Ob Božiču. Odrešenik je priš&U Prišel Je med one, katerih delei je «irom*štvo in trpljenje, da jim prinese in jim odkrije največji zdlad — lijdbezeiv. Ni si izvolil mehkih, svilnatiih. blazinic, temveč trdo slamo v jaslih in ne bleščečih dvo-, ran, temveč tuj, mrzel in temen hlev. In v^ndar je Om, Emagal nad vsami, ker je ljvbezen premagala trpljenje. Mi pioslavljanvo ta najveoji dogodek v rgodovini člo-i Teštva im njego/ega diiševnega prerojenja ter -oibnavljamo, ranj spoini-r v času, ko je kroig- nas noč mrzla in temna ler svetlikajo upapolno iz mrzle teme le zveade, kikor da •znanjajo: tam visoko, tam ddeč je luč, je ogenj in je življenje ... Ko zunaj brnijo m pojejo zvonovi, a v svetlih hišah. ie svetlejše žarijo oči otrck, ko vonj dogorelih svečic in anvrečja zapodi vsaj za trenuteik iz čl-ovešlkih src vse neplemenito in nizkotro, tedaj vstajajo kakor iz grcjbov spomini na preteklost itn silijo mL'ii v bodočnost Gotovo, tudi pri tebi je tako, dragi bralec »Sloveivs** kega GospodaTja« in tudi pri m&ni je tako. In kam vse hiti naš duhl Kaiko se dviga pred našimi duševnimi očnu kakor zastor pred pričeto igro in zremo naEaj v ure sreče, hotenja, vese-lja, a budi piestainega gorja in minulega trpIjenja. Kam naj se ozremo v tej uri spominov? Ali tja nazaj, ko sva urejevala smrečje za »betlehem« na sveti večer v •iružlbi staišev, bratov in sester? Ko sva polagala zlate pene (lesfcec) na jabolka, orehe in vejice, pa še nisva vedela, 4a je v svetu -marsikaj še bolj prazno, lcaikor so tiste svetle in lesketajoče ®e pene! Ali greva zopet kot otroka k prvi jpolnočnici, da začutiva še enkrat tisti veličastni trenutek ©b polnočni uri, Jco z:ipoje duhovnik »Gloria in exoelsis Deo« in nas obdaja slutnja, da smo vsi: stari in mladi* iivi in neživi, navzoči in nenavzoči, ena sama družina, ki 4uti dih božji nad seboj tsr se zlijejo vse misli Ln čuvstva •kupaj v staro in priprosto pesem: »Oj, srečmo mesto Bet-" tehem«, Jci doivi icot najlepša itvolitev in zaihvalna peserrv J^ogu. AJi mj po^deva na tiste "Sti-ašnef brezlcrajrve gališke1 planjave, ali v tiste brezikončne, gričaste Karpate, adi na •rda kraška tla in silne tirolske planme, kjer si stal v trdf nmski noči kot vojak na straži in irepetal od grozmega) ¦iraza? Toliko vas ]e bilol Celi regimenti in armade^ a •rsak se je čutil taiko strašno osamedega, flcalcor še nikdar \| Kvljenju, in misel je hitela tja, (kjer ]e Skiib, bojazen im. ^fujbeaen matere, cčeta, vseh tvorjih stiskak srca. Pačj menda nilkoli ni tako iskreno in koprneče vrela iz naš-h) «rc Jmolitev:»In mir ljudem na zemlji.« In Tniru, ljubeeni in pcravice ni, fieravno že štejemo 1024. leto, odkar je prišel Odrešenik in so človestvu za-i peli ob Njegovem rojstvit amrgelji visoko pesem o slavi Bo^ gti no višavah in o rniru ljudem na zemJji. Če pa se vpra-t lamo, zakaj ga tni, kako to, da ne zavlada res vseobča lju* bezen in s tem mk, moramo si priznati, da ogromna veči-t n« še ni spoznala prarvega duha Odrešenikovega nauska, in če ga je sporzmala, je njeno meso, je njena volja še ptre^ slabo, d« bi iga izpolnjevala. Toda pustiva, dragi kalec, vsa ta razmišljevainja, od-teniva sknbi in vsaj za trenutek se otresiva vsega posvet-1 nega ter taiko osvobojena in očiščena povzdrgniva skupaj ¦ vsem lcrščanskim občestvom večnolepi slavospev: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem aa e e m 1 j i-« . . Fillpov.