ko je bilo družbenikom posredovano gradivo za skupščino, zaradi česar je prišlo do zavajanja družbenikov in javnosti. Delež dolga glede na promet, ki ga INLES d.d. ustvarja za IP Ribnica d.o.o., predstavlja ca. 10 % vrednosti in znaša manj, kot je povprečna mesečna obveznost INLES d.d. Naj omenimo, da je bilo v preteklosti s strani družbenika ITPP d.d. odstotkovno delež dolga glede na njegov promet občutno višji, pa vendar se proti njemu niso sprožili nikakršni postopki za izključitev. Zaradi zamud pri plačilih dolga s strani družbenika INLES d.d., IP Ribnica ni mogla nastati nikakršna škoda tudi iz razloga, ker ima slednje dovolj razpoložljivih sredstev za poravnavanje dolga do svojih dobaviteljev, saj ima po zadnjih podatkih direktorice samo na depozitih ca. 70 mio SIT, do dobaviteljev pa ima dolga le ca. 16 mio SIT. Ker se je za skupščino napovedoval takšen razplet, kot se je zgodil, in zaradi dejstva, da INLES d.d. nima nikakršnega interesa za skrivanje in izkrivljanje podatkov, so bili na skupščino povabljeni tudi vsi novinarji, ki preko svojih medijskih hiš pokrivajo ribniško-kočevsko področje (ga. Mojca Skender- RTV SLO, ga. Simona Fajfar -DELO, Radio Univox, Radio Zeleni val, TV R-Kanal, g. Milan Glavonjič), katerim je družba INLES d.d. dala možnost, da se z veljavnim pooblastilom kot njeni predstavniki udeležijo omenjene skupščine. Novinarjem, ki so to možnost izkoristili (Milan Glavonjič in Srečko Verbinc), je bilo s strani direktorice IP Ribnica d.o.o Nevenke Lesar in njihovega pooblaščenca, odvetnika Stojana Zdolška, fizično preprečeno sodelovanje na skupščini, čeprav je npr. na skupščini Pivovarne Union d.d. taisti odvetnik sodeloval na strani, kije novinarjem omogočila prihod na skupščino, kar je splošno znano. Po 23. členu družbene pogodbe skupščino družbe vodi predsednik skupščine, ki ga skupščina izvoli za dvoletni mandat. Skupščina družbe IP Ribnica d.o.o. je dne 09.11.2000 za svojega predsednika izvolila predsednika uprave INLES d.d. mag. Andreja Mateta, ki je tudi dejansko in brez posebnega glasovanja ali ugovarjanja do tega dne vodil vsako skupščino družbe. Predsedovanje konkretni skupščini pa je že na začetku prevzel odvetnik Stojan Zdolšek, ki se je skliceval na pooblastilo direktorice Nevenke Lesar in si, ne meneč se za določbe družbene pogodbe in ostre proteste ter opozorila predstavnikov INLES d.d., besede ni dovolil vzeti. To ravnanje je po mnenju INLES d.d. in njegovih pooblaščencev že na začetku povzročilo ničnost skupščine, s tem pa je odpadla vsaka možnost, da bi INLES d.d. že na sami skupščini učinkovito zaščitil svoje pravice, ki mu po zakonu gredo, zlasti pravico do glasovanja o predlagani izključitvi. Glasovalno pravico je predsedujoči skupščine odvetnik Zdolšek v nasprotju z določbami 436. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD), v povezavi s 440. členom ZGD, INLES-u d.d. nezakonito odvzel, kar je imelo za posledico izglasovanje sklepa o izključitvi družbenika. Opozorila in protesti predstavnikov INLES d.d. o nezakonitosti takšnega sklepa ponovno niso zalegli in INLES d.d. je bil prisiljen napovedati izpodbojno tožbo. INLES d.d. izraža ob tem presenečenje, ker na očitno kršitev zakonodaje, zlasti glede odvzema glasovalne pravice, ni opozorila prisotna notarka. Po izglasovanem sklepu o izključitvi so morali predstavniki INLES d.d. zapustiti sejo skupščine, razen mag. Andreja Mateta, ki se je je v nadaljevanju udeleževal po pooblastilu družbenika Občine Ribnica in je v njenem imenu napovedal izpodbojne tožbe k vsem, kasneje izglasovanim sklepom. Ti sklepi so nezakoniti že zato, ker o njih INLES d.d. ni smel glasovati. Med drugim je bila napovedana izpodbojna tožba zoper projekt Rodex d.o.o. ter sklep o imenovanju direktorice Nevenke Lesar za naslednje mandatno obdobje in o imenovanju novega predsednika skupščine Franca Tekavca (Pletilnica d.o.o.). Ob imenovanju direktorice je bil mag. Andrej Mate od predsedujočega skupščini odvetnika Stojana Zdolška onemogočen, da bi navedel razloge, s katerimi njenemu imenovanju nasprotuje. Ko pa je želel te razloge navesti pod točko razno, je predsedujoči to točko umaknil z dnevnega reda in zaključil skupščino. INLES d.d. je na podlagi vsega navedenega, zlasti pa glede na popolno ignoranco in grobo kršitev veljavnih zakonskih določb ter ravnanj, ki nimajo opore niti v sodni praksi, prisiljen zadevo nadaljevati po sodni poti. Meni tudi, da je v javnem interesu, da o zgoraj navedenih ravnanjih obvesti tudi javnost, kar je kot javna družba celo dolžan storiti. INLES d.d mag. Andrej Mate .lsšsr«i Naslednja številka izide 29. novembra. Gradivo oddajte do 15. novembra. Naš naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Naša e-pošta: reseto@ribnica.si llh=, 77 IS KI 31 >1*5 /X ai-ixiauLv^osi oixivxoHjn OSMERO NOVIH SLIK V ŽLEBIŠKI KAPELI Civilizacija ljubezni zapisana v Jezusovih blagrih Poljanci napravili zimsko kapelico Papež Janez Pavel II. je ob srečanju z mladimi v Kanadi (I. 2002) poudaril: "Kdor želi v svetu zgraditi civilizacijo ljubezni do bližnjega, najde v svetopisemskih blagrih bistvena načela." Do te ugotovitve je prišel tudi akademski slikar Janez Kovačič z Brezovice pri Ljubljani. Za kapelo Žalostne Matere Božje v Žlebiču je upodobil osem slik, ki vsebujejo sporočila Jezusovih blagrov. Ob pogledu na osmero podob v kupoli omenjene kapele lahko hitro spoznamo, kako je umetnik v posameznih prizorih blagrov ter v dinamičnem prelivanju številnih barv odkril bistvo Jezusovega evangelija. Iz teme človeškega greha se lahko rešimo samo z Božjo ljubeznijo in milostjo, ki nas vodi v svetlobo velikonočnega jutra, jutra Jezusove zmage nad smrtjo. V blagru, kjer Jezus blagruje miroljubne, je slikar upodobil sedanjega papeža Janeza Pavla, ki je VITRA IN SLAVČEK NA KONCERTU ZA SLADOKUSCE Ljubitelji glasbe, predvsem pa ubranega petja in glasov, tako ženskih kot moških, so se v nedeljo, 13. oktobra, z veseljem odzvali povabilu na koncert Vitre, ki je medse povabila še Pevsko društvo Slavček iz Loške doline. Koncert je bil sestavljen iz treh delov; v prvem in tretjem delu so se predstavile in nam zapele pevke Vitre pod umetniškim vodstvom prof. Bernarde F tako vztrajen delavec za mir in prijateljstvo med narodi. Pretresljivo je v četrtem blagru upodobljena učiteljica Ivanka Novak - Škrabec, ki izhaja iz znane rodovine Škrabec iz Hrovače pri Ribnici. S svojim poštenim krščanskim življenjem in mučeniško smrtjo je dokazala, da je bila lačna in žejna pravice in resnice. Hudobneži sojo umorili v zgodnjem jutru, na praznik Svetega Rešnjega Telesa. V petem blagru, kjer Jezus blagruje usmiljene, je slikar narisal požrtvovalnega zdravnika Janeza Janeža, doma iz Dolskega pri Ljubljani. Ob koncu vojne so ga hoteli nekateri zagrizeni komunisti ubiti, in se je pri 32 letih umaknil iz Slovenije. Kot zdravnik - kirurg je deloval na Tajvanu, kjer je operiral preko 100.000 ljudi. Ob srečanju z bolniki je velikokrat jasno povedal: "Ne vprašam te, kdo si, povej mi, kje te boli, da ti bom pomagal!" Kljub deževni nedelji je pri kapeli v Žlebiču 22. septembra daroval sveto mašo za sosesko in blagoslovil osmero slik novomeški prošt msgr. Jože Lap. V pridigi je posebej poudaril veličino Marijinega življenja, ki temelji na blagrih njenega sina Jezusa. V hoji za Jezusom in Marijo bomo tudi mi prinašali mir in svetlobo današnjemu človeku, ki je nemiren in se pogosto odloča za temo. Kapela Žalostne Matere Božje stoji na križpotju dolenjske in notranjske dežele in nas vabi v svoje okrilje. V tej kapeli je v umetniških stvaritvah izpovedalo vero in ljubezen do Jezusa in Marije kar pet umetnikov: Stane Jarm, Tomaž Perko, Marta Jakopič - Kunaver, Miha Legan in Janez Kovačič. Maks Ipavec Foto Jaka Lukič ...........«m ............ Kogovšek, v drugem pa pevci Slavčka, ki ga vodi prof. Jože Rajk. Gotovo je bila ta kombinacija zelo posrečena, saj so moški glasovi samo še dodatno navdušili zbrano občinstvo v cerkvi Marijinega imena v Goriči vasi. V Vitri, v kateri pojejo dekleta in žene z ribniškega konca, pojejo: 1. sopran: Metka Lesar in Renata Lesar Hržič, 2. sopran: Martina Zbašnik-Senegačnik in Ksenija Abramovič, 1. alt: Eda Štanfelj, Andreja Oblak in Mateja Kožar ter 2. alt: Mojca Šipka-Levstek in Viktorija Petrovič. Pri Slavčkih so bile naše pevke tudi že v gosteh, saj so z njimi prepevale na lanskem koncertu v Jelšah. Marsikomu je bila nadvse zanimiva že sama lokacija koncerta in bila živ dokaz, da je možno prirediti koncert ne samo v Ribnici (dvorana Jdeal, grad, župnijska cerkev) ali v cerkvi pri Novi Štifti, ampak tudi izven teh običajnih kulturnih središč. Gotovo pa je pri tej izbiri pomagalo tudi dejstvo, da gre za malo vokalno skupino, ki potrebuje manj prostora. Na Velikih Poljanah se vedno kaj dogaja. Posebno živahno je bilo letos okrog župnišča in šole. Med obema stavbama je bilo zanemarjeno dvorišče in hlev. Na pobudo g. župnika Toneta Masnika so vaščani pošteno zavihali rokave: kmečki gospodarji, mladina in upokojenci. Več voz navlake se je nabralo v preteklih desetletjih. Na vprašanje, kaj storiti s propadajočim hlevom, je g. Masnik predlagal, da ga obnovijo in usposobijo za zimsko kapelico, kjer bi imeli med tednom maše, pevske vaje in verouk. Farna cerkev je namreč za te dejavnosti prevelika. Pa so se lotili obnove. Rodila se je ljubka molilnica, božji hram, prijeten za obiskovalce. Ohranili so zunanjost in "betlehemska okna", v stilu nekakšnega baroka. V notranjosti pa še stoji velb - obok, ki nudi prijetno domačnost. Na prednji steni visi oljna slika likovnika samorastnika Rudija Košmrlja iz Sodražice. Sveti večer predstavlja. Liki na sliki so tako živi, da bi otroške glavice na podobi kar pobožal. Kapelici jo je podaril Alojz Vesel z Velike Slevice. Oltarna miza je delo mizarskega mojstra Franceta Peterlina z Velikih Poljan, ki ima "zlate roke" za taka dela. Tabernakelj je bil prvotno v podružnični cerkvici iz 13. stoletja pri sv. Tomažu. Koje cerkvica propadala, je propadal tudi tabernakelj. Lupino cerkvice so restavrirali, tabernakelj pa je romal med staro šaro v zvonik. Mojster Peterlin ga je rešil pred propadom. Z g. župnikom sta ga namestila v kapelico po restavriranju ge. Tekavčeve iz Roba. Tako je velika dragocenost našla svoje pravo mesto. Klopi v molilnici, last grajske družine Koslerjev z Ortneka, lepo dopolnjujejo prostor. Tudi te bi propadle, a g. župnik zelo ceni kulturno dediščino in jo zna umestiti v prostor. Znameniti so njegovi "bogci" - križi v župnišču, stari okviri pri slikah in drugo. Obisk molilnice me je toliko prevzel, da sem morala svoje vtise tudi takoj zapisati. Če vas zanese pot na Poljane, pa si jo oglejte! Sonja s Poljan Navdušenje nad izborom in izvedbo pesmi so poslušalci vsakokrat nagradili z res bučnim aplavzom. Najbolj sta bili ušesom všečni izvedba popularne pesmi Amazing g race ("O, nepričakovani dar"), še bolj pa ribniška pesem Oponašanje zvonov v Hrovači, kjer so se vsi glasovi oz. zvončki lepo zlivali. Slavčki so najbolj navdušili z Gallusovo ‘In nomine Jesu' in s skladbo ‘Juhe, pojdamo v Škof če.’ Morda smo pričakovali, da bodo na koncu, tako kot Vitra, zapeli še kakšen dodatek. Vsem nastopajočim se je zahvalil tudi ribniški župnik Maks Ipavec, ki je med drugim iskreno rekel: "Bil je večer, ki gaje naredil Gospodi". V spomin jim je skupaj s ključarjem te cerkve Andrejem Pucljem poklonil še podobo Marije, ki je upodobljena v oltarju. Lepa je bila tudi gesta, da so vse zbrane prostovoljne prispevke pevci namenili dokončni obnovi cerkve. Zdenka Mihelič .Rešem in smrti ne bo več, Ü 'V pa tudi žalovanja, \ r.^.\ M vpitja in bolečine ne bo, Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se loči I jflE Mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod. A Ti v kraje romaš nam neznane, od koder več vrnitve ni. \ v Pokoj sladak te čaka v jami, neskončna sreča nad zvezdami. Mi spremljamo v miru te kraj, krilatici pa v nebeški raj. ZAHVALA Ob smrti brata in svaka ZAHVALA ANTONA MRŠNIKA s Prijateljevega trga v Ribnici ob nenadni in boleči izgubi mojega ljubega moža, našega ata, starega ata, tasta in brata CIRILA ANDOUŠKA iz Ribnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi gospodu kaplanu Igorju za lepo opravljen obred ter pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč. Najlepša hvala kaplanu Igorju, kuratu Mateju, pevcem, ZD Ribnica in bolnišnici Golnik. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA HOZJANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Sorodnikom, sosedi, vaščanom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Alenki Nadler Žagar, pevcem, PGD Dolenji Lazi, podjetju Hydrovod Kočevje in domačemu župniku. Vsi njegovi V spomin naši teti Ivani K tebi je prihajalo Božje srce in vsakičpovedalo, kako ljubi Te. Za polnih 88 let življenja o - večni Oče - hvala Ti, za dneve sreče in trpljenja naj večna hvala Ti doni. Za dobre starše-živo vero, ki mati Ti jo je vcepila, za vse dobrote, ki čez mero jih tvoja roka je delila. Za zdravje duše in telesa da iz dneva v dan si vzdrževala se, da Te je ustvaril za nebesa Gospod - poveličujemo te! Varoval Te je Gospod do dne, ko zaprla svoje si oči, naj v kraljestvo svoje sprejme Te, najprošnja ta v nebo prodre. ■ Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste se od nje poslovili. Ulčarjevi izSlatnika i JLtso ixi/ws-ai cz aiiviayvAisüf a^i<3[ ;v: Društvo invalidov Ribnica AVGUSTA IN SEPTEMBRA PRI RIBNIŠKIH GASILCIH TERMINI ZA UPORABO (PROGRAM OHRANJEVANJA ZDRAVJA) SIMONOV ZALIV - Izola 03. 13. 02. F 16 14. 24. 04. D 4 13. - 23. 06. B 26 03. 13. 07. D 1 02. 12. 11. C 10 TERME ČATEŽ 15. 25. 03. H 119 04. 14. 05. H 118 02. 12. 08. H 1 21. 09. - 01. 10. H 171 12. 22. 11. H174 TERME T0P0LŠČICA 24. 05. - 03. 06. TERME PTUI 02.11,- 12.11. G 03 Čeprav nisem meseca avgusta nič objavil o delu naših gasilcev, to ne pomeni, da nismo nič delali. Privoščil sem si malo premora. V tej številki si boste lahko prebrali, kaj smo delali v gasilskem društvu Ribnica v zadnjih dveh mesecih. Oba meseca smo se po dvakrat dobili na gasilskih vajah, opravljena pa so bila tudi manjša vzdrževalna dela na vozilih. Pri tehničnem reševalnem vozilu je bil opravljen tehnični pregled in plačano zavarovanje zanj. Prav tako smo ponovno zavarovali naše operativne člane za primer nesreče. Dvakrat smo na Prijateljevem trgu očistili zamašeno kanalizacijo, ko je zalilo kleti in stanovanje v stanovanjskih blokih. Štirikrat smo bili poklicani iz Centra za obveščanje, da interveniramo ob raznih nesrečah. Prvič smo šli reševat iz vode stojnico, ki so jo za cerkvijo v Ribnici nepridipravi vrgli v Bistrico. Drugič smo posredovali, ko je na Prijateljevem trgu popustil ventil pri radiatorju in je prišlo do poplave v stanovanju. Tretjič smo posredovali ob požam v kuhinji na Knafljevem trgu v Ribnici, četrtič pa smo bili poklicani, da gori na društvu, gradnji nove garaže, podarili krajanom soseske Sv. Frančiška Vse člane društva je v veliki meri zaposlilo delo za postavitev ribniškega sejma. Ves denar, zaslužen s tem, smo namenili izgradnji garaž. Gradnja se je začela devetega septembra za gasilskim domom. Garaže bodo pripomogle k večji požarni varnosti v kraju kot tudi v celi občini, saj nam bo ob raznih intervencijah omogočen lažji izvoz na cesto. S svojimi sredstvi nam je priskočilo na pomoč tudi Ministrstvo za obrambo, ko nam je dovolilo porabiti enoletni znesek, namenjen za nakup novega vozila Gospod Marko Rudež je prispeval les za ostrešje. On je bil naš prvi donator. Izkazala sta se tudi Janez Škrabec, ki je poklonil 500.000 sit ter Stanislav Škrabec, ki je daroval 100.000 sit. Da dokončamo investicijo, se bomo za sredstva obrnili tudi na firme tega področja, ki ga operativno pokriva naše gasilsko društvo. Menimo, da je ta gradnja predvsem v njihovo korist. Požarne varnosti se ne da financirati samo z veselicami, ki jih v dobro vseh občanov in firm prirejajo prostovoljni NEVARNOST POŽAROV! Dragi občani, na koncu bi vas rad opozoril na nevarnosti, ki prihajajo v jesenskih mesecih. To so predvsem kuijenje v naravi in dimniški požari. Ko se lotite pospravljanja, bodite previdni ob sežiganju odpadkov v naravi. Očistite mesto, na katerem boste kurili, da se vam ogenj ne razširi na okolico. Ne puščajte ognja brez nadzora. Po končanem kuijenju zgrabite žerjavico na kup. Po možnosti to polijte z vodo. Tako boste preprečili, da se ogenj po vašem odhodu ne bi razširil na okolico in tako ogrozil sosede. Prav tako poskrbite za dimnike in kurišča. Te naj pregleda in očisti dimnikar. V primem požara v dimniku bi vas rad opozoril, da ta ni tako nevaren, če slučajno niso v dimnik vzidani leseni deli strehe. Pazite samo, da vanj ne pride preveč zraka, ki pospešuje gorenje. Zato zaprite vse možne dovode zraka in tega dodajajte le toliko, da bo v dimniku počasi še vedno gorelo. S tem boste najbolj očistili dimnik. Prvi pogoj, da se v dimniku ne nabira smola, ki se rada vžge, je, da kurimo s suhimi drvmi. Ko čistite kurišča, bodite pazljivi tudi pri shranjevanju pepela V pepelu je tudi še po nekaj dni žerjavica, ki lahko povzroči požar, če je pepel shranjen v gorljivih posodah, postaviljenih poleg gorljivih snovi. Najbolje, da posode s pepelom hranimo zunaj na prostem. DOM ZDRAVIA V RADENCIH 13.02,- 23.02. pritličje APARTMA V ROGAŠKI SLATINI 01.10,- 11.10. apartma št. 28/1 Prijave zbiramo vključno do 23.12.2002 Dodatna dva termina, ki jih organizira društvo, pa sta: TERME ČATEŽ_____________________ 20. 06. - 27. 06. prijave do 31. 03. 2003 MALI LOŠINJ - Cikat_____________ 08. 09. prijave do 30. 06. 2003 Društvo invalidov Ribnica, Knafljev trg 2, 1310 Ribnica, info-tel.: 01/8361-169, uradne ure: od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. smetišču v Mali gori. Ugotovili smo, da so delavci Komunale pri urejanju na tej deponiji zažgali lesene odpadke in s tem zmanjšali njihovo količino. Pripominjam pa, da bi krajani le-te lahko sežgali doma v peči in ne bi po nepotrebnem obremenjevali že tako preobremenjene deponije. Za razne prireditve smo posojali mize in klopi. Tako dvakrat za prireditve v ribniškem Gradu ter PGD Jurjeviča, ko so imeli veselico pri Novi Štifti. Zaslužek te veselice so namenili za nakup novega gasilskega vozila za gašenje požarov. Da bi tudi mi prispevali k temu nakupu, smo se odpovedali najemnini za mize in klopi. Ta vsota ni kaj visoka, je pa dobrodošla, ko se potrebuje sredstva za investicijo. Naši člani so pomagali tudi pri zaključnih delih pri cerkvi sv. Frančiška v Sajevcu. Opravljeno delo gasilcev in tehnike je bilo vredno 84.000 tolarjev. Tudi to vsoto smo kljub veliki investiciji v našem gasilci. Vse, ki nam bodo kakorkoli pomagali pri gradnji novih garaž, bomo sproti objavljali v Rešetu. Prav na dan, ko smo začeli z gradnjo garaž, nas je popoldan pretresla vest, da je za srčno kapjo umri naš poveljnik Jože Petelin. Komaj v 46. letu ga je smrt doletela doma, ko je urejal zelenico pri hiši, v kateri je presrečno živel s svojo ženo in hčerko; ta je komaj začela hoditi v prvi razred osnovne šole. Prav na ta dan smo zjutraj še skupaj s projektantom in izvajalcem zakoličili prostor za nove garaže. Še isti dan smo se člani društva in gasilske zveze Ribnica sešli na žalni seji. V sredo, 11. septembra, smo se na pokopališču pri Sv. Križu v Jurjeviči poslovili od pokojnega poveljnika. Pogreba se je udeležilo preko 180'gasilcev z dvajsetimi prapori. Pokopali so ga štirje sošolci, ki so nedavno pred tem opravili tečaj za višje gasilske častnike. Jožeta bomo ohranili v trajnem spominu, saj je veliko prispeval za razvoj našega gasilskega društva. Za vse dobro, storjeno širši skupnosti, se mu v imenu vseh gasilcev, ki jih je imel rad kot svojo družino, iskreno zahvaljujem. Varno in srečno vam želijo gasilci in predsednik PGD Ribnica Maljaž Virant Fotoarhiv PGD Ribnica >STi/ A-i Pildat^/ Urban Pelc s.p. Škrabčev trg 27,1310 Ribnica MARTINOVANJE V GOSTILNI PILDAR sobota, 9.11. 2002, ob 20. uri MENI: Martinova gos s prilogami, _______________sladica, mošt____________ Domača gostilna z več kot 100 letno tradicijo, domačo kuhinjo Dnevno 5 - 7 vrst malic, 13. malica brezplačno 1 malica vsak dan brez mesa Rezervacije, predhodna naročila na GSM: 040/620-655, tel.: 01/836-25-49 Rezervacije za zaključene družbe, obletnice, svetovanje ob naročilu Odprto vse dni v tednu od 8. do 15. ure in od 17. do 22. ure. PVC/ALUMINIJ OKNA Okna v kombinaciji sodobnih materialov, PVC profil z aluminijasto oblogo na zunanji strani okna. Soft design ter bogate možnosti izbire barv in dekorjev. RENAULT akcije v NOVEMBRU CLIO AVTOCENTER IRUFAC POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesla na Ugar, Ribnica,tal.: 836M56, 8369-957, lax 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 d.o.o. Ob Mabovniški c. 3, Kočevje, tol.: 895M42, 8954666, lax 8955444 Delovni čas: 8 -12,13-17, sobota 9 ■ 12 \ PVC dekor • lesena okna in vrata • aluminij/ les okna • pvc okna in vrata • pvc/ aluminij okna s aluminij okna in vrata e polkna, rolete, komamiki • svetovanje - izmera - montaža - servis • 5% gotovinski popust • brezplačen prevoz do 100 km • ugodni kreditni pogoji TOM+O inles wim m INLES d.d. Sl -1310 Ribnica, Kolodvorska 22 Maloprodaja Ribnica 01 8377162, fax: 01 8377 331 e-mall; lnfo@inles.si «UPsOtezeichen OPTIxfä Tel.: 83 61 128 ^ J V ZDRAVSTVENEM D Iz naše ponudbe: Majitikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) . BNICA •korekcijski okvirji in stekla • ugodne cene, šnletovanje, kakovost • očala na recept tuSNirez doplačila • tekočine za kontaktne leče GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGELJ Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.; 01/8361 189 ali 01/8361-68B OSM: 031/760-697 Vabimo vas v prenovljene prostore t _ - krsti - rojstni dnevi -poroke - obletnice - pogrebsčine V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo. Za veqje skupine nudimo popust. Öimprqj nas pokličite Pridite, ne bo vam žal. V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo! n mmMUIlM NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: • RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). • LOŠKI POTOK - Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA • Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, ICT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - RIBNICA • Bukovica, starejša stanovanjska hiša • vseljiva takoj, vel.vparc. cca 1260 m2, cena 8,1 mio SIT ali 36.000 EUR. • SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša • s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA * Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR). • LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. • KOČEVJE • Mestni log, stan. hiša, stara cca 25 let, atraktivne oblike, lepa lokacija, vel. pare. 588 m2, CK, SAT, teL, cena 31,6 mio SIT ali 138.500 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 5 mesecev. • RIBNICA - center, dvosobno stanovanje 60,21 m2, IV. nadst. KT, TEL, CK, cena 10,1 mio SIT ali 45.000 EUR, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, dvoinpol sobno stanovanje 61,21 m2, v pritličju, KT, TEL, CK, balkona ni, cena 10 mio SIT ali 44.500 EUR. • RIBNICA • center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadst TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - RIBNICA - center, dvo in polsobno stanovanje 74,98 m2, I. nadst novejše, vpis v ZK, KT, CK, cena 12,3 mio SIT ali 54.500 EUR. POSLOVNI PROSTORI: • RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR) • RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. - RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt - mizarska del. -možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR. - KOČEVJE - bivša Oprema - okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, vel. cca 100 m2, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR. PARCELE: • RIBNICA * Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po dogovom. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel in nekaj gozda, skupaj 11.744 m2, prodamo v paketu cena 550.000 SIT. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. VIKENDI: - RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - KOČEVJE - Mačkovec, vikend z gosp. poslopjem, vel zemljišča 1.160 m2, takoj vseljivo, sončna lega Cena 5.8 mio SIT ali 25.250 EUR. KUPIMO HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR. NAJAMEMO HIŠE - RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, poslovni prostor - trgovina, 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena, cena po dogovom mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovom. - RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el, voda Cena najema za m2 3,5 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2,21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovom. - RIBNICA - center, oddamo VILO na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena po dogovom. . - « - Brezplačen paket Exclusive. Polo Svež in ugoden! Paket, ki vključuje večfunkcijski volan s tempomatom, 16-colska aluminijasta platišča in strežnik za šest zgoščenk. Najdete ga v Passatu limuzini Exclusive in Passatu variant Exclusive. Prihranek: 416.000 tolarjev! Odslej s šestimi zračnimi blazinami serijsko! Passat Exclusive (^) Število vozil in modelov je omejeno. Polo comfortline (j^) VOZILA NA ZALOGI VW Polo 1.2, 1.4, 1.4 IDI, 1.9 SOI, 1.9 TDI Basis - akcija VW Polo 1.4 highline, comfortline - akcija VW Golf Edition 1.9 TDI, 1.9 SOI, 1.4 - akcija* VW Lupo 1.0, servo WV Bora 1.9 TD1100 KM (letnik 2001) VW Passat limuzina 1.9 TDI/100 KM Trendline exclusive VW Passat variant 1.9 TDI/130 KM Trendline VW Sharan 1.9 TDI/115 KM Trendline VW Caddy furgon 1.9 SOI VW Transporter T4 furgon s podaljšano kabino, dmr 2.5 TDI, mehanska klima, (letnik 2001) •prihranek 270.000 SIT TESTNA VOZILA Brezplačen paket comfortline vam dostavimo v vaš novi Polo. V njem boste našli: električni pomik sprednjih stekel, centralno zaklepanje, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, držalo za pijačo in sprednji meglenki. Prihranili boste dol90.000 tolarjev. Težko verjamete? Paket lahko prevzamete pri najbližjem pooblaščenem Volkswagnovem trgovcu. VW Polo 1.2, comf., 3 v VW Passat 1.9 TDI, 130 KM, Trendline exclusive VW Golf 1.4 edition, 5v VW Polo 1.9 SOI Comfortline, 5 v, climatronic, elektropaket, ABS RABUENA VOZILA VW Passat variant 1.8 T Trendline VW Vento CL, letnik 1995 Mercedes Benz E-240, letnik 1998 DEAW00 Lanos 1.5, klima, elektropaket, 5 v, letnik 2000 VW LT 35, šasija SMR, 2.5 TDI/75 kW, 1998 VW Polo Hm. 1.4/44 kW, Ietnik1998 ”t JEKLENIH PLATIŠČ PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU A V T O M I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.co.at salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure Gospodarska vozila LOKALNE VOLITVE 2002 Seznam potrjenih kandidatur oz. list kandidatov, po žrebanju Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/02) je Občinska volilna komisija občine Ribnica sestavila naslednji SEZNAM a) kandidatov za župana b) list kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti št. 1, 2, 3 c) kandidatov za člane sveta: - Krajevne skupnosti Ribnica v volilni enoti št. 1, 2, 3 - Krajevne skupnosti Dolenja vas v volilni enoti št. 1, 2, 3 - Krajevne skupnosti Velike Poljane - Krajevne skupnosti Sveti Gregor Volitve bodo v nedeljo, dne 10. 11. 2002. a) Kandidati za župana so: 1. Stanislav (Stane) Kljun, roj. 10.6.1955, Goriča vas 38 A, Ribnica, gimnazijski maturant, vodja galerije Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS 2. Jože Tanko, roj. 16.4.1956. Breg pri Ribnici 82, Ribnica, univ. dipl.inž. lesarstva, poslanec v Državnem zboru RS Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije-SDS 3. Alojz Marn, roj. 29.12.1961, Jurjeviča 9, Ribnica, univ. dipl. inž. kmetijstva, komercialist Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka -SLS b/1) liste kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 1, ki obsega območje mesta Ribnice so: 1. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV -ZLSD L Prvin Lavrič, roj. 21.7.1952, Ljubljanska cesta 3, Ribnica, višji upravni delavec, vodja programa 2. Nina Nosan, roj. 16.3.1979, Kolodvorska ul. 9, Ribnica, absolventka politologije, brez zaposlitve 3. Danijela Opeka Mohar, roj. 5.3.1954, Kolodvorska ul. 9, Ribnica, defektologinja, vodja VDC 4. Franc Pavel Lapajne, roj. 10.6.1938, Knafljev trg 8, Ribnica, ekonomist, upokojenec 5. Veliko Dordevski, roj. 23.2.1958, Škrabčev trg 44, Ribnica, ekonomist, komercialist 6. Boris Fink, roj. 6.4.1975, Kolodvorska ul. 25, Ribnica, oblikovalec kovin, brez zaposlitve II. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS L Dušan Erčulj, Struška ul. 19, Ribnica, roj. 12.7.1947, učitelj, učitelj 2. Marko Obrstar, Ob Bistrici 4, Ribnica, roj. 11.4.1965, inž. gradbeništva, vodja gradbene operative 3. Sonja Lalič, Merharjeva ul. 10, Ribnica, roj. 14.9.1957, inž. gradbeništva, podjetnica 4. Marko Češarek, Lepovče 38, Ribnica, roj. 31.8.1954, lesni tehnik, namestnik vodje razvoja 5. Elizabeta (Betka) Pelc, Škrabčev trg 27, Ribnica, roj. 24.7.1971, upravni tehnik, računovodja 6. Lucija Čirovič, Škrabčev trg 36, Ribnica, roj. 19.5.1972, absolventka pedagoške fakultete 7. Bojan Novosel, Prešernova ul. 3, Ribnica, roj. 7.10.1958, gimnazijski maturant, direktor III. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - NSi L Jože Lampe, Kosovelova 1, Ribnica, roj. 13.1.1947, gimnazijski maturant, vodja območne izpostave JS KD RS 2. Franc Janez Klun, Struška 5, Ribnica, roj. 1.3.1947, tehnik, komercialist 3. Janez Oblak, Gorenjska cesta 44, Ribnica, roj. 18.10.1948, osnovna šola, skladiščnik 4. Simon Gorše, Prijateljev trg 9, Ribnica, roj. 3.2.1930, strojni tehnik, upokojenec 5. Drago Škulj, Lepovče 31, Ribnica, roj. 22.3.1952, mizar, mizar 6. Franc Krže, Struška 10, Ribnica, roj. 23.2.1949, lesni strugar, brez zaposlitve IV. NAPREJ SLOVENIJA - NPS 1. Gregor Mihelič, Prečna ulica 4, Ribnica, roj. 26.5.1978, kuhar, kuhar 2. Tadej Petek, Trubarjeva ulica 9, Ribnica, roj. 30.10.1984, dijak V. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS L Tomaž Arko, Prijateljev trg 4, Ribnica, roj. 20.4.1969, univ. dipl. inž. strojništva, samostojni podjetnik 2. Marjeta Kregar - Jeranko, Prešernova 16, Ribnica, roj. 29.1.1964, doktor medicine, zdravnica 3. Aleksander Merhar, Podgorska cesta 2 A, Ribnica, roj. 26.8.1970, strojni tehnik, direktor 4. Janez Zobec, Kolodvorska 12, Ribnica, roj. 4.9.1960, gimnazijski maturant, direktor 5. Danica Čampa Marinč, Vodnikova c. 3, Ribnica, roj. 13.5.1968, turistični tehnik, turistični informator VI. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS 1. Miha Klun, Gornje Lepovče 118, Ribnica, roj. 27.9.1973, univ. dipl. pravnik, vodja pravnega področja 2. Bernarda Kogovšek, Knafljev trg 6, Ribnica, roj. 7.9.1946, prof. glasbe, ravnateljica 3. Peter Kočevar, Merharjeva ul. 2, Ribnica, roj. 15.12.1967, elektrotehnik, samostojni podjetnik 4. Jože Kozina, Knafljev trg 7, Ribnica, roj. 20.9.1950, varnostni inženir, vodja službe 5. Jožef Mihelič, Ul. Jožeta Petka 7, Ribnica, roj. 16.7.1944, kovinostrugar, obratovodja 6. Marko Novak, Knafljev trg 11, Ribnica, roj. 7.10.1978, študent 7. Joško Mihelič, Gorenjska c. 58, Ribnica, roj. 15.1.1956, ključavničar, voznik VII. KRAJANI LEPOVČ L Franci Andoljšek, Lepovče 5 b, Ribnica, roj. 9.7.1963, strojni ključavničar, samostojni podjetnik V volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta. b/2) liste kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 2, ki obsega območje naselij: Nemška vas, Hrovača, Otavice, Goriča vas, Zadolje, Dane, Bukovica, Blate, Dolenja vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb, Kot pri Rakitnici, Makoša, Prigorica, Rakitnica, Lipovec, so: 1. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV -ZLSD L Irma Grbec, Grčarice 33, Dolenja vas, roj. 20.3.1966, profesor slovenščine, učiteljica 2. Vilijem Levstek, Goriča vas 18, Ribnica, roj. 29.10.1932, višji upravni delavec, upokojenec 3. Marta Šega, Grčarice 24, Dolenja vas, roj. 21.4.1948, delavka, upokojenka 4. Branko Rovan, Grčarice 12, Dolenja vas, roj. 1.10.1958, gozdar, gozdni delavec IV. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Franc Češarek, Humec 22, Dolenja vas, roj. 9.4.1956, inž. strojništva, vodja projektov 2. Ciril Pucelj, Rakitnica 65 A, Dolenja vas, roj. 3.7.1958, kmetijski tehnik, odkupovalec kmetijskih proizvodov 3. Alojzij Arko, Dane 9, Ribnica, roj.l 1.5.1944, doktor vet. medicine, upokojenec 4. Vladka Turk Mate, Prigorica 75, Dolenja vas, roj.10.3.1965, univ.dipl.mž. kmetijstva, kmetijska svetovalka 5. Tomaž Hren, Goriča vas 74 A, Ribnica, roj. 29.9.1963, strojni tehnik, podjetnik 6. Anton Adamič, Zadolje 8, Ribnica, roj. 15.7.1940, lesni tehnik, upokojenec V. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS L Andreja Hočevar, Humec 27, Dolenja vas, roj. 22.3.1966, razredna učiteljica, učiteljica 2. Anton Ilc, Goriča vas 12, Ribnica, roj. 11.11.1959, dipl. inž. kmetijstva, vodja mešalnice krmil 3. Jože Levstek, Nemška vas 3, Ribnica, roj. 30.9.1958, inž. kmetijstva, tehnolog 4. Danilo Rus, Grčarice 10, Dolenja vas, roj. 19.9.1955, gozdar, brez zaposlitve 5. Jože Oražem, Rakitnica 27, Dolenja vas, roj. 30.4.1970, strojni tehnik, samostojni podjetnik 6. Franc Vidervol, Lipovec 11, Dolenja vas, roj. 25.4.1953, strojni ključavničar, vzdrževalec toplotnih naprav V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. II. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. Stanislav Škrabec, Hrovača 62, Ribnica, roj. 17.5.1965, gradbeni tehnik, vodja nabave 2. Janez Pucelj, Dane 22, Ribnica, roj. 6.5.1959, univ. dipl. inž. lesarstva, vodja PE 3. Grozdana Medved Oberstar, Nemška vas 1, Ribnica, roj. 23.11.1959, gradbeni tehnik, direktor 4. Peter Jecelj, Lončarska 74, Dolenja vas, roj. 27.6.1965, kovinar, podjetnik 5. Primož Zobec, Blate 11, Dolenja vas, roj. 10.4.1970, lesarski tehnik, direktor 6. Stanislav (Stane) Kljun, Goriča vas 38 A, Ribnica, roj. 10.6.1955, gimnazijski maturant, vodja galerije III. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA-NSi 1. Ana Benčina, Hrovača 12 a, Ribnica, roj. 24.3.1936, predmetna učiteljica, upokojenka 2. Andrej Pucelj, Goriča vas 32, Ribnica, roj. 30.1.1952, elektrotehnik, samostojn podjetnik b/3) liste kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti 3, ki obsega območje naselij: Breg pri Ribnici, Breže, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Grič, Jurjeviča, Kot pri Ribnici, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zapuže, Žlebič, Bukovec, Dolenje Podpoljane, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Ortnek, Škrjnek, Velike Poljane, Vrh, Žukovo, Praproče, Andol, Brinovščica, Brlog, Črnec, Črni Potok, Gašpinovo, Graben, Grebenje, Hojče, Hudi Konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Perovo, Pugled, Pusti Hrib, Rigelj, Sveti Gregor, Vintarji, Zadniki, Zlati Rep. I. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV -ZLSD 1. Franc Petek, Grič c. VIII/1, Ribnica, roj. 23. 7.1951, univ. dipl. inž. strojništva, podjetnik 2. Slavica Petrič, Grič c. IX/4, Ribnica, roj. 6. 9.1960, inž. kemijske tehnologije, učiteljica 3. Jožef Debelak, Grič c. II/3, Ribnica, roj. 22. 8.1951, varnostni inženir, podjetnik II. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. Joško (Nino) Leban, Grič c. 1/11, Ribnica, roj. 14.1.1953, kovinar, vodja proizvodnje 2. Fortunat (Nande) Šilc, Grič c. VIII/18, Ribnica, roj. 3.10.1959, strojni ključavničar, direktor 3. Marko Škrab ec, Dolenji Lazi 70, Ribnica, roj. 4. 6.1960, veterinarski tehnik, direktor 4. Jože Rigler, Gorenji Lazi 7, Ribnica, roj. 3.10.1964, ključavničar, molzni kontrolor 5. Polona Lovšin, Breg 68, Ribnica, roj. 29.6.1977, absolventka umetnostne zgodovine 6. Ivan Ogrinc, Breže 1, Ribnica, roj. 21.6.1935, kmet, kmet III. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - NSi 1. Metod Jaklič, Andol 1, Ortnek, roj. 16.3.1937, osnovna šola, upokojenec 2. Janez Merhar, Sajevec 32, Ribnica, roj. 21.6.1947, lesarski tehnik, kontrolor kvalitete 3. Janez Oblak, Grič c. IX/8, Ribnica, roj. 9.12.1948, tesar, samostojni podjetnik 5. Marjan Klun, Slatnik 4, Ribnica, roj. 12. 2.1932, gradbeni tehnik, upokojenec 6. Robert Šmalc, Breže 5a, Ribnica, roj. 28.1.1967, strojni tehnik, konstrukcijski ključavničar IV. NAPREJ SLOVENIJA - NPS 1. Sandi Pogačnik, Grič c. II/7, Ribnica, roj. 16. 7.1980, ekonomski tehnik, študent V. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. Alojz Marn, Jurjeviča 9, Ribnica, roj. 29.12.1961, univ. dipl. inž. kmetijstva, komercialist 2. Benjamin Henigman, Grič c. V/7, Ribnica, roj. 5.1.1960, višji upravni delavec, direktor 3. Franci Perovšek, Krnče 3, Ortnek, roj. 28.2.1958, strojni ključavničar, skladiščnik 4. Alojzij Šmalc, Sušje 16, Ribnica, roj. 17. 9.1958, gimnazijski maturant, komercialist 5. Stanko Oblak, Graben 4, Ortnek, roj. 17.4.1976, dipl. inž. agronomije, svetovalec 6. Hubert Kosler, Dule 2, Ortnek, roj. 23.3.1959, univ. dipl. inž. strojništva, direktor VI. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE -SDS 1. Jože Tanko, Breg pri Ribnici 82, Ribnica, roj. 16. 4.1956, univ. dipl. inž. lesarstva, poslanec v Državnem zboru RS 2. Vinko Levstek, Hudi Konec 10, Ortnek, roj. 15. 7.1968, strojni tehnik, inšpektor za bencinske servise 3. Marija Okorn, Velike Poljane 2, Ortnek, roj. 13. 6.1942, administrator, upokojenka 4. Jože Zidar, Breže 22, Ribnica, roj. 7. 8.1979, študent 5. Marija Lovšin, Slatnik 1 B, Ribnica, roj. 31. 8.1960, učiteljica, razredna učiteljica 6. Franc Modic, Marolče 9, Ortnek, roj. 9. 8.1961, strojni ključavničar, strojni ključavničar V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en (1) preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. STANE KLJUN KANDIDAT ZA ŽUPANA Stane Kljun izvira iz pristne ribniške rodovine, saj so njegovi predniki Ribničani vsaj že tristo let. Končal je gimnazijo in se nato vpisal na Filozofsko fakulteto, svojo prvo zaposlitev pa našel v Ljubljanski banki. Od leta 1982 se je njegova poklicna pot preusmerila. Takrat je prevzel mesto organizatorja kulture v Ribnici in tako tudi organizacijsko vodil projekt prenove Miklove hiše. V tem kulturnem hramu je bil tudi ena ključnih oseb pri postavitvi galerije, ki je postala ena najvidnejših v Sloveniji. Galerijo tudi vodi. Prepričan je, da ima kultura v Ribnici jasno vizijo razvoja, zato mu toliko večji izziv pomenijo gospodarsko ter ostala interesna področja, ki so za delovanje okolja nujna. Rojen je bil leta 1955, s svojo družino pa živi v Goriči vasi. Na volitvah bo nastopil kot neodvisni kandidat s podporo LDS. Eno temeljnih vprašanj je gotovo, zakaj ste se odločili kandidirati za župana: iz političnih razlogov (če imate podporo stranke ali ste celo njen član) ali iz kakšnih drugih, bolj osebnih vzgibov in motivov? Na zadnjih lokalnih volitvah je imela občina Ribnica le enega kandidata za župana. Ribnica je že nekaj časa v mrtvem teku. Možnosti, ki jih je veliko, ostajajo neizkoriščene. Zavedam se tega in poznam vzvode, kako te možnosti sprostiti. Za mesto župana kandidiram kot neodvisni kandidat s podporo LDS. Župan je s podporo najmočnejše vladne stranke lahko še uspešnejši. Podpira me tudi moja družina in veliko prijateljev in znancev, ki sem jih pridobil s svojim dosedanjim delom. Pripravljen sem prispevati, da se bo ribniška občina preobrazila v dinamično, sodobno, svojih sposobnosti zavedajočo se enoto slovenske države. VEM - NE VEM Kolikšna je stopnja brezposelnosti v ribniški občini in koliko odstopa od slovenskega poprečja? Brezposelnost v občini je 10,8 %, v Sloveniji je malenkost višja. Koliko občanov prejema socialno pomoč? V Ribnici na mesec razdelimo približno osemdeset socialnih pomoči. Koliko visokošolsko in univerzitetno izobraženega kadra trenutno premore Ribnica? Premoremo približno 530 diplomantov. Lani je diplomiralo 39 oseb z bivališčem v občini. Gospodarstvo Ribnice je v precej slabem položaju, kažejo statistike in opozarja gospodarska javnost. Kako bi lahko Občina ter župan na njenem čelu spodbudila gospodarski razvoj in podjetnikom omogočila razcvet njihove dejavnosti? V Ribnici je vtis, da pobude, ki so prihajale na občinsko upravo, še posebno tiste iz podjetniških vrst, niso bile deležne primerne obravnave. Občinska uprava mora postati povezovalec, ne pa edini akter. Občina je podjetje, ki ni uspešno tisti trenutek, ko ena od dejavnosti v kraju ni uspešna. Odkrivanje možnosti, povezovanje, upoštevanje pobud, več izobraževanja so po mojem mnenju glavne naloge ribniškega župana v prihodnjem mandatu, da se sprosti podjetniška iniciativa. Sprejemanje in spreminjanje občin- skih odlokov pa je seveda osnovno formalno orodje, ki lahko služi spodbujanju podjetništva v občini. Kako ocenjujete dosedanji razvoj ribniške občine? Na kaj bi bilo potrebno najprej usmeriti pozornost in katero smer razvoja naj bi si Ribnica zastavila dolgoročno? Večjih razvojnih napak v preteklosti v Ribnici ni bilo. Nismo pa izkoristili svojih možnosti in nimamo jasnega dolgoročnega programa. Pozornost je potrebno nameniti odkrivanju kvalitetnih kadrov in povezovanju ljudi različnih mnenj in interesov. Tako lahko nastane osnova za dober razvojni program, seveda ne prej kot v nekaj letih. Program pa tako ni cilj, temveč proces, ki kontinuirano teče. Menim, da je povedano ena največjih nalog župana. Razvoj je lahko le skladen in enakomeren na vseh področjih. V prihodnjem obdobju bomo po mojem mnenju v Ribnici morali več pozornosti nameniti tudi različnim oblikam izobraževanja. Visokošolsko in univerzitetno izobraženega kadra Ribnica večinoma ne zaposluje in zato le-ta dnevno migrira v druga mesta. Kaj lahko Ribnica temu kadru ponudi, da ga tu zadrži? Predvsem kvalitetno bivanjsko okolje in dobre ceste za vožnjo na delo.Visoko izobraženih bo, upam, v Ribnici vedno več. Dela za vse ne bo nikoli, za kar ni tudi nobene potrebe. Odhajali bodo v druga okolja in prinašali domov več širine, za okolje pa manj samozadostnosti. Res nujno pa je ustvariti razmere, da se bodo ti ljudje doma dobro počutili in bo Ribnica ostala njihov dom. Ali ste naklonjeni tujim vlaganjem in investicijam? Na katerih področjih vidite priložnost Ribnice za razvoj v sklopu mednarodnega sodelovanja? Naklonjen sem vsem vlaganjem in investicijam, ki spoštujejo naravo in človeka. Ribnica bo zagotovo razvijala mednarodno sodelovanje na področju gospodarskih vej: industrijske proizvodnje, proizvodnje drobne obrti, domače obrti, kmetijstva in gozdarstva ter turizma. Resnejše mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti in kulture pa morda lahko postane naš dolgoročni cilj. I? (5) IL I B § § KDO JE STANE KLJUN? Kot kakšnega človeka in osebnost Vas ljudje najpogosteje opisujejo in označujejo? Na to vprašanje bom veliko lažje odgovoril po volitvah. Ste dojemljivi za drugačne ideje in razmišljanja? Na kakšen način nameravate komunicirati z javnostjo? Biti dojemljiv za drugačne ideje in razmišljanja ni lastnost, temveč odločitev in vložen trud. Odločil sem se za to pot. Kar pa zadeva komuniciranje z javnostjo, mi je najbližji neposredni način. Seveda pa bom po morebitni izvolitvi uporabljal vse razpoložljive načine komuniciranja z javnostjo. Kaj Vam v življenju največ pomeni, na katere vrednote prisegate? Na področju družbenega: svoboda posameznika skupaj z odgovornostjo; na osebnem področju: notranji mir in povezanost z naravo; v odnosih med ljudmi: prijazno in veselo. S kakšnimi projekti bi lahko izboljšali kakovost bivanja posameznika? Ali boste spodbujali prostočasne aktivnosti ter poskušali zanje zagotavljati tudi primerno okolje? Eden boljših primerov s tega področja je dejavnost Etnološkega društva iz Hrovače. Vedno večje druženja po vaseh, ki mu je morda potrebno dodati več vsebine. Premalo je narejeno za kvaliteto življenja mladih, še posebno v Ribnici. Tukaj je, po začetni iniciativi, potrebno pustiti pobudo mladim, ne pa jih pustiti same. Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje in možnost prostovoljnega dela lahko pripomoreta h kvaliteti bivanja starejših. MENIM, DA.... Ali menite, da je prav, da so osebni dohodki vodilnih pohtikov in funkcionarjev v javnih podjetjih ter zavodih javni ter kot taki predstavljeni tudi javnosti? Svojega materialnega stanja ne smatram za osebno intimnost, sicer pa so te reči zakonsko določene. Se Ribnica obnaša samozadostno? Za takšno obnašanje ni nikakršnega razloga. Vsekakor bi se morali več povezovati. Kaj Vas v obstoječem družbenem sistemu najbolj moti, se Vam zdi v nebo vpijoča nepravičnost in kako bi le-to po Vašem mnenju lahko spremenili? Odprta in pluralna družba ter krepitev demokracije sta najboljši orodji za reševanje sistemskih problemov. Dober izobraževalni in informacijski sistem pa je pogoj za omenjeno družbo. Sicer sem po naravi optimist in izhajam iz tega, kar je, in ne iz tega, česar ni. Sem pa seveda zagovornik odgovorne kritike, ki je podprta s pripravljenostjo na dejanja in osebno izpostavljanje. Mislim, da se svet čedalje bolj zaveda, da so bogati zgolj upravljalci tega, kar pripada celemu svetu. POGOVOR JE BIL NOVINARSKO VODEN. ALOJZ MARN KANDIDAT ZA ŽUPANA Alojz Marn je kot član Slovenske ljudske stranke funkcijo svetnika v občinskem svetu opravljal že drugi mandat. Posebej aktiven je bil pri opozarjanju na kmetijsko, pa tudi gospodarsko problematiko. V politično dogajanje je vpet že od začetka ustanovitve slovenske države, in je tvorno sodeloval pri prvih premikih. Je univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva in od leta 1987 zaposlen pri Kmetijsko - gozdarski zadrugi Ribnica, kjer je komercialist. Med pomembnejšimi kmetijskimi projekti, za katere se je zavzemal in pri njih tudi sodeloval, so agromelioracije, sicer pa deluje tudi v organih Kmetijsko-gozdarske zbornice in je predsednik občinskega odbora za kmetijstvo. Tudi doma, v Jurjeviči, se ukvarja s kmetovanjem in to dejavnost tako praktično udejanja. Rojen je leta 1961, na volitvah pa bo nastopil kot kandidat za župana, ki ga je predlagala Slovenska ljudska stranka. Eno temeljnih vprašanj je gotovo, zakaj ste se odločili kandidirati za župana: iz političnih razlogov, (če imate podporo stranke ali ste celo njen član) ali iz kakšnih drugih, bolj osebnih vzgibov in motivov? Sem član Slovenske ljudske stranke. Za kandidaturo sem se odločil na njeno pobudo, po temeljitem premisleku in ob podpori svoje družine. Osnovni motiv mi je povezovati vse občane, zastopati njihove interese, iskati rešitve v dobro vseh in jim biti kot profesionalni župan vedno na razpolago. VEM-NE VEM Kolikšna je stopnja brezposelnosti v ribniški občini in koliko odstopa od slovenskega poprečja? Po zadnjih uradnih podatkih je stopnja registrirane brezposelnosti na območju občine nekaj nad 13% in je za skoraj 2 odstotni točki višja od slovenskega poprečja Koliko občanov prejema socialno pomoč? V letu 2001 je za socialno pomoč zaprosilo 277 prosilcev. Večini zahtevkov je bilo tudi ugodenih (ca. 250). Koliko visokošolsko in univerzitetno izobraženega kadra trenutno premore Ribnica? Zadnji razpoložljivi podatki so še iz popisa 1991. Po takratnem popisu je bilo 237 oseb z visokošolsko izobrazbo, 294 z višješolsko in 2833 s srednješolsko. Ti podatki vsebujejo še območje sedanje občine Loški Potok in Sodražica Gospodarstvo Ribnice je v precej slabem položaju, kažejo statistike in opozarja gospodarska javnost Kako bi lahko Občina ter župan na njenem čelu spodbudila gospodarski razvoj in podjetnikom omogočila razcvet njihove dejavnosti? Ocenjujem, da se mora tudi občina aktivno vključevati v gospodarsko življenje. Zagotavljati mora najprej prostorske pogoje za gospodarstvo (urejanje lokacij, kot so industrijskoobrtne cone, komunalna infrastruktura), znižati tiste obremenitve, ki so v pristojnosti občine (komunalni prispevek, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišče za gospodarstvo), spodbujati gospodarski razvoj tudi z neposrednimi plačili (subvencije obrestnih mer, sofinanciranje pridobivanja podjetniških znanj,..). Ocenjujem, da bi moral imeti župan tudi poseben svet, ki bi ga sestavljali predstavniki gospodarstva (tako gospodarskih družb kot samostojnih podjetnikov), ki bi se redno sestajal in analiziral situacijo ter iskal možnosti sodelovanja in reševanja problemov med občino, državo in gospodarskimi subjekti. Kako ocenjujete dosedanji razvoj ribniške občine? Na kaj bi bilo potrebno najprej usmeriti pozornost in katero smer razvoja naj bi si Ribnica zastavila dolgoročno? Občina Ribnica je bila v začetku devetdesetih let ena izmed gospodarsko najuspešnejših slovenskih občin. Močna industrija jo je popeljala v sam slovenski vrh. Sledil je velik zlom in padec v sredini devetdesetih let. Gospodarstvo občine se sedaj le počasi obnavlja in približuje slovenski ravni. Treba je upoštevati, da občina kljub zdajšnji situaciji razpolaga z velikimi gospodarskimi potenciali in kvalitetnimi človeškimi viri. Dolgoročno je potrebno graditi razvoj ravno na tej osnovi. Občina mora podpirati razvoj podjetništva, ki ima za cilj povezovati se navzven. Visokošolsko in univerzitetno izobraženega kadra Ribnica večinoma ne zaposluje in le-ta zato dnevno migrira v druga mesta. Kaj lahko Ribnica temu kadru ponudi, da ga zadrži tu? Močno gospodarstvo samo po sebi zagotavlja zaposlovanje izobraženega kadra. Potrebno je torej najprej zagotoviti ugodne gospodarske pogoje, ki prinašajo nova delovna mesta in nove zaposlitve, tudi visoko izobraženih ljudi. Z gospodarsko uspešnimi subjekti lahko preprečimo beg možganov. Občina pa si mora prizadevati tudi za ohranjanje delavnih mest v negospodarstvu, v raznih javnih službah in zavodih, državni upravi... Prizadevati si je potrebno, da se te institucije na območju občine ne ukinjajo, ne selijo v druge kraje, ampak po možnosti celo ustanavljajo. Ali ste naklonjeni tujim vlaganjem in investicijam? Na katerih področjih vidite priložnost Ribnice za razvoj v sklopu mednarodnega sodelovanja? Menim, da se mora občina odpreti novim investitorjem, ki bi s svežim kapitalom in sodobno tehnologijo prinesli v občino nove programe in nova delovna mesta. Podpirati mora tuja podjetniška vlaganja Občina pa se mora vključevati tudi v širše razvojne regionalne programe, kajti le taki programi lahko izpolnjujejo stroge evropske kriterije in samo za take programe se lahko pridobijo tudi finančna sredstva države in Evropske unije. S kakšnimi projekti bi lahko izboljšali kakovost bivanja posameznika? Ali 1 © L f I § § § KDO JE ALOJZ MARN? Kot kakšnega človeka in osebnost Vas ljudje najpogosteje opisujejo in označujejo? 0 tem sam ne morem prcsojati.Vprašati bi morali tiste, ki me poznajo. Ste dojemljivi za drugačne ideje in razmišljanja ter na kakšen način nameravate komunicirati z javnostjo? Pripravljen sem prisluhniti različnim idejam, razmišljanjem in predlogom. Z veliko dela, razuma, potrpljenja in dogovarjanja lahko skupaj marsikaj dosežemo. Strpno, predvsem pa čimbolj osebno dosegljivo želim komunicirati z javnostjo. Kaj Vam v življenju največ pomeni in na katere vrednote prisegate? Prisegam na tradicionalne krščanske vrednote. V življenju mi največ pomeni to, da ima človek delavne roke, ljubeče srce ter da lahko z nasmehom odhaja in prihaja k družini ter k tistim, s katerimi dela, se srečuje in živi. boste spodbujali prostočasne aktivnosti ter poskušali zanje zagotavljati tudi primemo okolje? Občina mora zagotavljati kvaliteto pogojev bivanja različnih slojev prebivalstva, od predšolskih otrok do starostnikov. Zagotavljati mora bivalne pogoje v vrtcih, pomembno vlogo mora odigrati občina ob prehodu osnovne šole na devetleten pouk, tako v smislu zagotavljanja ustreznih prostorskih in materialnih pogojev šole, kot tudi varnosti prihoda in odhoda otrok v šolo. Skrbeti mora za reševanje stanovanjske problematike, zlasti socialno najbolj ogroženih prebivalcev in mladih družin. Problem starejših mora reševati z različnimi programi od zagotovitve zavodskega varstva občanov (nujna je izgradnja doma), podpirati pomoč ostarelim in bolnim na domu, zagotavljati socialne varstvene prejemke in drugo. Problem invalidov je potrebno reševati z vključitvijo v varstveno delovni center. Občanom je potrebno ponuditi tudi pogoje za njihovo udejstvovanje na športnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Pogoje bivanja pa mora občina izboljševati tudi s podporo prostočasnim aktivnostim, podpori delovanju različnih društev, tako finančno kot tudi pri zagotavljanju pogojev njihovega delovanja MENIM, DA.... Ali menite, da je prav, da so osebni dohodki vodilnih politikov in funkcionarjev v javnih podjetjih ter zavodih javni ter kot taki predstavljeni tudi javnosti? Z navedeno predstavitvijo osebnih dohodkov ter tudi drugih bonitet politikov in funkcionarjev se popolnoma strinjam.. Se Ribnica obnaša samozadostno? Mislim, daje že Ribničan s krošnjo na rami simbol odprtosti in povezovanja Ribnice. Treba si je vedno prizadevati za odprto in gospodarsko uspešno Ribnico. Kaj Vas v obstoječem družbenem sistemu najbolj moti, se Vam zdi v nebo vpijoča nepravičnost in kako bi leto po Vašem mnenju lahko spremenili? V obstoječem družbenem življenju me najbolj motijo velike razlike med prebivalstvom. V naši družbi živi že veliko ljudi na robu revščine. Treba je ustvarjati pogoje za človeka vredno življenje ter reševati probleme socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Posamezniki se morajo pri tem tudi sami aktivno vključevati in iskati rešitve. POGOVOR JE BIL NOVINARSKO VODEN. JOŽE TANKO KANDIDAT ZA ŽUPANA Jože Tanko vodi ribniško občino kot župan skoraj osem let, njegova tokratna kandidatura za župana pa je že tretja zapored. Zadnji dve leti je kot poslanec Socialdemokratske stranke član slovenskega parlamenta, sicer pa je svojo poklicno pot začel v gospodarstvu. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva in svojo strokovnost je 13 let izpopolnjeval v največjem ribniškem podjetju Inles. Nazadnje je tamkaj opravljal funkcijo direktorja največje delniške družbe. Njegova zadnja služba v gospodarstvu pred nastopom županovanja pa je bila v Starem Logu na Žagi, kjer je bil prav tako direktor. Pri svojih 46 letih si je tako pridobil dovolj izkušenj na gospodarskem in političnem področju, saj je na obeh opravljal najvišje vodstvene funkcije. Na volitvah bo nastopil kot kandidat SDS. Eno temeljnih vprašanj je gotovo, zakaj ste se odločili kandidirati za župana: iz političnih razlogov, (če imate podporo stranke ali ste celo njen član) ali iz kakšnih drugih, bolj osebnih vzgibov in motivov? Menim, da dovolj dobro poznam delo župana in njegove pristojnosti, ker že dva mandata uspešno opravljam to zelo odgovorno funkcijo. Prepričan sem, da imam dovolj kvalitetno, raznovrstno in konkurenčno znanje, saj sem v svoji poklicni karieri opravljal najodgovornejše naloge v gospodarstvu in politiki. Delo bom opravljal resno, vzorno, strokovno in pregledno. Potrudil se bom, da bo Ribnica tudi v naslednjih letih naredila opazen razvojni korak na vseh pomembnih področjih in se utrdila kot pomembno lokalno središče. Srednja šola je prva priložnost. Vesel sem, da me cenijo občani in da imam veliko oporo tudi med člani in simpatizerji stranke. VEM-NEVEM Kolikšna je stopnja brezposelnosti v ribniški občini in koliko odstopa od slovenskega poprečja? Okrog 13,5 % in za približno 2 % odstopa od slovenskega povprečja. Koliko občanov prejema socialno pomoč? Okrog 310, od tega jih največ prejema denarno socialno pomoč. Koliko visokošolsko in univerzitetno izobraženega kadra trenutno premore Ribnica? Okrog 400 prebivalcev (4%). Gospodarstvo Ribnice je v precej slabem položaju, kažejo statistike in opozarja gospodarska javnost. Kako bi lahko Občina ter župan na njenem čelu spodbudila gospodarski razvoj in podjetnikom omogočila razcvet njihove dejavnosti? Ribnica je pred leti res bila v izredno slabem položaju. Po propadu Rika in drugih podjetij je bila brezposelnost še leta 1994 in 1995 skoraj 30-procentna. V samo nekaj letih se je nezaposlenost znižala na znosnih 13.5 %, in Ribnica seje prebila med srednje uspešne občine, tudi zaradi pomoči občine ambicioznim investitorjem. Že je znižan komunalni prispevek, začela se je prodaja površin in objektov v Kasarni in pričelo se bo s komunalnim opremljanjem obrtne cone Breg. Izjemno velik poudarek nameravam dati nadaljnji podpori in promociji domače obrti in razvoju turizma. Največ pa lahko pripomore gospodarstvo samo. Kako ocenjujete dosedanji razvoj ribniške občine? Na kaj bi bilo potrebno najprej usmeriti pozornost in katero smer razvoja naj bi si Ribnica zastavila dolgoročno? Ribnica mora ostati in se še utrditi kot pomembno kulturno, športno, šolsko in gospodarsko središče med Ljubljano in Kolpo. Stoletna tradicija izdelovanja lesenih in lončenih izdelkov je odlična osnova za nadaljnjo promocijo doline, za navezavo novih komercialnih navezav, za razvoj turizma. Pomembno tržno priložnost bo nudila dograjena športna dvorana z bazenom, saj bo primerna za množični šport, velike prireditve in mednarodna tekmovanja. Nujno pa bo potrebno Ribnici poleg srednje šole priboriti še dom za starejše in za prizadete občane. Visokošolsko in univerzitetno izobraženega kadra Ribnica večinoma ne zaposluje in le-ta zato dnevno migrira v druga mesta. Kaj lahko Ribnica temu kadru ponudi, da ga zadrži tu? Delovne migracije so sodoben pojav in so značilne za razvite družbene sisteme. Veliko priložnost za nove kvalitetne zaposlitve bi omogočila ustanovitev srednje šole v Ribnici, izgradnja doma za ostarele ter izgradnja bivalnih enot za celodnevno varstvo najtežje prizadetih pa razvoj trženja športnih, kulturnih, turističnih in drugih možnosti. Ali ste naklonjeni tujim vlaganjem in investicijam? Na katerih področjih vidite priložnost Ribnice za razvoj v sklopu mednarodnega sodelovanja? Že z dosedanjim delom sem nakazal, daje potrebno Ribnico bolj predstaviti tudi tujim sredinam, saj politične povezave vzpodbujajo gospodarske in obratno. Občina je že do sedaj podpirala nastope naših družb in posameznikov na tujih sejmih, vsako leto pa je organizirala vsaj en sejemski nastop v tujini. To je priložnost, da taki stiki prerastejo v resnejše projekte in privedejo do tujih vlaganj. KDO JE JOŽE TANKO? ! Kot kakšnega človeka in osebnost Vas ljudje najpogosteje opisujejo in označujejo? Odprt, dostopen, delaven, pripravljen na pogovor, jasen v odgovorih in stal-fC,\ iščih in ne obljubljam nečesa, kar ni izvedljivo. , ( Ste dojemljivi za drugačne ideje in razmišljanja ter na kakšen način nam- eravate komunicirati z javnostjo? Seveda, saj se zavedam, da smo ljudje zelo različni, da celo iste stvari različno dojemamo, zato so potrebni usklajevanja in dogovori. Javnost bom redno j korektno obveščal o vseh pomembnih dogodkih, nič drugače kot do sedaj. Kaj Vam v življenju največ pomeni in na katere vrednote prisegate? Zelo cenim odkritost, odprtost in korektnost, tolerantnost, spoštovanje. Trudim se, da svoje delo opravljam strpno, dosledno in zakonito. Vsem poskušam pomagati, ne glede na položaj in premoženjsko stanje. Trudim se, da ne delam izjem. S kakšnimi projekti bi lahko izboljšali kakovost bivanja posameznika? Ali boste spodbujali prostočasne aktivnosti ter poskušali zanje zagotavljati tudi primerno okolje? Za blokovskimi naselji bo potrebno urediti dodatne parkirne površine, mestno jedro pa razbremeniti odvečnega prometa. V večjih naseljih bo potrebno zagotoviti rekreativne površine in športne objekte, na katerih se radi zadržujejo stari in mladi in aktivno preživljajo svoj prosti čas. Še naprej bom podpiral društvene aktivnosti, saj združevanje in sodelovanje bistveno pripomoreta k izboljšanju razumevanja, spoštovanja in vzdušja v družbi. 8 § © MENIM, DA.... Ali menite, da je prav, da so osebni dohodki vodilnih politikov in funkcionarjev v javnih podjetjih ter zavodih javni ter kot taki predstavljeni tudi javnosti? Je nujno potrebno. Javnost mora biti o plačah korektno in pravočasno obveščena. Se Ribnica obnaša samozadostno? Ne, Ribnica je precej odprto okolje in se intenzivno povezuje z drugimi sredinami. Projektno se povezuje z dolenjskimi in drugimi slovenskimi, pa tudi tujimi občinami. Kaj Vas v obstoječem družbenem sistemu najbolj moti, se Vam zdi v nebo vpijoča nepravičnost in kako bi le-to po Vašem mnenju lahko spremenili? Razmere v naši družbi še vedno niso najbolj vzpodbudne, saj je pravna država bolj želja kot stvarnost. Še vedno smo priča številnim zlorabam, izkoriščanju zaposlenih, uporabi moči, samoljubju vodilnih in prisvajanju premoženja. Zelo so izpostavljeni starejši in prizadeti. Nujno potrebno je zagotoviti učinkovito in dosledno pravno varstvo, skrajšati postopke. POGOVOR JE BIL NOVINARSKO VODEN. § Spoštovane volivke in volivci! 10. novembra 2002 bomo volivci izbirali župana, občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti ter izvoljenim kandidatom zaupali upravljanje občine v naslednjih štirih letih. Socialdemokratom ste volivci v obeh preteklih mandatih izkazali veliko zaupanje in nam poverili velik del odgovornosti za ureditev težkih razmer, ki smo jih podedovali po letih velike krize zaradi propada Rika in drugih nekdaj uspešnih podjetij. Pomagali smo izoblikovati učinkovit program podpor podjetjem in podjetnikom. Te so, poleg velike iznajdljivosti in samoiniciativnosti naših občanov, odločilno pripomogle k več kot dvakratnemu znižanju nezaposlenosti - od skoraj 30 na 13,5 %. V naslednjem obdobju bomo še bolj podprli izobraževanje podjetnikov, saj je znanje ključnega pomena v ostrem konkurenčnem boju. Prav tako bomo nadaljevali s podporo sejemskim nastopom podjetnikov doma in v tujini in s tem pripomogli k njihovi večji prepoznavnosti na trgu, istočasno pa pripomogli tudi k promociji Ribnice. Kljub temu, da je bilo v preteklosti kar nekaj poskusov oživitve turizma, večjih uspehov ni bilo. Zadnja leta pa smo se dela lotili bolj sistematično. Pripravili smo nove prospekte, izdali turistično karto in odprli novo turistično pisarno. Uspela je povezava 12 občin, od Idrije in Cerknega do Kolpe, ki daje Ribnici bistveno večje možnosti prodora na turistični trg. V mandatu, ki se izteka, se je Ribnica s svojo bogato rokodelsko zapuščino organizirano pojavila v Italiji, Avstriji in na Švedskem. Ribnica je postala zanimiva in iskana. V naslednjem obdobju nameravamo usmeriti več pozornosti predvsem v sodelovanje z zamejskimi Slovenci v Benečiji, na Koroškem in v Porabju. Podprli smo tudi projekt geografske zaščite suhe robe. Obnovljeno grajsko poslopje ter posodobljene in nove stalne razstave nudijo kvalitetni in celoviti ponudbi še dodatno oporo. Socialdemokrati bomo podprli tudi prizadevanja za obnovo Marofa in razširitev knjižnice. Izjemno velik poudarek smo v preteklem obdobju namenili obnovi šolskih objektov ter obnovi in dograditvi športnih površin. Ribniški učenci imajo najboljši šolski in športni standard na tem področju. Ko bodo dograjeni še športni center in nekatera športna igrišča v večjih naseljih, bo omogočeno otrokom, mladini in odraslim, da se bodo še aktivneje posvečali prostočasnim - interesnim dejavnostim in športu. Občani se povezujejo, bogatijo se medčloveški odnosi, krepi se pripadnost kraju in okolju in nastajajo nova društva, ki poglabljajo občutek za skupne cilje in vrednote. Vrstijo se odlični dosežki, z njimi pa prihajajo dodatni motivi in nove obveze ter prijeten občutek, da zmoremo. Za te programe se bomo trudili tudi v naslednjem mandatu. Srednja šola je bila neizpolnjena želja generacij nekaj zadnjih desetletij. Zdaj postaja stvarnost, saj je bila na predlog našega župana in poslanca uvrščena v predlog zakona o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti. Ribnica lahko postane v letih 2003 -2008 novo srednješolsko središče. Veseli nas, da se je še poglobilo že do sedaj zelo dobro sodelovanje z najprodornejšim delom prebivalstva, s študenti, ki so predstavili Ribnici nove vsebine na zelo domiseln način. Vsekakor si tudi v naslednjih letih zaslužijo našo podporo. Sledili smo tudi potrebam sociale, predvsem skrbi za onemogle in ostarele ter telesno in duševno prizadete. Razširjena je mreža nege na domu, s katero se mnogim, ki so se znašli v težavah, nudi prepotrebna pomoč. V pripravi pa so že projekti doma za starejše občane in za bivalne enote celodnevnega varstva najtežje prizadetih. Potrudili se bomo, da bi se začela tudi gradnja, saj se zavedamo, da se bodo problemi na tem področju še povečevali. Zelo veliko smo pripomogli, da se je po celi občini odvijala intenzivna investicijska dejavnost. Dogradilo se je nekaj cestnih odcepov in povezav. Zavzemali se bomo, da bodo obnovljeni najvažnejša križišča v Ribnici in odcepi na glavnih cestah, da se bodo zgradile obvoznice krajev ob glavni cesti proti Ljubljani ter nova navezava na ljubljansko obvoznico. Bistveno pa se je izboljšala preskrba z zdravo pitno vodo, saj je bilo obnovljenih precej vodovodov. Tudi v prihodnjih letih jih bo potrebno nekaj dograditi in še več obnoviti, saj so omrežja dotrajana, nevarna in premalo propustna. Taka omrežja tudi ne zagotavljajo zadostne požarne varnosti. Videz občine se je precej spremenil zaradi precejšnjih izboljšav ravnanja z odpadki in čiščenja odpadnih vod. Kmalu bo dograjena deponija odpadkov in sanirana večina divjih odlagališč. Sistem bo potrebno nadgraditi z učinkovitejšim ločenim zbiranjem odpadkov ter nadaljevati z izgradnjo čistilnih naprav. Precej inventivno je bilo reševanje nakopičenih težav v kmetijstvu. Razvili smo vrsto stimulativnih ukrepov in pridobili podporo države za izvedbo komasacij na obsežnem področju v južnem delu občine. Zdi se nam smiselno, da se tudi v prihodnjih letih intenzivno podpira prehod v tržno usmerjeno in učinkovito, vendar ekološko sprejemljivo kmetijstvo. Spoštovani volivke in volivci! Socialdemokrati smo v obeh dosedanjih mandatih gradili na strpnem, odgovornem, strokovnem in resnem delu, s katerim smo si pridobili zaupanje ter uspeli povezati ljudi in jih pritegniti k sodelovanju. Naše delo je bilo pregledno, namenjeno vsem področjem, vsem starostnim skupinam in vsem slojem. Rezultat ni izostal. Prepričani smo, da smo upravičili vaše zaupanje. Tudi tokrat vam predstavljamo program, za katerega smo prepričani, da ga je mogoče uresničiti, saj je narejen na podlagi poznavanja in dosedanjih izkušenj. Naši kandidati se bodo potrudili, da bodo uresničili naše cilje in vaša pričakovanja. Verjamemo, da zmoremo, saj so na naših listah izkušeni kandidati, ki so se že do sedaj izkazali v gospodarskem in političnem življenju in ki se zavedajo, da je VSAK človek najpomembnejši. Občinski odbor Socialdemokratske stranke, Ribnica Predsednik Jože Tanko LISTA KANDIDATOV SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE, 00 RIBNICA KANDIDAT ZA ŽUPANA 1. JOŽE TANKO, BREG PRI RIBNICI 82 KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET VOLILNA ENOTA 1 1. MIHA KLUN, GORNJE LEPOVČE 118 2. BERNARDA KOGOVŠEK, KNAFLJEV TRG 6 3. PETER KOČEVAR, MERHARJEVA UL. 12 4. JOŽE KOZINA, KNAFLJEV TRG 7 5. JOŽE MIHELIČ, UL. JOŽETA PETKA 7 6. MARKO NOVAK, KNAFLJEV TRG 11 7. JOŽKO MIHELIČ, GORENJSKA C. 58 VOLILNA ENOTA 2 1. ANDREJA HOČEVAR, HUMEC 27 S. ANTON TLC, GORIČA VAS 12 3. JOŽE LEVSTEK, NEMŠKA VAS 3 4. DANILO RUS, GRČARICE 10 5. JOŽE ORAŽEM, RAKITNICA 27 6. FRANCE VIDERVOL, LIPOVEC 11 VOLILNA ENOTA 3 1. JOŽE TANKO, BREG 82 8. VINKO LEVSTEK, HUDI KONEC 10 3. MARIJA OKORN, VELIKE POLJANE 2 4. JOŽE ZIDAR, BREŽE 22 5. MARIJA LOVŠIN, SLATNIK IB 6. FRANC MODIC, MAROLČE 9 SDS KANDIDATI ZA ČLANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA VOLILNA ENOTA 1 1. JOŽE HENIGMAN, URBANOVA 1A 2. JOŽEF MIHELIČ, UL. JOŽETA PETKA 7 3. VALENTIN PUŽELJ, PODGORSKA 4 VOLILNA ENOTA 2 1. JANEZ ILC, DOL. LAZU A 2. JANEZ LOVŠIN, SLATNIK 1 3. JOŽE ZIDAR, BEŽE 22 VOLILNA ENOTA 3 1. JOŽE ILC, GORIČA VAS 37 2. BRANE LOVŠIN, OTAVTCE 16 3. IVAN PRELESNIK, HROVAČA 32 KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJA VAS VOLILNA ENOTA 1 1. ANTON BERKOPEC, OBRTNIŠKA UL. 5 2. MILAN ORAŽEM, LIPOVEC 17 3. JANEZ POGORELEC, HRIB 9 VOLILNA ENOTA 2 1. MIRKO KAPLAN, PRIGORICA 14 2. MILAN KLUN, PRIGORICA 107 A VOLILNA ENOTA 3 1. JOŽEF ORAŽEM, RAKITNICA 27 2. DANILO RUS, GRČARICE 10 KRAJEVNA SKUPNOST SVETI GREGOR 1. ROMANA ADAMIČ, SVETI GREGOR 4 A 2. ALOJZIJ LEVSTEK, MARŠIČI5 jj 3. FRANC MODIC, MAROLČE 9 4. JOŽE ŠKULJ, HUDI KONEC 8 J 5. VALENTIN ZGONEC, JUNČJE 1A KRAJEVNA SKUPNOST | VELIKE POLJANE | 1. ALOJZ NOVAK, VEL. POLJANE 19 § 2. MARIJA OKORN, VEL. POLJANE 2 | 3. DANILO PIRNAT, VEL. POLJANE 23 e 4. ANTON ŠILC, VEL. POLJANE 43 z G2-) □ TT1 CžD CsD N. Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka NOVA SLOVENIJA PRINAŠA SVEŽ VETER! Nova Slovenija prinaša svežino v politični prostor s trdno odločnostjo spodbujanja zasebne gospodarske pobude, ki je temelj tudi za dostojno sociabo varnost, odgovorno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev in naklonjenost do razumnih tujih vlaganj, ki pomenijo nov gospodarski zagon. Do sedaj smo pokazali potrebno strpnost, po drugi strani pa odločnost za odpravo nepravilnosti ter potrebno zavezanost za javno dobro. NOVA SLOVENIJA ZA PRIJAZNO OBČINO! Verjamemo v zasebno pobudo, ne pa v vsemogočnost države. Zato se zavzemamo, da bo čim več občanov postalo podjetnikov in obrtnikov, saj so nosilci trdnega m pravega razvoja. Dodatni zagon bomo dosegli s pritegnitvijo mvestitoijev, kar je naloga občine, m z naklonjenostjo ter nudenjem pomoči tistim, ki bodo začeli z dejavnostjo, ne pa jih birokratsko ovirali. Naša skrb bo namenjena tako mladim, ki si zaslužijo dostojen mladmski center, kot tudi starejšim občanom, ki potrebujejo dom starejših občanov. Le-ta bo našim kra- janom v zreli jeseni nudil bivanje v domačem kraju, njihovim sorodnikom zagotavljal povezanost s svojimi bližnjimi in nudil kvalitetna delovna mesta. Ribnica mora izboljšati svoj videz m pokazati pravo podobo urejenega občinskega središča z urejenimi fasadami javnih zgradb, narodno dediščmo ter novim kulturnim dogajanjem, m tako postati tudi turistično zanimiva. Z obvoznico bomo zmanjšali hrup v mestu in zagotovili pretočnost prometa. Dostojen standard komunalne urejenosti želimo uveljaviti na celotnem območju občine Ribnica, pri čemer se bomo zavzemali, da bodo zneski na položnicah na sprejemljivi ravni. Kandidati N.Si za svetnike na lokalnih volitvah 2002 smo prepoznavni in z izkušpjami na različnih področjih. Prepričani smo, da bomo znali delovati povezovalno ter vzpodbujati tudi druge. Svoje izvolitve ne sprejemajo kot oblastno moč, pač pa kot službo za javno dobro vseh. 00 N.Si Ribnica SLS. Slovenska ljudska stranka Z VAMI ZA LEPŠI JUTRI Za odprto in gospodarsko uspešno Ribnico Spoštovane volivke in volivci! Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vsakokratne volitve so preizkusni kamen demokracije. To je čas poračuna za nazaj in pogleda naprej. Slovenska ljudska stranka je stranka, ki se zaveda svoje odgovornosti. Ne ruši, ampak odločno in vztrajno hodi po poti napredka, tako na državnem kot na lokalnem nivoju. Zaveda se svojega poslanstva v tem prelomnem obdobju. Nastala je leta 2000 z združitvijo dveh programsko in svetovnonazorskih sorodnih strank: bivše Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. Na prejšnjih volitvah je stranka dobila 4 svetnike iz vrst krščanskih demokratov in 3 iz vrst ljudske stranke. Po združitvi seje vseh sedem svetnikov složno povezalo v enotno svetniško skupino in konstruktivno delovalo v občinskem svetu in na lokalnem nivoju. Mnogi programi občine Ribnica so bili uresničeni prav zaradi njihovega delovanja. Pred nami pa so novi časi in nove priložnosti. Ne želimo jih zamuditi. Stranka želi še naprej aktivno sodelovati tudi na lokalnem nivoju. Prepričan sem, da to znamo in zmoremo. Ponujamo vam listo naših kandidatov, na katero smo uvrstili kandidate, ki so strokovnjaki na različnih področjih. Gre za ugledne ljudi, ki so se s svojim delom in njegovimi rezultati že velikokrat izkazali. Vesel sem, da smo v svoje vrste pritegnili številne predstavnike gospodarstva, od predstavnikov gospodarskih družb do uspešnih samostojnin podjetnikov. To so ljudje, ki se z vso odgovornostjo zavedajo, da se je gibalo napredka vsake družbe ravno uspešno gospodarstvo. V naših vrstah so tudi predstavniki kmetijstva, predstavniki s področja družbenih dejavnosti, zastopani so različni sloji, od mladih kandidatov, polnih novih moči in Idej, do predstavnikov upokojencev, ki lahko s svojimi izkušnjami prispevajo k skupnemu dobremu. Prepričan sem, da stojimo pred novimi izzivi, s katerimi seje naša ekipa sposobna spoprijeti. Posebno pa sem vesel, da vam naša stranka ponuja tudi županskega kandidata. To je Alojz Marn, domačin, človek, ki se dejavno vključuje v življenje in delo na območju občine Ribnica že od študentskih let dalje. Kot univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva in kot komercialist v ribniški kmetijsko gozdarski zadrugi dobro pozna problematiko ribniškega gospodarstva In kmetijstva. Kot kmečki sin se vsakodnevno srečuje z dobrim in slabim, kar nudi podeželje. Kot mož in oče dveh majhnih otrok pozna in razume problematiko številnih mladih ribniških družin. Kot član prvonastale demokratične stranke v Sloveniji pa je aktiven že vse od osamosvojitve Slovenije tudi pri ustvarjanju pogojev za novo družbo. Kot dolgoletni občinski svetnik, predsednik odbora za kmetijstvo in član različnih drugih občinskih odborov in svetov zavodov, dobro pozna delovanje občine, tako da mu nastop nove funkcije ne bi predstavljal prehoda v neko nepoznano področje. Poleg tega sije naš županski kandidat, če mu boste seveda namenili podporo, zadal za cilj, da bo svojo nalogo opravljal profesionalno. Ves svoj čas in vso svojo energijo bo usmeril samo v reševanje problemov in zadev na lokalnem nivoju. Mislim, daje to v času, ko imamo župana, kije kot poslanec polno zaposlen, velika prednost, ki jo naš kandidat lahko ponudi. Kot ministru in članu vlade mi Zakon o vladi prepoveduje neposredno sodelovati v organih odločanja na lokalni ravni, vendar kot domačin In tudi kot bivši občinski svetnik dobro poznam specifičnosti delovanja naše občine. Vedno sem z iztegnjeno roko rad sodeloval pri njenem napredku in pomagal na vseh področjih, kjer je bilo možno. Lojzetu, mojemu dobremu prijatelju že iz študentskih let, izrekam tudi vso svojo osebno podporo In se zavezujem, da mu bom pri delu v dobrobit občine in njenih prebivalcev pomagal po vseh svojih močeh ter mu pomagal odpirati tudi vrata do državnih sredstev In programov. Mag. Franci But Predsednik OO SLS Ribnica V štiriletno obdobje, ki ga bomo začeli z novembrskimi volitvam! za organe lokalne skupnosti, vstopa Slovenska ljudska stranka z namenom, da bo tudi v novem mandatu aktivno sodelovala in odločala. Pri tem želimo sodelovati z vami in za vas. Zavedamo se, da lahko le z medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem, ki pa ne sme temeljiti le na besedičenju, dosežemo cilje, ki smo sijih zastavili. Vsak na svojem področju, vsak po svojih zmožnostih, od mladih do starih. Radi bomo prisluhnili vašim predlogom. Zavedamo se, daje včasih težko ustreči različnim interesom, zato bomo potrebovali veliko razuma, časa potrpljenja in dogovarjanja. Nič samo ne pride, nič ni brez truda, edino delo, ki smo ga pripravljeni vložiti, nam bo obrodilo sadove. Podpirali bomo predloge, ki bodo konstruktivni in v korist nam vsem. Prepričan sem, da lahko s kandidati na naših listah in z vašo podporo za mojo župansko kandidaturo marsikaj naredimo Z VAMI ZA LEPŠI JUTRI. Alojz Marn PREDSTAVITEV PROGRAMA prioritet Slovenske ljudske stranke Ribnica, ki sijih je zastavila stranka za delo v naslednjem mandatu: 1. V Ribnico privabiti nove investitorje, urediti status obrtnih con in omogočiti začetek delovanja. Na lokalnem nivoju je potrebno predvsem ustvariti pogoje za investiranje. 2. Ribnica potrebuje močno in stabilno gospodarstvo z novimi delovnimi mesti, ki bodo zadržala mlade izobražence v kraju. Izgradnja doma upokojencev in varstvenega centra za invalide. Zagotoviti čim boljše pogoje za delovanje m razvoj predšolske in šolske mladine. Sodelovat! pri zagotovitvi boljše zdravstvene ponudbe. Omogočiti skupaj z zainteresiranim! investitoiji izgradnjo klavnega obrata in prispevati s tem k rešitvi problema klavništva na ribniško- 3. 4. 5. 6. 8. 9. 10. 11. 12. cue. Pomembna je tudi zagotovitev ustreznih irov financiranja, zlasti koriščenja strukturnih fondov Evropske unije. Gospodarskim subjektom priznati poseben status omogočiti možnost poslovanja na drugih lokacijah. Ustanovitev srednješolskega centra. Dokončanje investicije v športni center pod ugodnimi pogoji in prizadevati si za Ribnico kot regijsko plavalno in drugo športno središče. Izvedba komasacij kmetijskih posesti v vsej Ribniški dolini in vključitev območja v kmetijski okoljski program. Pripeljati v občino čim več razvojnih programov, pri tem se ne zapirati v občinske meje, ampak sodelovati s preostalimi občinami in regijami. 13. Izkoristiti vse možnosti in priložnosti, kijih čas prinaša, od konsčenja razvojnih sredstev države do sredstev Evropske unije. LISTA KANDIDATOV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE, OO RIBNICA SLS. Slovenska ljudska stranka Kandidat za župana Občine Ribnica 1. Alojz Marn, Jurjeviča 9, Ribnica - univ. dipl. inž. kmet., komercialist Kandidati za občinske svetnike Volilna enota št. 1 1. Tomaž Arko, Prijateljev trg 4, 1. Ribnica - univ. dipl. inž. strojništva, samostojni podjetnik 2. Marjeta Kregar Jeranko, 2. Prešernova 16, Ribnica - dr. medicine, zdravnica 3. Aleksander Merhar, Podgorska 3. cesta 2av Ribnica - strojni tehnik 4. Danica Čampa Marinč, Vodnikova 4. cesta 3, Ribnica - turistični tehnik, turistični vodič 5. Janez Zobec, Kolodvorska 12, 5. Ribnica - gimnazijski maturant, direktor družbe 6. Volilna enota št. 2 Franc Češarek, Humec 22, Dolenja vas - inž. strojništva, vodja projektov Ciril Pucelj, Rakitnica 65a, Dolenja vas - kmetijski tehnik, odkupovalec km. proizvodov Alojzij Arko, Dane 9, 1310 Ribnica - dr. vet. medicine, upokojenec Vladka Turk Mate, Prigorica 75, Dolenja vas - univ. dipl. Inž, kmetijska svetovalka Tomaž Hren, Goriča vas 74a, Ribnica - strojni tehnik, samostojni podjetnik Anton Adamič, Zadolje 8, Ribnica -lesni tehnik, samostojni podjetnik Volilna enota št. 3 1. Alojz Marn, Jurjeviča 9, Ribnica -univ. dipl. inž. kmet., komercialist 2. Benjamin Henigman, Grič c. V/7, Ribnica - višji upravni delavec, direktor družbe 3. Franci Perovšek, Krnče 3, Ortnek -strojni ključavničar, skladiščnik 4. Hubert Kosler, Dule 2, Ortnek -univ. dipl. inž. strojništva, direktor 5. Alojzij Šmalc, Sušje 16, Ribnica -gimnazijski maturant, bančni komercialist 6. Stanko Oblak, Graben 4, Ribnica -dipl. inž. agronomije, svetovalec na skladu Naročnik oglasa: Slovenska ljudska stranka FL, □ ‘hjt* 1.^ Ker mi je blizu Ribnica, sem za LDS Kandidati In kandidatke Liberalne demokracije Slovenije za občinski svetoocme Kiomca i. volilna enota 2. volilna enota 3. volilna enota i. Dušan ErčulJ 1. Stanislav Škrabec 1. Joško (Nino) Leban 1947, Ribnica 1965, Hrovača 1953, Grič a. Marko Obrstar 2. janez Pucelj 2. Fortunat (Nande) Šilc 1965, Ribnica 1959, Dane 1959. Grič 3. Sonja Lalič 3. Grozdana Medved Oberstar 3. Marko Škrabec 1957, Ribnica i959> Nemška vas i960, Dolenji lazi 4. Marko Češarek 4. Peter jecelj 4. Jože Rigler 1954,Lepovče 1965, Dolenja vas 1964, Gorenji lazi 5. Elizabeta (Betka) Pelc 5. Primož Zobec 5. Polona Lovšin 1971, Ribnica 1970, Blate 1977. Breg 6. Lucija Člrovlč 6. Stanislav (Stane) Kljun 6. Ivan Ogrinc 1972, Ribnica 7. Bojan Novosel 1958, Ribnica 1955) Goriča vas 1935, Breze Spoštovane volivke, spoštovani volivci, Lokalne volitve so zato izjemna priložnost, da potegnemo črto pred novimi ko smo leta 2000 ponudili Sloveniji novo razvojno vizijo in zanjo dobili doslej koraki. največje zaupanje slovenske javnosti na parlamentarnih volitvah, smo se Naš namen je: prevetriti strateška izhodišča Liberalne demokracije Slovenije - in zavezali, da bo Slovenija leta 2002 pripravljena za vstop v Evropsko unijo. Tega preveriti stanje ter uspehe. Da ne bodo ostali na papirju, jih bomo najprej sami nismo dosegli samo s pogajanji, prilagajanjem zakonodaje in strukturnimi ponesli po celi Sloveniji. Za njihovo uresničitev pa bomo potrebovali vaš glas. spremembami gospodarstva na nacionalni ravni, temveč najprej in predvsem z Zato iskreno verjamemo, da boste skupaj z nami 10. novembra lahko rekli: Ker izjemnim prizadevanjem občanov in občank v vsaki posamezni občini, v vsakem ml je blizu, sem za LDS\ Posameznem kraju. mvvv. ribnica. Ids.si Liberalna demokracija za lokalno demokracijo! [Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije | Da se sliši tvoj glas! • Socialna demokracija je za nas proces ustvarjanja družbe, v kateri delo in znanje pridobivata moč v razmerju do kapitala. • Socialna demokracija je za nas proces ustvarjanja družbe v kateri se uresničuje solidarnost in pravičnost. • Socialna demokracija je za nas proces uresničevanja družbe demokratičnega socializma. • Zavzemamo se za širitev socialnih, ekonomskih, kulturnih, narodnostnih in ekoloških pravic občana. • Poleg uveljavljenega moškega načela se zavzemamo tudi za uveljavitev ženskega načela v občinski politiki in v odločanju o družbenem življenju sploh. Predstavljamo kandidate ZLSD na lokalnih volitvah 2002 za svetnike Občine Ribnica: 1.VOL1LNA ENOTA PRVIN LAVRIČ, roj.1952, vodja programa v MK Trgovina, d.d.,: »Ali je mogoče v domačem kraju živeti bolj zadovoljno, varno in prijetno? Prav gotovo, kadar so podane možnosti za udeležbo vseh pri odločanju o pomembnih stvareh, ko je dosežena visoka stopnja socialne varnosti in dmžbene odgovornosti, kadar vse pristojne ustanove in organi v lokalni skupnosti usklajeno in zavzeto delujejo v dobro vseh prebivalcev. ZLSD že ves čas kot temeljno vrednoto v ospredje postavlja človeka in njegove potrebe, tako na državnem kot tudi na lokalnem nivoju, zato si bomo prizadevali ustvariti človeka dostojne pogoje bivanja za vse občane Ribnice.« NINA NOSAN, roj. 1979, absolventka politologije »Pomembno je, da so v Občinskem svetu v Ribnici bolj kot do sedaj zastopani interesi mlajše generacije.« VILIJEM LEVSTIK, roj. 1932, upokojenec: »Vama starost mnogih Ribničank in Ribničanov je danes in bo v bodočnosti odvisna predvsem od spodobnega doma za ostarele in invalide. V to jabolko občinski svet mora ugrizniti.« MARTA ŠEGA, roj. 1948, invalidska upokojenka: »Invalidi najbolj vemo, kako pomembna vrednota je zdravje, zato si bom najbolj prizadevala, da bodo realizirane načrtovane dejavnosti, spoštovane zakonske določbe in zagotovljene predvidene finančne podpore, ki zadevajo invalide in zdravje občanov sploh.« BRANKO ROVAN, roj.1958, gozdni delavec pri Grča, d.d.: »Občinska gasilska zveza je dobro organizirana in dobro deluje, zagotoviti pa je potrebno financiranje ter opremljanje manjših gasilskih dmštev, za kar se bom zavzemal v občinskem svetu.« DANIELA MOHAR, roj. 1954, vodja Vzgojno delovnega centra: “Čas beži, vsi se staramo. Starajo se tudi varovanci v našem Varstveno delovnem centru. Osebe s posebnimi potrebami se starajo hitreje od zdravih in prej izgubijo življenjsko energijo. Domovi za starostnike pa zanje niso primerne ustanove. Prizadevala si bom, da v Ribnici usposobimo bivalne skupnosti, ki so primerne za jesen življenja naših starostnikov.« FRANC LAPAJNE, roj. 1938, upokojenec,: »V ZLSD smo prepričani, da je osnova za uveljavljanje interesov vseh občanov demokratizacija javnega življenja in razvijanje politične kulture v občini, ki spoštuje razlike, podpira pobude in išče soglasje sodelujočih.« BORIS FINK, roj. 1957, brezposeln, član gledališke skupine ADB: »V občini Ribnica bi bilo dobro povečati kulturno ponudbo na vseh področjih. Predvsem mladim je potrebno omogočiti spoznavanje in ustvarjanje v gledaliških, slikarskih, kiparskih, glasbenih delavnicah... Potrebno je bolj podpreti tudi dejavnosti športnih dmštev. Udejstvovanje mladih na različnih področjih kulture bo trajno bogatilo duha in jih na najboljši način varovalo pred nevarnostmi sodobne dmžbe, ki jih prepoznavamo tudi že v naši občini.« VELKO BORDEVSKI, roj.1958, ekonomist: »Ribničani smo od vedno poznani po sposobnosti vzpostavljanja donosnih ekonomskih povezav. V ZLSD menimo, da je prišel čas vrnitve izdelkov ribniške industrije na najbolj zanimive jugovzhodne trge.« 2. VOLILNA ENOTA IRMA GRBEC, roj. 1966, profesorica slovenskega jezika na gimnaziji: »V občini deluje kar nekaj interesnih skupin in dmštev, o katerih vemo bolj malo. V občinskem svetu se bom zavzemala za podporo tem in za oživitev novih interesnih dejavnosti v Ribnici, predvsem društvom in skupinam po vaseh.« 3.VOLILNA ENOTA FRANC PETEK, roj 1951, univ.dipl.ing strojništva, podjetnik: »Delo občinskega svetnika je uspešno, če je politično odločanje v občini kakovostno povezano z življenjskim vsakdanom občank in občanov. Izdelati je potrebno dolgoročnejši program, ki bi ga podprlo čimveč občinskih vodstev strank, ter najti in stimulirati ustrezne ljudi za izvedbo. To je možno, a zelo težko. Pogosteje je pomembnejši politični prestiž, kljub zatrjevanju, da so najvažnejši interesi ljudi in okolja. Dobre pobude in dobri programi v prenapetih medstrankarskih odnosih niso izpeljani. Svetniki ZLSD so se vedno zavzemali za sodelovanje čimveč strank in se bodo tudi še v naprej. Upam, da bomo sposobni zdmžiti moči. Do tedaj pa zagotavljam svoje korektno svetniško delo in prizadevanje za ustvarjanje dobrih bivalnih in delovnih pogojev v naši občini.« SLAVICA PETRIČ, roj. 1960, učiteljica kemije v osnovni šoli: »Šolstvo bo vedno občutljiva tema, zato naj OS odgovorno, strokovno in v skladu s sodobnimi trendi odloča o osnovnošolskih in morda tudi o srednješolskih vzgojnoizobraževalnih programih v Ribnici.« JOŽE DEBELAK, roj.1951, strokovni delavec za varstvo pri delu in požarno varnost, podjetnik: »Znanje je naša moč, je osnovni smisel našega življenja, je prihodnost vsakega posameznika in nacije. Da je človek izgubil skoraj vse, se zave šele, ko je izgubil zdravje in postal invalid. Kakovostno delo je zagotovljeno v varnem delovnem okolju in s strokovno zagotovljenimi pogoji. Vame in zdrave pogoje dela lahko vzpostavljamo in vzdržujemo samo s skupnimi močmi, z znanjem in odgovornostjo - ter s sodelovanjem na nivoju občinskega političnega odločanja. Zaupajte ZLSD in nas podprite v dobro vsake občanke in vsakega občana posebej ter v dobro naše celotne skupnosti.« I 1 I I M J g> ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Kandidati za člane sveta (večinski sistem) KRAJEVNE SKUPNOSTI RIBNICA so v volilni enoti 1, ki obsega območje mesta Ribnica: 1. Valentin Puželj, Podgorska 4, Ribnica, roj. 21.9.1965, trgovec, upokojenec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 2. Franc Krže, Struška 10, Ribnica, roj. 23.2.1949, strugar, brez zaposlitve Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 3. Jožef Mihelič, Ul. Jožeta Petka 7, Ribnica, roj. 16. 7.1944, kovinostrugar, obratovodja Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 4. Jože Henigman, Urbanova 1 A, Ribnica, roj. 2.2.1948, ključavničar, gostinec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 5. Simon Gorše, Prijateljev trg 9, Ribnica, roj. 3.2.1930, gradbeni tehnik, upokojenec Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 6. Branko Ruparčič, Lepovče 26, Ribnica, roj. 1. 7.1959, trgovec, upokojenec Predlagatelj: Franc Oražem in skupina volivcev 7. Marjan Peteh, Lepovče 20, Ribnica, roj. 18.2.1960, univ.dipl.inž.tekstilne tehnologije, vodja komerciale Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 8. Franc Janez Klun, Struška 5, Ribnica, roj. 1.3.1947, tehnik, komercialist Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 9. Štefanija Kljun, Gorenjska c. 70, Ribnica, roj. 1.12. 1938, ekonomski tehnik, upokojenka Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 10. Janez Zobec, Kolodvorska 12, Ribnica, roj. 4. 9. 1960, gimnazijski maturant, direktor Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 11. Elizabeta (Betka) Pelc, Škrabčev Trg 27, Ribnica, roj. 24. 7.1971, upravni tehnik, računovodja Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS 12. Antonija Češarek, Lepovče 38, Ribnica, roj. 20. 10.1960, ekonomsko komercialni tehnik, vodja glavne pisarne Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS V volilni enoti se voli 3 člane sveta. v volilni enoti 2, ki obsega območje naselij Breg, Breže, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Grič, Jurjeviča, Kot, Slatnik, Sušje, Zapuže in Žlebič 1. Janez Lovšin, Slatnik 1, Ribnica, roj. 23. 5. 1956, trgovec, skladiščnik Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 2. Jože Zidar, Beže 22, Ribnica, roj. 7. 8. 1979, študent Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 3. Robert Šmalc, Breže 5 A, Ribnica, roj. 28. 1.1967, strojni tehnik, konstrukcijski ključavničar Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 4. Janez Ilc, Dol. Lazi 1 A, Ribnica, roj. 5. 3.1956, voznik, samostojni podjetnik Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 5. Janez Kovačič, Jurjeviča 13, Ribnica, roj. 15.12.1954, lesar, samostojni podjetnik Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 6. Ignacij Lesar, Jurjeviča 6, Ribnica, roj. 7. 8.1929, kmet, upokojenec Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 7. Benjamin Henigman, Grič V/7, Ribnica, roj. 5.1.1960, višji upravni delavec, direktor družbe Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS V volilni enoti se voli 3 člane sveta. v volilni enoti 3, ki obsega območje naselij Bukovica, Dane, Goriča vas, Hrovača, Nemška vas, Otavice, Sajevec in Zadolje 1. Branko Lovšin, Otavice 16, roj. 18. 5.1964, orodjar, tehnolog rezil Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 2. Jože Ilc, Goriča vas 37, Ribnica, roj. 10.3.1957, delavec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 3. Ivan Prelesnik, Hrovača 32, Ribnica, roj. 29. 7.1949, finomehanik, oskrbnik Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 4. Frančiška Mavrin, Sajevec 31, Ribnica, roj. 2.7.1947, osnovna šola, upokojenka Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 5. Darja But, Nemška vas 32, Ribnica, roj. 1.2.1965, univ.dipl.ekonomist, vodja oddelka Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 6. Alojzij Mate, Goriča vas 14, Ribnica, roj. 3.11.1950, Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 7. Andrej Pucelj, Goriča vas 32, Ribnica, roj. 30.1.1952, elektrotehnik, samostojni podjetnik Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka - NSi 8. Jožef Šilc, Goriča vas 90, Ribnica, roj. 5. 3.1936, upokojenec Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi V volilni enoti se voli 3 člane sveta. Kandidati za člane sveta (večinski sistem) KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENJA VAS so v volilni enoti 1, ki obsega območje naselij Dolenja vas, Lipovec in Makoše so: 1. Marjan Šilc, Humec 41, Dolenja vas, roj. 15.10.1959, avtomehanik, podjetnik Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS 2. Dušan Pogorelec, Lončarska 31, Dolenja vas, roj. 15. 4.1965, lesarski tehnik, frezalec Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS 3. Anton Omerza, Hrib 11, Dolenja vas, roj. 8.1.1963, strojni ključavničar, delavec Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 4. Anton Berkopec, Obrtniška ul. 5, Dolenja vas, roj. 21.9.1951, slikopleskar, samostojni podjetnik Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 5. Janez Trdan, Lončarska ulica 24, Dolenja vas, roj. 18.3.1949, strojni ključavničar, orodjar Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 6. Franc Češarek, Humec 22, Dolenja vas, roj. 9. 4.1956, ing. strojništva, vodja projektov Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 7. Janez Pogorelec, Hrib 9, Dolenja vas, roj. 6. 8.1942, lesni tehnik, upokojenec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 8. Milan Oražem, Lipovec 17, Dolenja vas, roj. 28. 9.1963, voznik, voznik - reševalec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 9. Peter Jecelj, Lončarska 74, Dolenja vas, roj. 27. 6.1965, kovinar, podjetnik Predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije - LDS V volilni enoti se voli 3 člane sveta. v volilni enoti 2, ki obsega območje naselja Prigorica so: 1. Franc Mrhar, Prigorica 90 A, Dolenja vas, roj. 13.11.1962, lesni tehnik, vodja CNC stroja Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 2. Miroslav Kaplan, Prigorica 14, Dolenja vas, roj. 22.7.1942, mizar, upokojenec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 3. Milan Klun, Prigorica 107 A, Dolenja vas, roj. 27. 4. 1977, mizar, mizarstvo Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS V volilni enoti se voli 2 člane sveta. v volilni enoti 3, ki obsega območje naselij Blate, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov Žleb, Kot pri Rakitnici in Rakitnica, so: 1. Jože Oražem, Rakitnica 27, Dolenja vas, roj. 30. 4. 1970, strojni tehnik, samostojni podjetnik Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 2. Janez Levstek, Rakitnica 10, Dolenja vas, roj. 17. 5. 1963, univ. dipl. inž. gozdarstva, višji svetovalec za področje gozdarstva Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 2. Danilo Rus, Grčarice 10, Dolenja vas, roj. 19. 9.1955, gozdar Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS V volilni enoti se voli 2 člane sveta. Kandidati za člane sveta (večinski sistem) KRAJEVNE SKUPNOSTI SVETI GREGOR so: Valentin Zgonec, Junčje 1 A, Velike Lašče, roj. 2.3.1965, strojni ključavničar, tesar - krovec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS Jože Grebenc, Maršiči 1, Ortnek, roj. 31.10.1965, strojni ključavničar, obdelovalec kovin Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS Jože Škulj, Hudi Konec 8, Ortnek, roj. 21.1.1953, strojni ključavničar, kovinostrugar Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 4. Marjan Kljun, Pusti Hrib 1, Ortnek, roj. 16. 7.1973, strojni ključavničar, strojni ključavničar Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 5. Alojzij Levstek, Maršiči 5, Ortnek, roj. 16. 7.1961, gradbeni tehnik, vodja gradbene operative Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 6. France Petrič, Vintarji 3, Ortnek, roj. 23. 10.1960, osnovna šola, kmetovalec Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 7. Romana Adamič, Sveti Gregor 4 A, Ortnek, roj. 26. 4.1969, ekonomski tehnik, administrator Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 8. Anton Belaj, Črni Potok 8, Velike Lašče, roj. 9. 5.1966, električar, samostojni podjetnik Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 9. Franc Modic, Marolče 9, Ortnek, roj. 9. 8.1961, strojni ključavničar, strojna ključavničarska dela Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 10. Stanko Oblak, Graben 4, Ortnek, roj. 17.4.1976, univ. dipl. inž. agronomije, svetovalec Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 11. Franci Perovšek, Krnče 3, Ortnek, roj. 28.2.1958, strojni ključavničar, skladiščnik Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS V volilne enoti se voli 5 članov. Kandidati za člane sveta (večinski sistem) KRAJEVNE SKUPNOSTI VELIKE POLJANE so: L Mitja Žužek, Velike Poljane 41, Ortnek, roj. 6. 6.1983, dijak Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 2. Janez Ambrožič, Velike Poljane 36, Ortnek, roj. 18. 6.1964, kovinar, gozdni delavec Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi Jakob Andolšek, Velike Poljane 39, Ortnek, roj. 21.10.1976, kovinar, mizar Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 4. Alojz Novak, Velike Poljane 19, Ortnek, roj. 14.12.1968, strojni ključavničar, gozdarska dela Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 5. Ana Čampa, Velike Poljane 21, Ortnek, roj. 30. 4.1961, poštni tehnik, upravnica pošte Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 6. Danijel Pirnat, Velike Poljane 23, Ortnek, roj. 8. 7.1956, avtomehanik, gradbena mehanizacija Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 7. Marija Okorn, Velike Poljane 2, Ortnek, roj. 13. 6. 1942, administrator, upokojenka Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 8. Marko Prijatelj, Škrajnek 3, Ortnek, roj. 17. 3.1952, osnovna šola, kmetovalec Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 9. Hubert Kosler, Dule 1, Ortnek, roj. L 3.1928, kmetijski inženir, upokojenec Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS 10. Anton Šilc, Velike Poljane 43, roj. 16. 8. 1957, delavec Predlagatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDS 11. Martin Mate, Dol. Podpoljane 7, Ortnek, roj. 13. 6. 1976, kovinar, mlečni kontrolor Predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka -NSi 12. Zdravko Novak, Bukovec 2, Ortnek, roj. 9. 5. 1969, strojni ključavničar, orodjar Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka - SLS V volilne enoti se voli 5 članov. Volitve bodo v nedeljo, 10. novembra 2002. Številka: 01- ObVK-006-01-7/02 Datum: 23. 10. 2002 Občinska volilna komisija Ribnica Gorenjska cesta 3 PREDSEDNIK: Dragica Abrahamsberg LOKUJIE VOLITVE 2002 eeno w MHiiEi-so, lO. NOVEMBRA 2002. iÜiermih EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja MENJALNICA TL M Z Wf vp W IDEAL CENTER - Ribnica M*. B . teL/fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non - stop) $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah Borzno posredovanje IVI O IM TA ZA - AIMPQLJSEK - VISEČI STROPOV! Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226 Tel : (01) 8363 089 PREGRADNE STENE kmf (§y-mstrong RIGIPS DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA! SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE DELOVNI ČAS: GOSTILNA: • pon.: od 91' - 15h • tor., sre., čet.: od 9h - 22k • pet., sob.: od 9k - 24h • ned.: od 10h- 15h • Tel.: 83 62 621 MESARIJA: • pon. - pet.: od T - 19h” • sob.: od T"- la" • ned.: od 8h - IV • Tel.: 83 62 126 desli Tone Pogorelec BLESK 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mall: blesk2@amis.net 5^^ ■ PRODAJA PNEVMATIK RENAULT Zimske pnevmatike -15 % ^olflSXÖl S*Sera Tire« Platišča - 20 % pkzzEzniEi Paketne cene za nakup ^ Kormoran platišč in pnevmatik Premontaža in centriranje Kleber tudi v Ribnici A VTOCENTER POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369957, lax: 8369958 JD# Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 912 in 1917 d.o.o. Oh Mahovniškl c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042,8954-666, lax: 8955444 Delovni čas: 8 -12,1917, sobota 9 -12 OPTIK JANEZ POZNIČ Vrvarska 3 1310 kibijica TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dart od 91^ do 191\ sobofa zaprfo Ta dobri kruhek Pekarna so sPf}ozlata r0^ TT)ATi /f 171 bawcm recept JlTvWL te L: 8955-558 . Slikopleskarstvo fBCKJC Peter Bojc,s». Sistemi Knauf Armstrong Stanislav Zajc s.p. Gornje Lepovče 13 a, 1310 Ribnica GSM: 040/220 978 Škrabčev trg 50, 1310 Ribnica tel.: 01/8373-146 fax: 01/8373 147 e-mail: urban.picek@volja.net Prodaja, popravilo in odkup GSM aparatov Pisarniški material Igrače Tobačni izdelki Revije, časopisi Pooblaščeni prodajalec za simobil PRODAJA RAČUNALNIKOV IN m RAČUNALNIŠKE OPREME g VSE NA ENEM MESTU: ^ ^ - RAČUNALNIKI - MONITORJI, MIŠKE, TIPKOVNICE ... -TISKALNIKI, KARTUŠE, TONERJI - TRAKOVI ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV - PROGRAMSKA OPREMA PO NAROČILU - NADGRADNJA RAČUNALNIKOV - SERVIS, SVETOVANJE - NAMEŠČANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV - ODPRAVLJANJE VIRUSOV - VGRADNJA KOMPONENT - LETNI PREGLEDI RAČUNALNIKOV S ČIŠČENJEM IN ŠE IN ŠE ... Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure AKCIJSKE CENE CORDOBA M id @(%č§oi®®D®©® ©D® dfel] / ' ' -:v IMUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN * ° Robotizacija In avtomatizacija v Industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI d.o.o. Šest osni členkastl roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: o OBLOČNEGA VARJENJA o UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETIRANJA O BRUŠENJA o LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mail: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.sl KUPONI MERICA KOSTANJA (brez holesterola) V bistvu ga pa sploh ni več, kostanja namreč. Bil pa je ob zaključku redakcije. Slastno zapečen. Turoben november je pred nami in hvala bogu, da ga bodo popestrile vsaj volitve. Volili bomo kandidate za čestitke, je nekoč dejal Zoran Predin. Sicer pa, o volitvah je v tej številki napisanega toliko, da je vsak dodatni stavek odveč. Koliko od obljub bo izpolnjenega, pa boste tako in tako videli oz lahko že veste. Parodijo na volitve in kandidate smo spremljali in jih še lahko vsako nedeljo zvečer na TVS 1, kjer so inovativni toliko kot ata, ki starih vil nikoli ne bo zamenjal za motorni obračalnik, kaj šele za traktorski. Ni denarja, pravijo. Res ga ni, sicer pa ga v nobeni javni ustanovi ni. Kje je tržno gospodarstvo v velikih državnih ustanovah, ne ve nihče. Marsikdo bi bil zadovoljen v službi, če lahko prebira časopis dve uri, sestankuje tri ure in dela poročilo o delu tri ure. Za to sila naporno delo pa je še polno zavarovan z vsemi bonitetami. No, pa še telefon in po možnosti mobitel ima v uporabi. Potem pa ni denarja za novitete, za posodobitev delovnih sredstev... Seveda je nekaj tudi vas takšnih, ki veste, kako je čakati na konec službe in ugotavljati, a vam je mogoče ura odpovedala Ob vladni predstavitvi državnega proračuna lahko rečemo: Bravo! Povedano, slikovno ponazorjeno odlično, analitiki, statistiki in komunikologi so delo opravili z odliko. Kaj pa dejansko stanje, stanje, ki ga občutijo ljudje izven grajskega obzidja? Ob organizaciji in številu zaposlenih v javnih zavodih, njihovi produktivnosti je lahko še tako dobro zastavljen proračun znanstvena fantastika Ko smo že pri javnih ustanovah oz. nacionalnem mediju. Dobite položnico za naročnino, ne plačate je v roku, zamudite nekaj dni. Brezpogojno dobite opomin in če ga že plačate, pa pozabite obvestilo poslati preko faxa, vas že čaka opomin pred tožbo ali pa že kar odklop oz naskok na vaš bančni račun. Vse lepo in prav. Tako tudi mora biti. Vendar je povsem drugače pri zrcalni sliki. Vi pričakujete zasluženi denar in če niste redno zaposleni, ga čakate, čakate, čakate. Kakšne obresti neki, kakšni opomini, tožba?! Bolj boste "težili", dalj časa boste čakali. So izjeme tudi med porabniki proračunskih sredstev, v večini primerov pa je fair play zelo komičen. Sicer pa so vsake štiri leta volitve. Volimo to, kar nam ustreza, a ne? Izganjanje raznih nepravilnosti, iskanje pravice pa je skoraj tako, kot izkoreninjanje terorizma Že sam gospod nezmotljivi Bush ml. ugotavlja, da bolj ga uničuješ, več ga je. Močne zobe vam želim ob merici hrustljavega kostanja, martinove goske in stiskanju zob ob pričakovanju volilnih izidov. Še prej pa kozarec mošta, skledo pečene koruze in hop za mizo. Čaka vas kviz, ki vsak mesec prinaša zanimive odgovore na čudna vprašanja in ne nazadnje lepe nagrade. Pa se beremo! Prijetne tople večere v objemu...plašča ali pa "deke". Marko Modrej KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek:______________________________________ Ulica:______________________________________________ Pošta:_______________________________________________ Tel.:_________________1______________________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 15. novembra 2002. KINO IDEAL Kolodvorska 9a NOVEMBER 2002 Sobota, 2. november, ob 21. uri Kloniranka ameriška najstniška komedija * * . * Sobota, 9. november, ob 21. uri Nezvestoba ameriška erotična drama * * * Sobota, 16. november, ob 21. uri Izbranka teme ameriški akcijski ZF film * * * Sobota, 23. november, ob 21. uri Trojni “X” ameriški triler * * * Sobota, 30. november, ob 21. uri Glasnik vetra ameriška vojna drama Pravilna rešitev iz 9. številke Rešeta je: KR0ŠNIARSKA POT Nagrade poklanja sponzor: GOSTILNA PRI PILDARJU Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, 2 kosila v GOSTILNI PRI PILDARJU NASTJA LOVŠIN, Goriča vas 78, 1310 RIBNICA 2. nagrado, 1 kosilo v GOSTILNI PRI PILDARJU JANEZ JALOVEC, Prijateljev trg 4, 1310 RIBNICA 3. nagrado, 1 kosilo v GOSTILNI PRI PILDARJU MITJA LAVRIČ, Ljubljanska 21, 1310 RIBNICA 4. nagrado, 1 kosilo v GOSTILNI PRI PILDARJU MATJAŽ KLUN, Hrovača 7, 1310 RIBNICA 5. nagrado, 1 kosilo v GOSTILNI PRI PILDARJU MARTA LOVŠIN, Trubarjeva 7, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. MicroERA ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 9,1310 Ribnica Tel.: 8373 118, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mali: js@amls.net, http: //home.amls.net/mlcroera/ IINJVTHIJL^S 51 IXJyWSI ■ ixrvTöiJL«s airsjywsrv^ MARTINOV KVIZ (z raco ali brez) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s... 1. Čas mineva, kot bi ga plačevali, da čim hitreje vrti svoje vzvode. Še dva meseca, pa bomo rekli: Srečno 2003. Ravnokar pa smo stopili v X teden tega leta. X = ... D 42 A 43 V 44 2. R, ki ga vidite pred sabo, je unikatna stvaritev, črka unikatnega oblikovalca Sama. Je pa tale R prva črka... 10. Prihaja oktober, so pred desetletji peli člani skupine Ultimat s pevko Simono H20. Oktober pa zdaj že odhaja in prihaja... T moštnik S listopad K meglenik 11. Smo pri zadnjem oz. še enkrat pri prvem vprašanju. Ker smo začeli z matematiko, z njo še končajmo. Do izteka 2002 nas loči le še... B zvečer na TVS 1, ki napoveduje risanko I časopisa Rešeto T združenja slovenskih rudnikov n: P Me ne zanima. J 64 dni. N Jest pa mislim, da 46 dni. 3. Danes goduje, praznovanje snuje in starejša generacija dni mladostne objokuje... Kdo? T Aleš K Ludvik N Simon 4. V četrtek, 24. vinotoka, je bil mednarodni dan OZN, ki pomeni... U obrtno združenje Nemška vas F oktet Zblojeni narcisi O Organizacija združenih narodov 5. A ni posrečen? Tistemu, ki ga je narisal, bi dal kar občinsko priznanje. Pa veste, od kod smo si ga izposodili? Ne? Ali ja!? G z znaka Kolesarske zveze Slovenije T z znaka ribniškega vrtca H z znaka frizerskega salona 4 lasje 6. Smo še zbrani? V redu! V četrtek bo, o kako lepo, praznik. Dan reformacije. Ja, pa še en praznik oz. dan je v četrtek. Kateri? K med. dan varčevanja Z dan ljubiteljev jesenskih barv I praznik pivcev mleka 7. V naslovu ga imamo, pa smo ga skoraj pozabili. Sv. Martin mošt spremeni v vin. Martin, še na mnoga leta. Martin ima od spodaj naštetih jedi najraje... J vročo čokolado s ketchapom A pečeno raco oz. gos K prepečenec z majonezo 8. V prejšnji številki ste lahko videli bogat program ob počastitvi letošnjega praznika občine Ribnica. Večina prireditev je že za nami, nekaj pa jih še bo. V soboto, 2. novembra, bo, denimo, odprtje rekonstruiranega vodovoda... N Nemška vas - Dolenja vas L Dolenja vas - Lipovec Š Slatnik - Sušje 9. Eden večji, drugi manjši. Oz. stopnjevanje. Ne, kje je pa tretji? Ne bo šlo. Hm, od kod pa sta se vzela? Dejte, pomagajte!!! O Ja, to je Barbara Bukovec. E B-ja sta iz oglasa BAMBE. M Ma, to sta stari B in njegov sin B mlajši. B0 t O. p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Točno! Enkrat se je že prikradel tiskarski škrat in malce pomešal črke pred možnimi odgovori in je bilo veselo. Malce se pozabavajte, rešitev pa je tako preprosta, logična (za nekatere)... je že jasno, a ne? Poleg le-teh lahko v kuverti podaste tudi kakšno mnenje o teh straneh, kritiko! Kaj bi z novim letom spremenili vil? Debata je odprta... [PssMteia aošIBs® magiMa ma tolpama äm 51) paStQäüa 19 towaadü a! ma rüapüsmüaü majtosmaija (äa Q§„ mimmite 2®d)8» saa® psawÜUmümiü sasatema öasna pamaMaa äaSaaual S 3apB mapažL h6- h h+H hali OGLASI V Dolenji vasi prodamo dvosobno stanovanje, 61 m2, prvo nadstropje, etažna centralna, klet, garaža, vsi priključki, takoj vseljivo. Tel.: 031 651 437. Prodamo peč kiperbuš na trdo gorivo, temno rjave barve; 40 cm globina, malo rabljen, ohranjen. Tel.: 8364-629. V Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052. Prodam dvosobno stanovanje v Ribnici. Velikost 63 m2, cena po dogovoru. Tel.: 041 / 511 048. Prodam motorno žago Alpina A 40, dolžina lista je 40 cm. K žagi spada nov list in dve verigi. Tel.: 041 / 520 703 oz. 01 / 836 13 93. Prodam avto mercedes Vito, s sedeži, letnik 1998. Prevoženih 80.000 km, avto garažiran. Cena po dogovoru. Tel.: 01 / 780 10 70. Prodam pokrivalo za avto (R 4), dve bundi (6 - 8 let) in šolsko torbo. Tel.: 041/219 865. Prodam nov video domofon. Tel.: 01 / 836 05 21. V Ribnici kupim starejšo stanovanjsko hišo. Možna menjava za stanovanje z doplačilom. Tel.: 041 / 395 132. Obnova, popravilo knjig in vezava revij. Tel.: 041 / 580 402. Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 040/549 878. Sem invalid z majhnimi dohodki. Mi kdo podari CD plošče oz. avdio kasete z reggae glasbo ali starim rockom? Hvala!!! Mihael Slevec, Groharjeva 18, 1241 KAMNIK. TRIJE KANDIDATI ZA MESTO ŽDPANA Ü Izmed petih kandidatov ostali le še trije. Eden si ni pravočasno uredil stalnega prebivališča v Ribnici, drugi pa menda sploh ni vedel, kaj neki je podpisal. Se zgodi, se zgodi, da ga kakšni kandidati krepko polomijo in letos se je zalomilo kar dvema. Mag. Andrej Mihelič, sicer kandidat Nove Slovenije (Nsi) za mesto župana, se je uštel, ker ni pravočasno spremenil svojega bivališča in se prijavil v občini Ribnica. To je bil prvi pogoj za kandidaturo. Presenečenje pri članih Nsi je bilo popolno, razočaranje pa tako veliko, da so večinoma samo nejeverno odkimavali z glavo. Predsednik Janez Drobnič toliko bolj, ker je bilo za kampanjo že vse pripravljeno, pa tudi samo iskanje primernega kandidata je bilo zamudno in zahtevno. Navsezadnje se ribniški občinski odbor ni uklonil volji vrha, da naj stranka Nsi podpre kandidata socialdemokratske stranke in je raje izbral svojega. Na koncu pa ostal še brez tega. Presenečen pa je bil Gregor Mihelič ml., ko je slišal, da se poteguje za mesto župana. Takoj seje oglasil na občini in želel od kandidature odstopiti. Dejal je, da sploh ni vedel, kaj je podpisal. Predlagala ga je stranka Naprej Slovenija, podpisano izjavo pa poslala občinski volilni komisiji. Tako so ostali le še trije kandidati: Jože Tanko (SDS), Stane Kljun (neodvisni kandidat s podporo LDS) ter Alojz Mam (SLS). Slednji se je kot prvi izmed treh predstavil tudi na novinarski konferenci, ki je bila 19. oktobra na sedežu stranke. Vsi ostali do začetka tiska Rešeta (22. 10) javne predstavitve niso imeli, tako da njihovih nastopov nismo mogli zabeležiti. SLS je predstavila ne samo kandidata za župana, man/eč tudi kandidate za občinski svet. Med njimi najdemo na prvih mestih ljudi, ki so bili svetniki že v zadnjem mandatu (Franc Češarek, Ciril Pucelj, Alojz Marn, Benjamin Henigman in Franc Perovšek). Najmočnejšo ekipo je stranka sestavila ravno za podeželska središča in ne za mestno naselje, kjer se pričakuje, da bo Liberalna demokracija pobrala precej glasov. Po besedah predsednika stranke mag. Francija Buta je SLS lista "lista širokih ljudi", ki tudi niso vsi člani stranke, soglašajo pa z njenim programom. Kljub vsemu pa se je tudi tej stranki zalomilo pri vložitvi kandidatur, saj sta, iz istega razloga kot Nsi kandidat za župana, izpadla dr. Justina Lušin in Branko Čavka. Njun potencial namerava stranka izkoristiti tako, da ju bo vključila v občinske odbore. Na listi pa se pojavlja precej mladih, med njimi Tomaž Arko, Aleksander Mrhar, Danica Čampa Marinč in Stanko Oblak. Kandidira celo Hubert Kosler ml. Zanimivo je, da niti pri SLS predstavitvi niti pri drugih strankah v začetku predvolilne kampanje ni bilo zaznati negativnega razpoloženja proti konkurentom. Ni bilo žaljivk, ne neumestnih kritik, ki nimajo argumentirane podlage. But, ki se zaradi nezdružljivosti političnih funkcij ne more potegovati za mesto svetnika, meni, da bo SLS v primeru izvolitve njihovega kandidata postavila najboljšo možno ekipo za vodenje občinske uprave. Prav tako upa, da jih bo v volilnem boju podprla Nova Slovenija. Spremembo so napovedali tudi v statusu županovanja. Marn bi, če bi bil izvoljen, to funkcijo opravljal poklicno, najverjetneje pa bi želel ob sebi imeti tudi podžupana. V programu kot prednostno točko navaja pridobitev novih vlagateljev, ki bi Ribnici zagotovili močno in stabilno gospodarstvo in čim več novih delovnih mest. Ta točka se pravzaprav ponavlja v programih vseh treh kandidatov za župana; prav tako tudi izgradnja Doma za starejše. Glede na to, da je Marn diplomiral na področju kmetijstva, pa je ena pomembnih točk njegovega programa tudi izgradnja obrata za klavnico. Omembe vredna je tudi njegova zamisel, da bi ribniško mestno jedro zaprli za promet, stanovalci pa naj bi bili zaradi tega deležni določenih olajšav. Predvolilna kampanja vseh strank bo letos očitno najbolj usmerjena v osebno nagovarjanje potencialnih volivcev, v letake in dopise, ki jih bodo volivci preko pošte prejemali na svoje domove. Tekst in foto A. Pahulje Z novinarske konference SLS 59. obletnica Zbora odposlancev slovenskega naroda V zgodovinskem šeškovem domu (do leta 1947 Sokolski dom) v Kočevju je bila po kakovosti nastopov enkratna slovesnost. V začetku oktobra smo obeležili 59 let, ko je v času od 1. do 3. oktobra 1943 v svobodnem Kočevju, tedaj v Sokolskem domu, zborovalo 580 svobodno izvoljenih odposlancev slovenskega bojujočega se naroda. Zares so predstavljali vso Slovenijo, posebno še Primorsko in Koroško. V tistih dneh so bili prvič v zgodovini, kot je tudi tokrat dejal slavnostni govornik, minister dr. Vlado Dimovski, postavljeni temelji slovenske državnosti. Tedaj, leta 1943, so Zboru prisostvovali predstavniki jugoslovanskih narodov in partizanov, tudi v imenu Tita. Tedaj je Zbor pozdravil tudi znameniti dr. Ivan Ribar. Takrat je bil izvoljen tudi prvi vseslovenski parlament, vlada (ki se je izoblikovala februarja 1944 v Črnomlju v SNOS -Slovenski narodnoosvobodilni svet) z za tedanji čas potrebnimi "ministrstvi" - odseki ali oddelki. Dr. Dimovski je v kratkem, vsebinsko bogatem sporočilu posebej poudaril jutrišnji dan, ki nas čaka kot enakopravne ljudi Evrope, orisal je naše skupne naloge in probleme na delovnem, gospodarskem in še posebej socialno - zdravstvenem področju. Janko Veber, kočevski župan in poslanec Državnega zbora, je na kratko, a vsebinsko zelo bogato, kar celovito predstavil pregled do sedaj opravljenega dela v občini. Pohvalil je pridno delo javnih zavodov, proizvodnih delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in ustvarjalnost občanov Kočevske. Med pomembne uspehe je uvrstil izgradnjo: popolno obnovo gimnazije, novo šolo, ki bo začela s poukom naslednje leto, odprtje nove sodobne knjižnice v Kočevju, začetek gradnje telovadnice pri osnovni šoli Stara Cerkev, zelo pospešeno ohranjanje kulturne dediščine, obnovo stanovanj, gradnjo novega stanovanjskega bloka in še dosti drugih del in opravil. Kulturni del so naravnost čudovito predstavili mladi pevci Slovenskega okteta. Kaj tako vzvišenega še nismo doživeli. Zaslužno pa sta prejela visoko občinsko priznanje prvoborec Janko Rajko in nekdanji spoštovani kočevski župnik gospod Božidar Metelko, ki sta prenovila cerkev Corpus Christi v čudovit spomenik, ki je tudi prvi z izrazom prave ljudske sprave. Zdravko Troha, Ljubljana WOr><»*^I lil INJ C>« ■ ■ »C >I ,l I l< rNJ ■ 11 KKOCSOV^ | OB POLOVICI POSLANSKEGA MANDATA Dve leti je minilo od parlamentarnih volitev, ko ste mi zaupali mandat poslanca v državnem zboru, zato naj bo ob "polčasu" to priložnost za kratek sprehod po poročilu o opravljenem delu. V Rešetu pa tudi v drugih občinskih glasilih sem se vam mesečno oglašal s kritičnimi pogledi na dogajanje v državnem zboru in vladi Republike Slovenije, včasih pa sem se dotaknil še kakšnih "naših človeških slabosti". Zdelo se mi je potrebno, glede nato, da večina dnevnega tiska poroča z vladnega stališča, manj pa s kritičnega opozicijskega, zato upam, da ste si tako lažje ustvarili realno podobo o naši stvarnosti. Neskromno lahko zatrdim, da sem za obravnavo v parlamentu pripravil več zakonov kot celotno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer sem delal pred poslansko izvolitvijo. Najbolj je bil odmeven Zakon o ukrepih za zagotavljanje pogojev sobivanja človeka z medvedom, ki ima resen namen ustvariti normalno življenje ljudi v naših krajih, varno pot otrok v šolo, dodaten impulz za kmetijstvo in spremljajoče dejavnosti ter ohranitev krajine. Žal na ministrstvu za kmetijstvu ni bilo primernega odziva na to pobudo. Zelo odločno smo se v Novi Sloveniji odzvali na škandalozno ravnanje funkcionarjev pri Rdečem križu. Kot član sveta Fundacije, iz katere se delo- ma financira Rdeči križ, sem zahteval nadzor; ta se je opravil, vložena je bila prijava na tožilstvo. Da se takšne anomalije ne bi ponavljale, sem vložil še Zakon o dobrodelnih in humanitarnih organizacijah, ki še čaka na obravnavo. V zakonu o invalidskih organizacijah sem uspešno pripravil celo vrsto koristnih amandmajev, da bi odpravili težave z nemoralnim zapravljanjem dobrodelnega in državnega denarja in naredili sistem pravičen, pregleden in v korist prizadetih ljudi. S potrebno zavzetostjo sem sestavil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Loteriji Slovenije, da bi preprečili nesprejemljiva "nasprotja interesov", vendar so mi ga poslanci vladajoče koalicije blokirali. Vložil sem tudi spremembe in dopolnitve zakona o popravi krivic, da bi še bolj jasno opredelili krog upravičencev do odškodnine in odpravo nekaterih diskriminatornih določb, kot je ta, da se z izdanim statusom žrtve nasilja ne izbriše krivični izrek sodbe, kar nas uvršča med problematične države. Ker se sindikati niso odzvali na iztek veljavnosti zakona, ki je dajal olajšave pri dohodnini, je najbolj siromašen državljan ostal brez nekaterih dohodninskih olajšav, sem pripravil in vložil Zakon o izjemnem zmanjšanju davčnih obveznosti. Žal vlada za te pobude nima posluha, sindikati in drugi pa so to povsem prezrli. Približno vsake 14 dni pripravim po eno tiskovno konferenco, kjer z ostalimi kolegi iz N .Si novinarjem posredujemo najbolj aktualne in včasih prezrte resnice, naše poglede, predstavimo naše vložene zakone ter pobude za spremembe in dopolnila. Žal te novinarske konference N.Si Ali bo Ribnica postala srednješolski center? Izobrazba je eno najvažnejših bogastev. Z njo postavljamo temelje in določamo hitrost razvoja družbe. V začetku letošnjega leta je Državni zbor ( DZ ) obravnaval in sprejel Nacionalni program vi-\ CS'i sokega šolstva, s katerim je opredelil ključne cilje na področju dodi-I plomskega in podiplomskega izobraževanja in iz katerega izhaja, da Slovenija želi obdržati stik z najprodornejšimi evropskimi državami. Republika Slovenija bo posvetila posebno pozornost kakovosti študija, povečanju uspešnosti in učinkovitosti študija, mednarodnemu sodelovanju univerz in izmenjavi študentov in podiplomcev. Večja pozornost se namerava posvetiti vseživljenskemu izobraževanju in dostopnosti študija, kar zahteva tudi decentralizacijo mreže visokošolskih zavodov. Predvsem pa je pomembno, da naj bi se dvignil delež zaposlenih z višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo na 25% ter da bi se povečalo število udeležencev v terciarnem izobraževanju. Čeprav število študentov in delež (% ) šolajoče se mladine ni edini pokazatelj stanja na tem področju, pa vendarle pokaže odnos in ambicije države in državljanov do izobraževanja Iz strategije je razvidno, da je potrebno možnosti za izobraževanje enakomerneje porazdeliti po teritoriju Slovenije, zaradi česar so potrebna nova visokošolska in univerzitetna središča. Cilji so torej jasni - povečati splošno izobrazbo, povečati delež najbolj izobraženih ljudi, ki so ponavadi gonilna sila razvoja, dvigniti nivo oziroma kvaliteto izobraževanja ter usposobiti nove centre, s čimer se bo bistveno povečala dostopnost do fakultet in visokih šol, se znižali stroški študentom in razbremenili družinski proračuni. Kraji, kjer bodo nastala nova izobraževalna središča, pa bodo dobili še dodatno težo in pomembnost. Prav zaradi sedeža potekajo tudi 'politični spopadi', saj ni vseeno, ali je sedež take ustanove v Kopru ali Gorici, v Krškem, Brežicah ali Novem mestu. Sedež je ključnega pomena za nadaljnji razvoj mesta in širšega gravitacijskega območja Če želimo izpolniti cilje, ki smo jih zapisali v nacional- včasih težko najdejo pot v medije. Ves čas svojega mandata sooblikujem tudi mesečno revijo N.Si OGLEDALO, ki jo lahko brezplačno dobite tudi v Miklovi hiši - hiši kulture našega kraja, na katero sem, verjamem, da skupaj z vami, zelo ponosen. V času dosedanjega mandata mi je vseeno uspelo nekaj narediti tudi na svojem strokovnem področju, saj sem s soavtorji pripravil in izdal knjigo z naslovom Politika zaposlovanja, ki je hkrati tudi neke vrste študijsko gradivo na univerzi. Kot poslanec državnega zbora poskušam biti v diskusijah, mnenjih, nizanju argumentov in predlogov čim bolj aktiven in tako v dobri meri prispevati k demokratični podobi parlamenta. Čeprav se po dolžini govora ne ocenjuje kvaliteta poslanca, menim, da v parlamentu vendarle pride tudi pri meni do izraza lastnost, ki jo pripisujejo Ribničanov, gostobesednost. Verjetno ste ugotovili, da vodim Komisijo za peticije v državnem zboru, kjer mesečno obravnavamo približno 40 peticij, ki jih nezadovoljni državljani naslovijo na nas. Ljudje izražajo svoje najrazličnejše kritike, stiske in travme (tudi samozažigi, stavke...), ki so kritična ost na delovanje pravnega sistema, dela upravnih organov, sodišč, policije, tožilstva ipd. Iz tega je razvidno, da je vladavina prava še zelo šibka. Ob vsem tem se kritično sprašujem, v kolikšni meri je moje delo in delo kolegov prispevalo k ustavnemu redu naše države, k vladavini prava, pravičnosti, preglednosti in zagotavljanju ugleda nas vseh - tudi države same. To boste lahko povedali vi, spoštovani bralke in bralci. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem za pisma, sporočila, obiske v poslanski pisarni in kritike -tudi mojemu delu, ki ste mi jih naslovili. S tem ste pokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja v naši deželi. Zato še naprej računam na vaš odziv. mag. Janez Drobnič poslanec DZ ni program visokega šolstva, pa moramo ustvariti zadostno bazo oziroma pripraviti za študij zadostno število srednješolcev. Obstoječa mreža srednjih šol tem ciljem ne more zadostiti in jo je potrebno dopolniti. Nujno bo potrebno povečati kapacitete obstoječih zavodov in oblikovati nove srednješolske programe, nakazuje pa se tudi možnost za razširitev mreže srednjih šol oziroma za ustanovitev novih srednješolskih središč. Pravkar je v zakonodajni proceduri (v drugi obravnavi) Zakon o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti za obdobje 2003 - 2008, ki bo za naslednjih 5 let določil najvažnejše razvojne cilje in naloge na tem področju. Odbor DZ za kulturo, mladino, znanost, šolstvo in šport je ta zakon obravnaval na svoji 15. seji, dne 2.10.2002, in ga dopolnil z nekaterimi novimi predlogi. Med te dodatne oziroma naknadno uvrščene predloge je bil sprejet tudi moj predlog za ustanovitev srednje šole v Ribnici. To je prvič, da se omenjeni cilj-srednja šola v Ribnici - omenja v enem od strateških razvojnih dokumentov Republike Slovenije. Med prioritete pa je uvrščen mnogo prej, kot so pričakovali celo največji lokalni optimisti. Prav vsem šolajočim dijakom širšega območja Ribnice bi bile z ustanovitvijo srednje šole ponujene povsem nove možnosti in bistveno cenejši dostop do izobrazbe, Ribnici pa bi se znatno dvignila pomembnost. Lahko rečem, da bi bilo odpiranje takih srednješolskih središč, kot je Ribnica, znak, da seje začel proces enakomernega razvoja Slovenije in daje država Hešero EPIGRAMI (predvolilni) Vstop v Evropsko unijo - priložnost | za hitrejši razvoj Ribnice Ker travnik še nam v rožicah cveti, morda po njih se narod naš zgleduje, ko stranke snuje, z barvami krasi, imena vsakovrstna izmišljuje. Besede pa vsega ne povedo, čeprav najbolj doni DEMOKRACIJA, saj se pod streho skrije nje vsakdo, posebno, kjer cveti KORUPCIOMANUA. Zato počutimo se skoraj vsi, da opeharjeni smo, izigrani, ker časi "socie" v zaton so šli, obljubljeni pa so le redkim dani. Naj se zato zgodi spet velik dan, da strank pozabimo vse razprtije-kmtilo vodi naj krmar izbran: ugleden, čist - razumnik, poln vizye. Sergo pripravljena slediti lastnim ciljem ter pripravljena izpolniti pričakovanja in neodtujljive pravice svojih državljanov do izobrazbe pod primernimi pogoji. Vemo, da so okolja, ki sojih prizadele krize in v katerih ni dovolj kvalitetnih delovnih mest, še posebej izpostavljena. Ker ni možnosti dobrega in varnega zaslužka, je precej dnevne migracije, ki zlagoma prehaja v emigracijo - v izseljevanje. Tisti, ki ostajajo, pa zaradi slabih plač in velikih stroškov svojim otrokom težko omogočijo šolanje v najbližjih srednjih šolah - v Kočevju ali Ljubljani. Pogosto je sposobnim učencem celo onemogočena pot do nadaljnje izobrazbe in človeško bogastvo delavnih in sposobnih učencev ostaja slabo izkoriščeno in zatrto. Kljub temu, da moj trud in upornost na odboru nista bila zaman, pa še ni nobenega zagotovila, da bo ta cilj ostal zapisan v zakonu tudi po zadnji - tretji obravnavi. Še vedno obstaja precejšnja nevarnost, da ministrstvo ali pa kdo drug predlaga izbris srednje šole v Ribnici iz temeljnih usmeritev na področju srednjega šolstva, s tem pa Ribnici tudi odvzame možnost, da postane srednješolski center. Če resnično hočemo imeti v Ribnici srednjo šolo, potem se morajo povezati vsa razpoložljiva (lokalna in širša ) strokovna javnost, interesne skupine, politične stranke, civilna družba, občine gravitacijskega območja in drugi ter s strokovnimi utemeljitvami, znanjem in aktivnostmi zagotoviti temu cilju največjo možno podporo. Vsi moramo storiti vse, da ta cilj ostane zapisan v zakonu tudi po zadnji -tretji obravnavi in da se bo v naslednjih 5 letih tudi uresničil z izgradnjo nove srednje šole. Ribnica večje priložnosti, da bi se uvrstila med tiste imenitne kraje, ki se ponašajo s tako ustanovo, še ni imela, zato se ne kaže obotavljati. Vsi moramo storiti vse, dajo dobimo. Jože Tanko poslanec v DZ Leto, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, se nezadržno približuje. Če ne bo nepričakovanih zapletov, nas do tega datuma loči le še dobro leto ali morda leto in pol. Z vstopom v Evropsko unijo se ne ukinjajo samo meje, carine, policijski nadzor, pač pa se spreminja tudi pristop do razvoja. V Evropski uniji imajo namreč tiste pokrajine ali regije, ki so manj razvite od 75% povprečja petnajsterice, veliko več možnosti, da njihove projekte razvoja sofinancira proračun v Bruslju. Ob tem pa o samem razvoju odloča predvsem regija kot del države sama. Slovenija še nima regij, ima 12 statistično vodenih območij, ki trenutno služijo kot osnova za določitev stopnje razvoja. Ribnica po tem kriteriju spada v ljubljansko statistično regijo in vse kaže, da bo po sprejemu zakona o pokrajinah del nove ljubljanske pokrajine. Morda bi bilo bolje, da bi občina Ribnica ter občine južneje in zahodno od nje oblikovale svojo zahodno - dolenjsko regijo, saj so občine kot Loški Potok, Kostel, Osilnica morda med najbolj demografsko ogroženimi občinami v Sloveniji. V nasprotnem primeru bi te občine skupaj z Ribnico namreč prehitro izgubile pravico do razvojnih podpor. Mesto Ljubljana bi tako dvignilo celotno stopnjo razvitosti nad povprečje 75% Evropske unije. To bi bilo popolnoma nesprejemljivo, saj so ta področja potrebna ene najvišjih pomoči znotraj Slovenije. Zaustaviti je potrebno trende izseljevanja in dvigniti gospodarsko rast. Pri tem se lahko občina Ribnica pojavi kot pobudnik za oblikovanje posebnega območja, statistično vodenega, ki bi tudi znotraj ljubljanske pokrajine še dolgo časa ohranilo evropsko in slovensko razvojno pomoč. Kaj sploh pomeni evropsko razumevanje razvojne pomoči? Gre za to, da v regiji, dokler je ta, kot že rečeno, manj razvita od 75% povprečja Evropske unije, evropski in slovenski proračun financirata razne projekte razvoja z nepovratnim vložkom ali v kombinaciji le-tega s kreditnim aranžmajem. Gre za podporo ob izvedbi investicije. Tisti, ki postavlja obrtno delavnico, gradi turistični objekt, odpira podjetje, prestrukturira kmetijo ali obnavl- ja cesto, vodovod in podobno, bi dobil to investicijo, podprto z nepovratnim vložkom, katerega plača evropski proračun in državni oziroma bodoči pokrajinski proračun. Gre za novo filozofijo, ki govori o tem, da je bolje od dajanja socialnih pomoči spodbujati, da se ti ljudje odločijo samemu sebi ustvariti novo delovno mesto. Odločijo se postati obrtniki, podjetniki. Če bi se slovenska država ob tem odločila, da bi obrobni deli npr. pri Svetem Gregorju ali v Loškem Potoku spadali med tista območja, kjer bi za novo zaposlene plačali nižje davke kot v Ljubljani, potem bi že lahko govorili o drugačni, boljši obliki razvoja. Samo na ta način se bo kdo odločil in tukaj, pri nas, investiral. Če teh spodbud ne bo, bo raje odprl podjetje v glavnem mestu, kjer je center, kar je povezano z manjšimi stroški. Ponuditi mladim ljudem nižje davke tam, kjer so gospodarski problemi, in sofinancirati investicijo, je edini evropsko primerljiv način regionalnega razvoja. V Ribnici moramo tako razvoj vzeti v svoje roke. Sami, v povezavi s podobnimi sosednjimi občinami moramo izdelati čim več operativnih razvojnih programov, ki bodo osnova za pridobitev denarja iz Bruslja in Ljubljane. Eno dobro izkušnjo že imamo: program Po poteh dediščine. Ravno zaradi tega programa Ribnica in sosednje občine že dobivajo nepovratni denar za izgradnjo cest in vodovodov iz programa SAPARD. Tega financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Evropski sklad za kmetijstvo iz dela, namenjenega razvoju podeželja. In samo tako moramo nadaljevati. V ta namen predlagam, da v občini Ribnica začnemo s projektom Suhorobarska pot. V ta projekt je smiselno vključiti tudi sosednje občine, ki imajo, podobno kot Ribnica, suhorobarsko tradicijo. Na ta način bi omogočili, da bo naša izjemna tradicija izdelovanja suhe robe doživela v razvoju nov zagon. Tisti, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, bi namreč lahko potem, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, širitev proizvodnje ali na novo začeto dejavnost dobili sofinancirano v nepovratnem vložku dela investicije. Ribnica mora graditi na tistem, kar je njena tradicija, po čemer je prepoznavna. Vstop v Evropsko unijo pa zanjo lahko pomeni priložnost. Priložnost pa je treba znati izkoristiti. Odpirajo se novi trgi, nobenih omejitev ne bo več in Ribničan naj to izkoristi ravno tako, kot je to znal skozi stoletja še pod avstrijskimi cesarji. Izjemna priložnost torej za novega župana in novi občinski svet! Ne tarnanja, ne pasivnosti! To dvoje ne prinaša nobenega napredka. Izkoristiti priložnost, vzeti usodo v svoje roke - to je tisto, s čimer edino lahko razvijamo družbo. mag. Franc But &Bšsm ■ ■ ■ PVITHI.■■<»«■ 0 D M E E V 1 Brezplačna šola in pravičnost V veselje mi je, da sem s prispevkom o brezplačni šoli v zadnji številki Rešeta vzpodbudil odziv bralcev, zlasti gospoda Nosana. Kresanje mnenj in argumentov je prava pot za iskanje rešitev. Vendar pa njegov odziv na moj članek nujno terja odgovor. Predvsem je bil namen prispevka bralce spodbuditi k razmišljanju, ali je res enakost zaslužkov brezpogojni kriterij pravičnosti ali je morda bolje staviti na kriterij enakih možnostih dostopa do izobraževanja in s tem posledično do katerekoli zaposlitve. Bralcem je jasno, da so izhodišče najinega diskurza visoke vpisnine, šolske potrebščine, prevozi v šolo, ki hočeš nočeš postajajo vse večja ovira za šolanje tistih otrok, katerih starši so revni. To je jasno dejstvo. Slovenija si s takšnim številom prebivalstva pač ne sme dovoliti, da bi revni del prebivalstva zaradi revščine ne mogel študirati, saj bi bil ta potencial za Slovenijo izgubljen. Vsi dobro vemo, da se nadarjeni otroci rodijo tako revnim kot bogatim. Tega dejstva so se naši Slovenci zavedali že pred prvo svetovno vojno, zato so zgradili Škofove zavode, ki so bili v času AvstroOgrske pravzaprav edina slovenska klasična gimnazija, ki je posebej skrbela za to, da so se vanjo vključevali nadarjeni slovenski otroci, zlasti tisti iz revnih družin. Vaša trditev, g. Nosan, o slabosti brezplačne avstrijske šole in kvaliteti individualističnega skandinavskega modela, je nepreverjena Če bi bilo tako, bi se cela Evropa odločila za skandinavski model, vendar se ni. Mislite, da 50 milijonov Francozov ali 80 milijonov Nemcev ni sposobno razmišljati ali kopirati enega modela? Tako kot te večje države tudi mi iščemo "modus vivendi" izobraževanja, ki ustreza našim finančno-gospodarskim sposobnostim, kulturi, tradiciji in še nekaterim drugim okoliščinam. Sicer pa zakaj bi ga kopirali, če je študija OECD (Der Spiegel, št. 20 z dne 13. maja 2002) pokazala, da avstrijski model sploh ni tako slab in je celo boljši od švedskega, ki ga vi dajete za vzor (po rezultatih učencev v matematiki in naravoslovnih predmetih je Avstrija uvrščena bolje od Švedske, v branju pa so enaki). Na prvih mestih najdete glede na rezultate te študije predvsem države, kot so Finska, Japonska, Južna Koreja, Nova Zelandija, Irska in Velika Britanija V svojem prispevku sem omenil ameriško šolanje z vidika enakih možnosti, in ne primerjanja sistemov izobraževanja, zato ga citiram: "Nikakor ni moja želja postavljati za vzor celotne ameriške družbe, ki je za naše razmere verjetno preveč liberalistična, vendar, kar se nanaša na zagotavljanje enakih možnosti za vse, je vredna, da se po njej zgledujemo; torej, da zagotovimo ljudem - ne glede na premoženjsko stanje, invalidnost, vero in druge osebne ali psihosocialne atribute - enake možnosti za življenjski uspeh. Za to pa je v prvi vrsti potrebno brezplačno oziroma iz javnih fondov financirano izobraževanje za vse, kar je posebna odgovornost države." Amerika ima zagotovljeno brezplačno pa tudi privatno (plačljivo) šolanje. Da so ameriške šole zanimive za izobraževanje, kažejo podatki o tem, kdo vse se v tej državi šola Sicer pa, zakaj so otroci komunističnih veljakov v našem prejšnjem sistemu pošiljali svoje otroke ravno na ameriške univerze, čeprav je bila Amerika za njih tm v peti? Sporočilo vsem ljudem, ki v srcu dobro mislijo... V zadnjem Rešetu je gospod Lampe pod tem naslovom podal svoje mnenje, da kultura in pornografija ne spadata skupaj. S takšnim mnenjem se popolnoma strinjam. Gospod Lampe, vodja Območne izpostave JSKD, se profesionalno ukvarja z razvojem kulturnega dogajanja na širšem ribniškem področju. Številnih kulturnih prireditev, ki smo jih deležni Ribničani, se tudi sama z veseljem udeležujem in mu ob tej priliki izrekam vse priznanje. Posebno pa sem vesela, ker je eden redkih, ki se je z vso osebno odgovornostjo in brez preračunljivosti izjasnil, kaj misli o predvajanju pornografije. Pravi, da pornografija ni kultura, temveč odraz pomanjkanja kulture. Prepričana sem, da nas je mnogo, ki za štirimi stenami kritiziramo in obsojamo R- kanal, kako si upa predvajati pornografijo, ki je tako na najbolj enostaven način dostopna tudi našim osnovnošolcem. Ker pornografija resno škoduje duševnemu, moralnemu ali Pojem "brezplačne šole" lahko razumemo tudi širše, če bi imeli ustrezen sistem štipendijske politike (sedanje socialne štipendije), ki omogoča študij zlasti revnim. To je bila ena dobrih rešitev v prejšnjem socialističnem sistemu (problematična je bila vsebina, način formiranja znanja in uporaba znanja v praksi). Razmere v Sloveniji niso kritične, ker za zdaj še delujejo socialni transferji, se pa hudo poslabšujejo in onemogočajo enakost vključevanja v šolo revnim, zlasti zato, ker so se javni prevozi zelo podražili in ker so ključne šole le v največjih središčih. Individualiziranemu načinu izobraževanja kot principu širitve možnosti izbire ne nasprotujem, ker sem ta princip kot potreben uveljavljal na področju invalidov ali po novem "osebam s posebnimi potrebami", vendar to še ne zadostuje za kvaliteto. Od tu naprej se najina koncepta verjetno razhajata glede na to, kakšne cilje in kriterije zastopava Vi govorite o različnih možnostih, različnih pravicah in različnostih financiranja glede na individualne potrebe, v našem primeru izobraževanja Ravno za socialdemokrate, h katerim se prištevate, je značilno, da te kategorije mešajo tako zelo, da zaradi individualiziranega pristopa presežejo prag pravne enakosti, pri tem pa pridejo v stanje neurejenosti in visoke porabe javnih sredstev. Kako boste postavili kriterij, da vas ne bodo ljudje krivili, da z različnim uvajanjem pravic pravzaprav povzročate nepravičnost ali celo nepravnost? Nekoliko ste pomešali uporabo pojma enakih možnosti in različnih možnosti, to slednje opredelite kot "tisto pravo". Enakost možnosti se razumeva kot eden izmed kriterijev pravičnosti, različnost možnosti pa kot kriterij raznovrstnosti. Sam se zavzemam, da imajo ljudje različne poti izobraževanja, vendar pa zagovarjam stališče enakih možnosti kot kriterij pravičnosti, katere osnova je pravna enakost. Socialna teorija deli enakost možnosti na izhodiščno enakost in končno enakost. Pri izhodiščni enakosti vztrajajo najbolj liberalne države, pa skrajne komunistične, zlasti Pol Potov režim. Res je, da z enakimi možnostmi ni enostavno operirati, ker ravno subjektivne neenakosti, ki temeljijo na naši človeški različnosti (sposobnosti, zmožnosti...) ali ekonomskih statusih, ne dajejo enakih možnosti ali končne enakosti. Vendar pa se ne strinjam, da bi zaradi končnih enakosti poteptali enakopravnost. Sam se zavzemam za enakost možnosti, ki sicer temelji na pravni enakosti, vendar pa tudi višje stopnje enakosti doseganja izidov, kar v primeru naravne različnosti terja kompenzacijske ukrepe. Ta princip lahko zagotovimo z brezplačnim šolanjem in z raznovrstnimi programi, ki so za prizadete osebe specifični, če hočete tudi z elementi individualiziranega pouka. Vaš predlog prostega individualiziranega pristopa ima vsaj dve šibkosti, s katerima se srečujejo v navedenih državah: do kod posamezniku zagotoviti individualne potrebe, ne da bi se pri tem vprašali za pravičnost razdeljevanja "državnega denarja", zlasti pod pogoji omejenih sredstev. Za odločanje v parlamentu je potrebna široka paleta znanja, informacij, vedenja in spoznanj, da bi se odločalo modro, kajti tam se sprejemajo zakoni z vseh področij. Znanja za takšno presojo pa zagotovo nimava ne jaz in ne vi preveč, zato se je potrebno stalno izpopolnjevati. Ker menim, da je tema, ki sva se jo s temle dopisovanjem le nekoliko dotaknila, zelo pomembna, vas vabim, da se v bližnji prihodnosti tudi osebno srečava in dokončava še neizrečeno. mag. Janez Drobnič telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov, je zakonodajalec predvajanje pornografije, dostopno mladoletnikom, opredelil kot kaznivo dejanje. Mislim, da smo mnogi poklicani, da pozovemo naše izvoljene poslance, svetnike, župane, da poskrbijo, da državni izvršni in sodni organi na osnovi zakonov preprečijo nadaljevanje nemoralnega in kaznivega predvajanja pornografije. To bi bilo odgovorno in kulturno ravnanje. Brezbrižnost odraslih do tega pojava kaže na brezbrižnost do mladih. Pornografija vpliva na nepravilen odnos mladih do spolnosti, je eden izmed dejavnikov nastanka nasilja in narkomanije med mladimi.... Vendar ne samo med mladimi. Vsaka brezbrižnost odraslih uničuje tisto, kar je v ljudeh oziroma v mladih dobrega. Kljub temu pa se raje še naprej sprenevedamo, čudimo in celo zgražamo, od kod toliko "problematične" mladine in nasilja v družbi. Brez kančka vesti pa smo pozabili na svoj del odgovornosti. Albert Einstein je dejal: "Napredek človeštva je bolj odvisen od vesti kot od domiselne inteligence". Marija Mihič, Ribnica NA VASI STRANI JE KRIV OŠKODOVANEC, NE LOPOV? Se še spomnite, ko ste avgusta v policijskem poročilu prebrali tole? "Občan iz Prigorice je prijavil, da so mu mladostniki ukradli nekaj storžev koruze. Ugotovljeno je bilo, da je omenjeni oškodovanec kasneje s kolom grozil enemu izmed mladostnikov in bo zoper njega podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z nevarnim predmetom." Takrat se nas je kar nekaj zasmejalo ob tej novici, ker ji preprosto nismo mogli verjeti. Da bi človek, ki je branil svojo lastnino, bil nato kazensko ovaden? Na tak način pač policijska in sodna oblast ne smeta postopati. Tisti, ki krade, mora za to tudi odgovarjati, ne pa, da postane žrtev tisti, ki se tatov hoče ubraniti. Pa še to na način, ki ni nikomur skrivil lasu. Ne ve se še, kakšna kazen bo prijavitelja doletela, toda ne smela bi ga ne nikakršna. Zaradi dejstva, ki ga ugotavlja oškodovanec sam: "S to prijavo je bila dana jasna podpora mladeničem, ki so seveda postopek "oskrbe z materialom za piknik" tam, kjer pač je na razpolago, ponovili. Hkrati je to nagrada in vzpodbuda za še večja -to je kriminalna dejanja. Mislim, da bo zaradi takšnih "vzgojnih dejanj" policistom delo tudi v bodoče zagotovljeno, saj zgledi vlečejo, negativni pač bolj in hitreje kot pozitivni." Ni vse mladostna razigranost in nekdaj je bila otrokom res prava slast pokrasti nekaj Štokov koruze, da so si jih spekli na prostem. Ponavadi so te 'kraje' lastnikom celo najavili, da ne bi bilo kakšne zamere in vsakdo jim je rade volje odstopil nekaj Štokov. Današnja mladina pa očitno nima več take merice in tuje stvari raje zajema z veliko roko. Policijska oblast lahko v skrajnem primeru zanemari krajo 37 Štokov, čeprav mora kmet polje obdelovati dan za dnem in mu ni vseeno, če mu izgine kakovosten izdelek. Toda, da sproži kazensko prijavo zaradi ogrožanja varnosti...? Nepridipravom je treba stopiti na rep, najprej pa je treba oškodovance zaščititi pred storilci. Tako se tudi ne bi smelo več dogajati, da malopridne roke uničujejo vrtove, v katere lastniki vlagajo ves svoj prosti čas, in ko nepridiprave spodijo z vrta, jih le-ti zatožijo svojim staršem. Oni pa vik in krik in v bran. V bran česa? Pa spet...če sprejmemo, da se današnji starši brezkompromisno postavijo na stran otroka, ne glede na to, kaj je storil (medtem ko jih je nekaj desetletij poprej dobil po prstih, še preden je kakšno zinil v ugovor), ta logika ni sprejemljiva za policijo. Res ne. Med dobrim in pokvarjenim obstaja meja. Kaj je nihče več ne prepozna? Urednica Brezplačna šola? Prebral sem odgovor g. Nosana v zadnji številki Rešeta, na zadnji članek poslanca Janeza Drobniča o pravičnosti in izobraževanju, v katerem na koncu svetuje našemu poslancu, naj se ukvarja s čim drugim in ne s šolskimi temami, ker po njegovem mnenju tega področja ne pozna. Z vso resnostjo lahko povem, da je g. Drobnič povsem kompetenten na tem področju, saj smo seznanjeni, da je diplomiral na področju izobraževanja in tako absolviral med drugim tudi področje iz primerjalnih šolskih sistemov v Evropi. Ljudje ga poznajo tudi kot poklicnega svetovalca za otroke, mladino in njihove starše pri pomembnih odločitvah za nadaljnje izobraževanje in da njegova bibliografija sega tudi na izobraževalno področje zlasti učnih delavnic in učnih podjetij. Janez Oblak OBVESTILO STARŠEM 0 UVELJAVLJANJU ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC Obveščamo vas, da boste od 1. januarja 2003 dalje uveljavljali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS, št.44/96, 1/98, 84/98, 44/00 in 102/00). Znižano plačilo boste uveljavljali s posebnim obrazcem DZS številka 1,82 - "Vloga za znižano plačilo vrtca" in ima oznako VRT/1. Obrazec je naprodaj v prodajalnah Državne založbe in papirnicah v Sloveniji. Vlogo natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili in jo z vsemi prilogami oddajte do 15. novembra 2002 : -za otroke, vključene v Vrtec Ribnica, na upravi Vrtca Ribnica, - za otroke, vključene v vrtce izven občine Ribnica, na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti. Vloge oddaste tudi za otroke, ki so bili vključeni v vrtec s 1.9.2002 ali kasneje. Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica, tel.: 837 20 23. OBČINA RIBNICA Oddelek za družbene dejavnosti SPOROČILO ZA JAVNOST Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport je na svoji 15. seji dne 2.10.2002 na pobudo poslanca Državnega zbora Jožeta Tanka sprejel amandma, da se v predlog Zakona o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti uvrsti tudi srednja šola Ribnica. Predlog j e naveden v prilogi 2 omenjenega zakona pod zaporedno številko 58. To je prvič, da seje omenjeni cilj zapisal med razvojne prioritete Slovenije na področju izobraževanja. Ker zakonodajni postopek še ni zaključen - predlog j e v 2. obravnavi, in ker se lahko zgodi, da se bo srednja šola Ribnica v 3. obravnavi izločila iz zakona, je župan Občine Ribnica 3. 10. 2002 naslovil na lokalne politične stranke, javne zavode in župane občin tega gravitacijskega področja pismo, v katerem jih prosi za podporo novo nastajajočem srednješolskem centru v Ribnici. Občina Ribnica pričakuje polno podporo vseh, ki v tem okolju lahko pomagajo in omogočijo mladim boljši in cenejši dostop do izobraževanja. Urad župana Naslednja številka izide 29. novembra. Gradivo oddajte do 15. novembra. O ■> IVI E E E'VI o POLETJE V ANKARANU Na sejmu Narava, zdravje H 9 0 Učenci vseh četrtih razredov ribniške osnovne šole s podružnicama iz Dolenje vasi in Sušja so se tudi letos udeležili poletne šole v naravi, v Ankaranu. 117 učencev je spremljalo 12 učiteljev. V petdnevnem programu smo želeli osvojiti tehniko plavanja in jo nadgraditi, spoznavati rastlinstvo in živalstvo obmorskega sveta, značilnosti primorskega podnebja in le-to primerjati z domačo pokrajino, navajati se na življenje v skupini, na pošteno vrednotenje svojega dela in dela drugih, pestro in kvalitetno preživeti prosti čas s športnimi, glasbenimi in likovnimi dejavnostmi ter otroke navajati na urejenost bivalnih prostorov. V ta namen smo organizirali več dejavnosti, od pouka, ki je potekal v dopoldanskem času v naravi, do športnih in razvedrilnih dejavnosti v popoldanskih urah, ter seveda plavanja. Spoznavali smo rastje hotelskega parka, zakonitosti obmorskega sveta -plimo in oseko, slanost morja in pridobivanje soli, se seznanili z morskimi vetrovi (jugom in maestralom), burjo pa smo tudi občutili. Ker je bilo vreme ugodno, smo lahko večino časa posvetili tudi plavanju. Na začetku smo imeli 88 plavalcev, 26 neplavalcev, trije učenci so bili zdravstveno opravičeni. r s ________________________________________________. _ .v--' ■ : In kaj se je še zgodilo... • Ko učiteljica učencem pove, da bo začasno zaplenila vodne pištolce, se učenec znajde in jo takoj proda prijatelju v sosednjo sobo. • Učenec dobi pošto. Dva dni ne dobi ničesar. Nato isto razglednico vrže v nabiralnik in jo ponovno dobi. Pred učiteljico se pohvali: "Spet sem dobil pošto." • Na zadnjem obhodu učiteljev, ob pol dveh zjutraj, deček odpre vrata in v vsej športni opremi vpraša:"Ali je že čas za jutranjo telovadbo?" Na koncu pa smo podelili 3 priznanja ankaranček pripravnik, 43 bronasti ankaranček, 59 srebrni ankaranček in kar 12 zlatih. Slednje so prejeli: Kristjan Obranovič, Ana Čampa, Domen Čampa, Blaž Oražem, Nika Zobec, Rok Oštrovski, Janja Starc, Tia Čiček, Nik Zobec, Anja G rij, Ines Topolovec in Jana Peteh. Izvedli smo 1. naravoslovni dan in se z ladjo odpeljali v Piran, kjer smo spoznavali značilnosti obmorskega mesta in primorske hiše.Vozili smo se tudi z ladjo, kjer je bil možen ogled morskega dna. Pomerili smo se na medrazrednem tekmovanju v boju med dvema ognjema in v pikadu, se vozili v luna parku z avtomobilčki in se v otroški matineji zavrteli v discu. V Ankaranu smo bili prepoznavni po enakih majicah, ki nam jih je sponzoriral Inoterm d.o.o., za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Vzdušje med učenci in učitelji je bilo delavno in prijetno, kar je pripomoglo k izpeljavi vseh zastavljenih ciljev. Andreja Hočevar, pedagoški vodja šole v naravi Foto Dušan Erčulj Člani turističnega krožka (Nejc Drobnič, Petra Nosan, Vesna Levstik, Blanka Asič, Maja Zbašnik, Teja Arko) in mentorici Milka Jamnik in Damijana Arko smo se 11. oktobra odpravili v Ljubljano, kjer je na Gospodarskem razstavišču potekal sejem Narava in zdravje. Sodelovali smo v projektu Eko bazar, katerega tema je bila Eko turizem. Ker smo lansko leto raziskovali, kako reko Bistrico vključiti v turistično ponudbo kraja, je bila naša raziskovalna naloga primerna za to predstavitev. Poleg naloge so bili zelo zanimivi tudi prospekti o Ribnici, ki jih izdelamo učenci sami. Veliko zanimanja je požel tudi Rib'nčan, ki ga je predstavljal Nejc Drobnič. Marsikdo se je ob pogledu nanj ustavil in z zanimanjem opazoval njegovo krošnjo. Ostali učenci smo obiskovalcem predstavljali našo nalogo in druge zanimivosti in lepote Ribniške doline. Kar nekaj obiskovalcev se je podrobno zanimalo za naš projekt. Z veseljem smo se tudi mi sprehodili po sejmu in si ogledali, kaj so pripravili drugi razstavljavci. Na sejmu smo sodelovali cel dan, na koncu bili utrujeni, vendar zadovoljni. Upamo, daje naša udeležba prispevala tudi k turistični promociji našega kraja, saj smo z navdušenjem opisovali lepote naše doline. Učenci turističnega krožka OŠ dr. Franceta Prešerna Osmošolska kulturno-naravoslovna ekskurzija Učenci osmih razredov smo se 24. septembra takoj po sedmi uri odpravili iz Ribnice proti Primorski. Ekskurzijo sta pripravila Milka Jamnik in France Ivanec. Naša pot je potekala od Ribnice do prvega postanka v Kopru, kjer smo si z vodičem ogledali Luko Koper. Tam smo videli skladišča s tržnim blagom, tovorne ladje, dvigala, mostove... Pot nas je peljala naprej do Pirana, kjer smo si ogledali Piranski pomorski muzej Sergeja Mašera. Po ogledu smo imeli eno uro prosto, vendar nam je malo zakuhalo vreme, saj je deževalo. Kljub temu pa so se nekateri odpravili do cerkvice sv. Jurija. Naslednji postanek naj bi bile Sečoveljske soline, vendar so bile zaradi premočnega deževja pod vodo in je bil ogled odpovedan, zato smo jih opazovali le iz avtobusa. Peljali smo se dalje do Hrastovelj na ogled romanske cerkvice, v kateri smo spoznavali njeno zgodovino in zgodovino fresk. Videli smo tudi znamenito fresko Mrtvaški ples, s katere se razbere nauk, da smo po smrti vsi enaki. Bile so tudi druge freske npr. iz Svetega pisma in prikaz koledarja z značilnimi opravili. Že se je izlet bližal h koncu, saj je bila pred nami še zadnja postaja Škocjanske jame, v katerih je bil voden ogled. Opazovali smo različne vrste kapnikov in si ogledovali dvorane. Jamski podzemni prostori so dolgi kar šest kilometrov, vse pa je pod zaščito Unesca. Da pa v avtobusu ni bilo brezdelja, smo izpolnjevali učne lističe in poslušali razlage vodičev in učiteljev. Domov smo se vrnili okoli 20. ure z novimi spoznanji in lepimi vtisi. Nadja Zobec, Metka Ilc Turistični krožek OŠ dr. Franceta Prešerna HEšero Teden otroka na OŠ Sušje Šola brez otrok je kakor vrtna greda brez cvetja. Tudi v mesecu oktobru je bil teden posvečen otrokom. Naši otroci ne čutijo materialnega pomanjkanja, pomanjkanja hrane, primernih igrač, oblek in ostalega. Vsega tega imajo skoraj preveč. Imajo pa željo po varnosti, pozornosti, po ljubezni. Želijo si tisto našo ljubezen, ki smo jo tudi mi dobili in jo lahko naprej podarjamo. Rezultat kuharske delavnice je tu! Tik pred vami, no! Na ustih! Starši učencev šole Sušje tako ljubezen prav gotovo imajo. Svoj čas so namenili svojim otrokom in jih spremljali v šolo, kjer smo skupaj ustvarjali v različnih delavnicah. Svoje interese so lahko uresničili pri ročnih spretnostih, v aranžerski delavnici, polepšali so se v lepotilnem kotičku, tretješolci so si ogledali diapozitive in ustvarjali z glino, na koncu pa so se vsi posladkali z različnim pecivom, ki so ga pripravili v kuharski delavnici. Preživeli smo nekaj prijetnih, koristnih in ustvarjalnih uric, ki nam bodo ostale v lepem spominu. Tekst in foto Marija Lovšin, vodja šole: Tudi prizadeti otroci znajo navdušiti z glasbo V športno dvorano so 18. septembra prišli prizadeti otroci iz Frankenthala iz Nemčije z namenom dokazati, da znajo lepo igrati tudi oni. In uspelo jim je! Otroci z različnimi motnjami, mongoloidi, multipli sklerotiki so nam na instrumente - le-te so izdelali sami-zaigrali veliko pesmi, ki sta jih s petjem spremljala prizadeti fantek Denis in njihov mentor, dirigent in glasbeni terapevt prof. Heinrich Ullrich. Razvil je terapevtska glasbila in barvni notni sistem, s pomočjo katerega otroci lahko igrajo. Naučili so se zaigrati tudi nekaj slovenskih pesmi. Tri (Moj očka ima konjička dva, Izidor ovčice pase in Enkrat je bil en majhen škrat) so skupaj z našim pevskim zborom tudi zapeh. Marija Petek, učiteljica nemškega jezika, je z njimi preživela več časa. Povedala je: "Koncert je bil lep in zelo sem presenečena ter navdušena nad otroki, ki so se kyub temu, da so prizadeti, naučili igranja na glasbila." Otroci so zelo lepo igrali, kar je dokazal tudi močan aplavz na koncu koncerta. Želimo jim vso srečo in upajmo, da jih bo pot še kdaj zanesla v Ribnico. Ana Češarek, OŠ dr. F. Prešerna, 6.b ZVEN ŠOLSKEGA ZVONCA V RIBNICI je naslov diplomske naloge Marine Gradišnik, kustusinje v ribniškem muzeju. Podnaslov naloge pa je: Ribniška šola v luči kronik ljudske šole v obdobju od 1890 -1920. Marina je že takoj na začetku svoje predstavitve diplomske naloge, kije bila 18. oktobra v Galeryi Miklove hiše, povedala: "Jaz nisem Bibničanka, vendar ko sem prišla sem v Ribnico, sem se kmalu odločila, da bom diplomsko nalogo pisala o Ribnici. In kaj pisati? Težka je bila izbira, ko sem začela raziskovati, o čem vse bi lahko pisala! Vendar sem na koncu ugotovila, da ste Ribničanje resnično ponosni na svojo šolo, kije ena najstarejših. In sem si rekla, to je to!" Marina je namreč po rodu Štajerka, doma iz vasi nad Logarsko dolino. Na predstavitvi se je najprej dotaknila temeljev naše zgodovine šolstva, od Marije Terezye do prve svetovne vojne, nato pa je predvsem osvetlila svoje izbrano obdobje, tako je poudarila tudi pomembne može tistega časa, ki so za ribniško šolo veliko naredili. Dotaknila seje ne samo uöiteyev, ampak tudi učenčev, njihovih navad, iger itd. Kdaj je nastala ribniška šola (omenja se leto 1407), kje vse je bilo njeno domovanje, kaj vse seje z njo dogajalo, koliko razredov in učencev je bilo, pa da učiteljice niso smele biti poročene... in še veliko tega lahko preberete v njeni diplomski nalogi, ki bo lahko v pomoč tudi kakšnemu osnovnošolcu, dijaku ali študentu. Najdete jo v ribniški knjižnici. "Gotovoje ta tema zanimiva in stalno ostaja, lahko bi rekla, nedokončana, saj se lahko vedno znova sprašujemo, kaj seje zgodilo z nekim razredom, kakšne igre so imeli, koliko otrok iz končnega razreda je ostalo v Ribnici, kaj seje zgodilo z ostalimi... Morda bo ta tema izziv za raziskovanje komu drugemu, še posebej, ker bomo v Ribnici v letu 2005 praznovali ‘Leto šole’," je zaključila Marina. Ni pozabila tudi na ljudi, ki so ji veliko pomagali pri nalogi, med drugimi so bili tudi profesorji: Zinka Gregorič, Tone Petek, Janez Debeljak; niti ne na Viktorijo Kante, ki jo je "pripeljala" v Ribnico in Vesno Horžen, direktorico Miklove hiše, kije na koncu povedala: "Ta naloga je bila z naše strani zelo zaželena, saj je naša šola zelo stara in znamenita, nihče pa se še ni potrudil in to raziskal. Prinaša veliko informacij in pomeni začetek novega raziskovanja." Horženova je povabila k novim raziskovanjem naše šole, “vabimo pa vas tudi k vzpodbujanju tega, da bi se trudili imeti v Ribnici še kakšno drugo šolo, ne samo osnovno." Vsi obiskovalci so iz prostora odhajali z zvončkom v rokah...v spomin na Zven šolskega zvonca. Zdenka Mihelič Foto M. Burger mmm El armos *>«■ i rxj ( i i l JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU GORNJE LEPOVČE DOBILE IGRIŠČE Asaiie Pri jogijskih vajah sodelujejo celotno telo, dihanje in zavest. Da vajo pravilno izvedemo, so potrebne predanost, čista zavest in koncentracija, tako da tisti, ki vadi, in vaja, postaneta eno. Učinki so veliki in hitri. Na vadbi joge največ časa posvetimo izvajanju asan. Asana je sanskrtska beseda. Pomeni udoben položaj telesa, v katerem meditiramo, po drugi strani pa množico telesnih vaj. Zavzamemo določen telesni položaj in ga sproščeno in nepremično zadržujemo dalj časa. O tem je v Jogasutrah v 2 st. pred n. št. pisal Patandžali. Poznamo mnogo asan, v sistemu Joga v vsakdanjem življenju jih izvajamo okrog 200, in sicer postopno. Razdeljene so v osem stopenj glede na težavnost in učinke, predelamo pa jih lahko najhitreje v treh letih. Najvišja ali kraljevska asana je sirshasana, stoja na glavi, ki jo začnemo izvajati, ko predelamo približno polovico asan. Pozitivno vpliva na celotno telo, možgane preskrbi s svežo krvjo in s tem vzpodbudi krvni obtok, vpliva na čisto zavest in nas za cel dan preskrbi z energijo. Izboljšuje spomin, poživlja, dobro deluje na vse organe v glavi, vzpostavlja duhovno in telesno ravnovesje, lajša težave v meni. Pospešuje duhovni razvoj. Seveda pa ni primerna za vse ljudi, zato na vadbi posredujemo natančna navodila tudi o tem. Naslednja plemenita asana je padmasana ali lotos. Pozitivno vpliva na vse čakre, saj se v njej stekata prana in apana ali življenjska energija. Je najboljši položaj za meditacijo, ki naše misli in občutke dviga nad raven maye ali iluzije. Asane izvajamo sproščeno, prisluhnemo sposobnostim svojega telesa in ga ne prisiljujemo v neudobne položaje.Tako ga ne utrujamo in izčrpavamo, temveč ravno nasprotno - zaradi sprostitve energije se počutimo spočiti in sveži. Vsak gib uskladimo tudi z dihanjem, torej vdihom - izdihom, Gornje Lepovče so imele 19. oktobra svoj praznik. Slovesno so namreč odprli športno igrišče. Na odprtju je bil poleg ribniškega župana Jožeta Tanka tudi državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Jakob Bednarik, ki je kot prvi vrgel žogo na koš. In tudi zadel! i F| ifilPib: JMeB začnejo". Investicija je stala 16 mio SIT; 3.5 milijona bo prispevalo tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. “Upam, da bo ta pridobitev še bolj povezala vse krajane, tako starejše pri rekreaciji kot mlajše pri treningu ter tako soustvarjala nadaljnje športne generacije. Najpomembnejše pa je, da se boste vsi tu prijetno imeli,"je dejal župan. Državni sekretar Bednarik je z veseljem nagovoril zbrane: "Vsako . odprtje športnega objetka je praznik, ne samo za domači kraj, 4 m amPak za vso državo. Upam, da vam bodo skušali slediti tudi drug-Va ^ ovojem imenu in v imenu ministrice na MŠZŠ Lucije Čok vam vsem želim veliko zabave in užitka, saj zato pri športu gre - za zabavo in užitek!" V imenu krajanov se je svetnik v občinskem svetu Andrej Mate zahvalil vsem, ki so prispevali k izgradnji. "Volja in hotenje premagata tudi Hgg slabšo telesno pripravljenost, ki jo bomo skašali na tem igrišču gotovo izboljšati. Želimo si, da bi si tudi . v-l' nežnejši spol našel čas, da bi se lahko udejstvoval v tukajšnjih šport- SÄÄÄ 1 »Ätzss v/ooo."ie deial Mate. i' itS r ^ I”-’ V v/ogcVje dejal Mate. BIK?;. ■ ■ Maks Ipavec igrišče blagoslovil in vse, ki se bodo tu igrali, trenirali ali kako drugače udejstvovali, priporočil Bogu. Krajšo prireditev je povezala tudi Državni sekretar Jakob Bednarik je kot prvi vrgel žogo na pesem Moškega pevskega zbora Lončar iz Dolenje vasi, po uradnem odprtju pa so se mladi že veselo zapodili na igrišče in tako praktično preizkusili novo pridobitev. koš Župan je ob odprtju spregovoril vsem krajanom ter dejal, da je resnično vesel postavitve tega igrišča, saj je že tretje v nizu igrišč, ki jih je Občina uspela zgraditi. "Včeraj smo dobili tudi uporabno dovoljenje, tako da se dejavnosti na njem lahko Tekst in foto Zdenka Mihelič Datum: SOBOTA, 9. 11. 2002 Kam: PO VINSKIH GORICAH na BOČ (980 m) Zahtevnost: NI ZAHTEVNA Trajanje: 6 ur Vodja pohoda: Gregor Češarek Datum: SOBOTA, 23. 11. 2002 Kam: k SV. ANI (920 m) in na ČRNI VRH (961 m) Zahtevnost: NI ZAHTEVNA Trajanje: 8 ur Vodja pohoda: Martin Žuk Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). Zato budno spremljajte plakate, prav tako pa tudi obvestila v naši oglasni omarici nasproti Miklove hiše! Zdenka Mihelič BS .Reše m Košarkarski maraton na Griču privabil preko 50 aktivnih udeležencev Turističnemu športnemu društvu Grič je 18. oktobra uspelo uresničiti enega izmed letnih ciljev rekreativnega dela programa. V popoldanskem in večernem času smo člani društva, podmladek, veterani KK Ribnice in krajani Griča ter Dolenjih Lazov pripravili prijetno druženje pod koši na igrišču na Griču. Henigman z odličnimi meti (7/10), drugo mesto je dosegel Jure Henigman, tretje pa Tomaž Bartol. Najboljši so prejeli praktične nagrade iz rok predsednika društva, Nandeta Šilca. Prireditev je ob organizaciji in delu članov TŠD V neprekinjenem peturnem košarkarskem programu se je pod obroči zvrstilo staro in mlado, petdeset igralk in igralcev, v treh kategorijah. Pomerili so se mladi osnovnošolci in srednješolci, dekleta in mamice, osrednje dogajanje pa sta povezovali ekipi mladih in veteranov. Med četrtinami so se najboljši pomerili v metanju trojk. Prireditev je poleg pol stotnije aktivnih udeležencev privabila tudi vsaj toliko gledalcev, od katerih bodo prihodnje leto gotovo vsaj nekateri zbrali pogum in voljo za rekreativno in zdravju koristno popestritev vsakdanjika. Zmagovalci so vsi, ki so se odločili za sodelovanje in na igrišču vztrajali krajši ali daljši čas, najbolje pripravljeni tudi več kot tri ure. Vseeno naj ostane zabeleženo, da so v tekmi STARI - MLADI zmagali mladi igralci TŠD Grič s 153:141. V metanju trojk je v finalu zmagal France podprla kot pokrovitelj VZAJEMNA d.v.z. Pomagali so tudi Planinsko društvo Ribnica in sponzorji SLOVI N International Ljubljana, družba Košček d.o.o in H KS iz Ribnice. Vsem najlepša hvala in priporočilo za pomoč pri prihodnjih projektih. Ves izkupiček prireditve bo namenjen gradnji društvenih prostorov ob igrišču, kar je glavni cilj in naloga za nemoteno delovanje društva in tudi potreba Griča. Nevenka HenigmanTŠD Grič Foto Darja Šilc Velik uspeh dolenjevaških tekačev V Bušeči vasi pri Cerkljah na Dolenjskem se je v nedeljo, 20. oktobra, tudi uradno končala letošnja dolga tekaška sezona. Na zadnjem teku Pokala Dolenjske za leto 2002, so bili med vodilnimi ponovno tekači ŠD "LONČAR" iz Dolenje vasi. Med 119 tekači so Lončarji dosegli naslednje uvrstitve: 4. mesto Lojze Mohar, bil je tretji v svoji starostni kategoriji, 6. mesto Aleš Rijavec, četrti v kategoriji, 7. mesto Robert Šmalc, tretji v kategoriji, 18. mesto Igor Stošič, deseti v kategoriji, 36. mesto Ervin Pust, štirinajsti v kategoriji in 38. mesto Toni Žagar, deveti v kategoriji. V končnem seštevku je zmagal Toni Vencelj Šentvid pri Stični, drugo in tretje mesto pa sta zasedla tekmovalca ŠD Lončar Dolenja vas, Lojze Mohar in Aleš Rijavec. V kategoriji moški od 20 do 29 let, je zmagal Lojze Mohar, drugi pa je bil Aleš Rijavec -oba Športno društvo Lončar Dolenja vas. In še kat-egorija moški od 30 do 39 let: drugo mesto za Roberta Šmalca, ŠD Lončar, Dolenja vas. Za ta izjemni uspeh vsem tekačem iskreno čestitamo. Več o tekaški sekciji ŠD Lončar, Dolenja vas pa v prihodnji številki glasila Rešeto. Srečko Vrbinc Foto Toni Prus JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU kar pripomore k lažjemu izvajanju, odvajanju napetosti iz mišic in večji koncentraciji. Asane namreč izvajamo zavestno, s polno koncentracijo, pri tem se krepi gibalni - čutni del spomina. Telo postane bolj gibljivo, poveča se moč zaznavanja, ki postaja subtilnejša. Čim bolj se osredotočimo na izvajanje asane, tem lažje zavzamemo položaj. Iz tega lahko zelo jasno vidimo, da obstaja tesna povezava med psihično funkcijo koncentracije in kvaliteto izvedene vaje. Da vajo pravilno izvedemo, so potrebni predanost, čista zavest - koncentracija, tako, da tisti, ki vadi, in vaja, postaneta eno. To dosežemo z rednim delom in disciplino, kar pa je od vsega najteže doseči. Naše življenje je zelo razgibano; zasuti z množico informacij, obveznosti in problemov, prijetnih in neprijetnih dogodkov, pravimo, da nimamo časa. Nimamo ga, ker si ga ne vzamemo - ker nismo bili vzgajani, da moramo tudi za sebe narediti kaj več in drugače, kot poskrbeti, da nismo lačni, da imamo primerno obleko za vse priložnosti, hišo, za katero porabimo veliko časa... Odločiti se moramo sami, kajti če želimo obvladati to natrpano sodobno življenje, stisko časa in kup tegob, občutkov, misli, tudi zdravstvenih težav, moramo najprej obvladati svoje fizično telo, ga sprostiti in razgibati, uskladiti levo in desno polovico, potem pa bomo uspešnejše začeli voditi lastne misli, čustva in razpoloženja, odnose z ljudmi...Skratka, življenje tako postaja lažje, lepše, polnejše. Pridobimo več energije za opravljanje obveznosti. Mnogi so prepričani, da joge ni potrebno vaditi, če nimaš težav, kar seveda ne drži, kajti joga je tudi preventiva za zadovoljno, uspešno, zdravo in harmonično počutje in življenje. Po določenem času vadbe sebe in asane prepoznamo tako dobro in globoko, da točno vemo, katero asano moramo izvesti, da se hitro znebimo slabega fizičnega ali psihičnega počutja. Učinkovanje asan: • koža postane čistejša-bolj sveža • mišice se sprostijo, okrepijo - na sveže prepojijo s krvjo • uravnavajo delovanje živčnega sistema in ga okrepijo • uravnavajo delovanje notranjih organov in žlez • spodbujajo delovanje srca in obtočil • sklepi postanejo bolj gibljivi • izboljšujejo sposobnost koncentracije • uravnovešajo psihično početje, povečujejo samozavest • pomagajo izboljševati delovne navade in disciplino • pomlajujejo telo in duha Dobra prebava je osnovna za zdravo telo. Po njej lahko ugotovimo, ali imamo dovolj energije ali premalo. Mačka ali mardžari izboljšuje prebavo, lajša menstrualne težave, povečuje gibljivost in prožnost hrbtenice. Je odlična vaja za učenje trebušnega in prsnega dihanja. Mačka do popolnosti obvlada pretegovanje hrbtenice, zato se asana imenuje po njej. Sestoji se iz desetih slik. Darinka Suljevič, inštruktorica joge Viri in literatura: Paramhans Swami Maheshwarananda: Sistem joga v vsakdanjem življenju.2000 by Ibera Verlag.Eeuropean Universiti Press. Wien. i">i ixi i>ejL.n z ixijl>i o«di is isrv/^ o a ci 0 NA POLJANAH PELI PODOKNICO Kdo še ni slišal, da so včasih fantje dekletom peli podoknice? In to se še vedno dogaja! Če ne drugače, pa preko Nedeljskega dnevnika, ki prireja podoknice širom po Sloveniji. Tako so se na predlog domačina Janeza Mateta ustavili tudi na Velikih Poljanah. -v Podoknica, na katero je vabilo Turistično društvo Grmada - Velike Poljane, je bila namenjena vsem Marijam iz Krajevne skupnosti Velike Poljane. V njihovem imenu jo je prejela Marija Okorn, predsednica omenjenega društva. Kako so prišli sploh do te ideje, je zaupal tajnik TD Grmada, France Šilc: "Hja, takole je bilo: pri vsaki organizaciji ali izvedbi prireditve, akcije ali česa drugega, smo opazili, da je vedno sodelovala kakšna Marija! To nam je bilo vsem res zanimivo, predvsem pa pohvalno. Pa se je Janez Mate spomnil: 'Kaj če bi mi našim Marijam podoknico ‘zrihtaT? In smo šli v akcijo! Poslali smo predlog na Nedeljski dnevnik - morda bolj za šalo kot zares - in že kmalu smo dobili sporočilo o datumu. Priprave so se začele, pa tudi z Nedeljskega so prišli zaradi lokacije, postavitve itd., saj so potem vse tudi snemali." Gotovo je bila prireditev zanimiva, saj je bila tudi zadnja v tem letu, sicer pa jih Nedeljski dnevnik oz. njihov glavni podokničar Franc Pestotnik izvajata že 16 let! Na prireditvi, ki je še pozivala k ohranitvi starih šeg in navad, obujanju spominov na mlada leta ter predstavitvi vsaj delčka domače kulture mladim, se je zbralo kar nekaj ljudi, vendar ne toliko, kot je bilo pričakovati! Srečala sta se tudi ribniški župan in župan Naklega, ki je s seboj pripeljal kar nekaj spremljevalcev. Podokničar se je pripeljal - tako kot se spodobi - na zapravljivčku. Da se je malo ogrel, mu je glavni pobudnik podoknice, Mate, določil nalogo: sekanje drv. Pod oknom gasilskega doma so že čakali domači pevci, ki so Pestotnika Podokničar in pobudnik akcije Janez Mate s pesmijo pospremili k Mariji. “O, Manja, pomagaj!' je prosil Pestotnik, ki je imel jezik resnično “namazan". In ko je na koncu res po lestvi prilezel do okna, mu je Marija z veseljem pomagala v kamrico! Ansambel Razpotnik je nato tudi kakšno “fejst urezal”, folklorna skupina Emona iz Ljubljane se je zavrtela, mi smo pa gledali in se skušali ogreti. Seveda je zopet navdušila poleg ostalih tudi ribniška godba. Na prireditvi je bilo tudi finalno tekmovanje Tropic kafe, kjer so kot prvo nagrado podelili 50 kg kave. Takšno obujanje običajev si ljudje gotovo še želijo, saj ob vsej tej dandanašnji naglici kar preveč pozabljamo na šege in navade naših dedov in babic. Tekst in foto Zdenka Mihelič LIČKANJE KOT PRIJETNO VAŠKO OPRAVILO Tole je pa koruzni župan! Tudi obljubljal je, pred vsem pa je občinstvo, ki ga je bilo več kot ponavadi, spravljal v smeh. Korado in Brendi, ki sta kasneje prepevala na veselici, sta se tudi poskusila v ličkanju...No,...saj je še kar šlo. Star vaški običaj je ličkanje, in kot tak nima samo etnološke vrednosti, marveč nosi tudi pomembno družbeno in družabno funkcijo. Ličkanje je nekdaj ob kupu koruze zbiralo staro in mlado in jih povezovalo v delu, pesmi in smehu. Vaško etnološko turistično društvo Hrovača, ki razvija "spoštljiv odnos do dediščine in ohranjanja tradicionalnih izročil", že nekaj let zapored Ribničane spomni tudi na ta vaški 'obred'. Lani gaje posnela celo RTV Slovenja, letos pa so ga, namesto v izvirnem okolju pod kozolcem, 28. septembra prikazali na Cenetovem dvorišču; tudi zato, ker jih je tjakaj povabila tamkajšnja lastnica gostinskega objekta. Hrovačani so se ob kupu koruze res uspeli zbrati v velikem številu, dobro voljo in delovno vnemo pa je spodbujal kar sam predsednik Ivan Prelesnik. Tudi 'koruznega župana' so izbrali, ker se volilnemu času pač ni bilo moč izogniti. Tekat in foto AP 30 .Keš ero Podlistek //. del Marina Gradišnik Življenjska pot dr. Franca Jakliča Kako to, da so prvorojenca Franca namenili v šole? Verjetno ima tu prevladujoč vpliv gregorski župnik Frančišek Krumpestar, kije zgodaj opazil nadarjenega dečka. Ljudsko šolo je tri leta obiskoval pri Sv. Gregorju, končal pa jo je v ljubljanskem Marijanišču. Takoj po končanem osnovnem izobraževanju seje vpisal na II. državno gimnazijo na Poljanah. Maturiral je leta 1911 in se nato vpisal na ljubljansko semenišče. Med prvo svetovno vojno, leta 1915, jebilposvečenvmašnika,preden je dopolnil 23 let. Po novi maši je bil nastavljen za kaplana v Sostro pri Ljubljani, kjer je ostal do leta 1917. V tem času je potekala dekanijska pastoralna konferenca. Mladi duhovnik Franc Jaklič je pripravil referat, ki je bil tako odličen, daje zbudil zanimanje ljubljanskega škofa dr. Antona B. Jegliča. Ta se je navdušil nad nadarjenim mladeničem in ga je poslal nadaljevat študij na takratno znamenito modroslovno in bogoslovno (jezuitsko op.a.) fakulteto v Innsbruck na Tirolskem. V času študija, od leta 1917 -1918, je opravljal pomožno dušno pastirstvo pri slovenskih in hrvaških vojakih v Innsbrucku, predvsem po vojaških bolnicah. V maju leta 1921 je doktoriral iz bogoslovnih ved. Že istega leta je pričel v Škofovih zavodih poučevati nemščino, latinščino, filozofijo v sedmi in osmi gimnaziji ter verouk. Istočasno je bil vpisan na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral iz filozofije. Poleg profesorskih dolžnosti je sprejel še službo prefekta. Polnih pet let je bil hkrati profesor in prefekt v Škofovih zavodih. V letih od 1930 do 1932 je kot nadomestni učitelj poučeval verouk na II. državni gimnaziji v Ljubljani. V tem času je izšlo njegovo najpomembnejše delo, življenjepis Ireneja Friderika Barage. Po dveh letih službovanja v Celju je bil leta 1934 premeščen na gimnazijo v Kranj, med leti 1935 - 45 pa je kot katehet služboval na klasični gimnaziji v Ljubljani. Maja 1945 je odšel na Koroško in na Tirolsko, kjer je poučeval na slovenski begunski gimnaziji v taborišču Peggez pri Lienzu. V letih 1946 - 47 je učil na klasični gimnaziji in liceju v Gorici verouk, drugo leto tudi slovenščino in latinščino. Predno je odšel v Argentino, je eno leto poučeval tudi v Trstu. V Buenos Airesu je bil kurat v bolnišnici, leta 1956 pa seje preselil v ZDA. Baragova zveza iz Zgornjega Michigana je Jakliča povabila v Marquett s prošnjo, da bi raziskoval Baragovo duhovno življenje. Zaradi bolezni se je po štirih letih umaknil v Milwaukee in bil tam spet bolniški kurat do smrti. Maks Ipavec Pot duhovništva dr.Franca Jakliča Zaradi svoje bogoslovne in splošne izobrazbe je Jaklič užival velik ugled med profesorji in tudi dijaki. Bilje splošno priznan kot odličen verouč itelj. V smislu papeških socialnih okrožnic in po zgledu svojega škofa je Jaklič tako v šoli kot tudi izven nje prikazoval brezbožni komunizem v luči, kakršen je bil. Nakopal si je sovraštvo nekaterih komunistič nih krogov in se zaradi tega moral umakniti iz Ljubljane z drugimi slovenskimi begunci maja 1945 na Koroško. Pomembno Jakličevo delo, ki se gaje lotil z vso raziskovalno vnemo, je Baragov življenjepis. Pod naslovom Misijonski škof Irenej Friderik Baraga je izšel kot redni knjižni dar Mohorjeve druž be za leto 1931. Zunanji povod za izdajo tega pomembnega delaje bila stoletnica, odkar je Baraga odšel v misijone (1830). Druga izpopolnjna izdaja je izšla leta 1951 v Buenos Airesu. Še vedno je Jakličev .Rfišem HiM H m- Mr rifffl življenjepis Barage najbolj pregleden, jasen in razumljiv za slehernega bralca. Pisatelj Alojz Rebula, ki je leta 1980 pri Mohorjevi družbi izdal življenjepis Barage z naslovom "Duh velikih jezer", je v uvodu iskreno priznal: "Prepričan, da so svetniki prevelike stvaritve božje Domišljije, da bi prenesli pozlato človeške umišljenine, je avtor že vnaprej zavrnil vsakršno romaneskno skušnjavo. Njegovo edino izhodišče je bilo izpričano biografsko gradivo. Napisati je hotel čisto zgodovinsko knjigo, brez vsakršne domišljijske primesi... Temu gradivu se je sproščeno prepustil, kjerkoli gaje mogel najti, predvsem v biografiji dr. Franca Jakliča. Zato bi rad priznal svoj dolg temu avtorju, ki je piscu te knjige služil za glavni kamnolom." (A. Rebula, Duh velikih jezer, str.8). Drugo izredno pomembno delo, ki ga je Jaklič napisal z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo, je življenjepis misijonarja dr. Ignacija Knobleharja. Jaklič je že v uvodu pomenljivo zapisal: "Poleg Barage je Knoblehar največ storil, da seje sredi 19. stoletja zanimanje za misijone tudi pri Slovencih visoko dvignilo. Toliko navdušenja, prispevkov in žrtev za njegov misijon, toliko truda in prizadevanja njegovih misijonarjev, pa navidezno vse zastonj! Zoper strupeno podnebje Sudana takrat še niso poznali skoraj nobenih pripomočkov in so mu mladi misijonski duhovniki in laiki podlegli drug za drugim. Plemenitega, rahločutnega Knobleharja je vsako izmed teh smrtnih obvestil pretreslo do dna duše... Glavna naloga, ki jo je Bog naložil Knobleharju in njegovim misijonskim pomočnikom, je bila ta, da se žrtvujejo do smrti in da šele iz njihovih grobov vzklije krščansko, misijonsko življenje... Ignacij Knoblehar je bil eden najbolj spoštovanih osebnosti tiste dobe. Bilje začetnik misijonov v osrednji Afriki, pa tudi začetnik evropske omike ob Belem Nilu. Tudi za znanost si je pridobil nevenljivih zaslug. Slovel je kot eden najboljših poznavalcev notranje Afrike. K njemu so hodili po podatke vsi njeni tedanji znameniti raziskovalci." Kot veroučitelj in profesor se je veliko družil z mladimi, poznal je njihove probleme in stiske. Ob srečanjih s fanti in dekleti je nastala knjiga Svetla pot. Bila je prvi priročnik, ki naj bi vodil mladega človeka skozi najnevarnejša leta dozorevanja in iskanja. V to delo je vložil sadove študija raznih svetovno znanih vzgojiteljev in tudi svoje lastne izkušnje, saj se je soočal z mnogimi problemi življenja mladih. «3 1 . ; 3 * - ■.f-L vi Od številnih Jakličevih knjig so nekatere po vojni dopolnjene izšle v Buenos Airesu - predvsem molitveniki in tri daljša prozna dela: Friderik Baraga, Knoblehar in Svetla pot. Vse ŽIVLJENJE JE PISAL S PERESOM, PISALNI STROJ SI JE OMISLIL ŠELE MALO pred smrtjo. Na sliki poleg knjig je Jakličevo pisalo z zlatim PERESOM. BI B»<> ■> 1/1ISTT K K » . e ” ,i ?■’ -» w .. .*'’<*», 6 vi. #> 't * | PS • •# v Z T » “• .1. ,r > #; C % |; *. * . :«> Z '4 ^ i''1"* •* si'* B*' i1'. '.i.' '.« ,»' - . i' e ».' * 'm , * - •' „ • v '«,' «, p .,'ki -■ m i>j A Ä • . a*!' S ; .' #;_-i I,.'. | , .• # !'• Ul» s:*-; i wTl ,*1’< *■ > i • 1 V til 1 V&* # % r* # uli> * r V,'i% < %Si*53 '•j*:*: Sv#*»*1 >,e2f #•#*< ifefi s^si y V I * % V v j *i> * ♦ Ä I*«* ^ : ' ¥'i ■ * 4 - ” * # ^ # st * # ; <>•: #: # . ■ .♦ * ■! 11> * # i ■• f k • #: f ™ va»n*<:V ■'■•■ iifi,/.;.■ SB ■y'”’ ■üs . » >• jf-y Ly~, * j-' V'„ " <6 ^ „ "ft w ■ "Lw % *' Ä - x: o f** i. ± •■ 1,1 8 11; | j|| I*YwW IH11 fi< * ,*r' '» 4k*\i,* ^ •if ............ * -Ž •- •*» ‘*'4 VU •-,v *,v v X-s^ • - • -’ *- v *• ‘vS<. xX >4 -.x >. **■ 9" *- v«£,. je*' *" ",r '"*■ ""r ' ^irC --^p* * er»*., Sfw». «