Sklepi zasedanja DS
KOLIČEVO, JUNIJA - Delavski svet podjetja je na 26. zasedanju na predlog prisotnih s tajnim glasovanjem izvolil novi UPRAVNI ODBOR, ki šteje 9 članov in dva namestnika. Direktor podjetja je po samem zakonu član UO. Od predlaganih kandidatov so bili v novi UPRAVNI ODBOR izvoljeni naslednji kandidati:
1.	Ciril Beden
2.	Franc Bergant
3.	Karol Dimc
4.	Marjan Grilj
5.	Janez Klopčič
6.	Roman Kopač
7.	Marjan Kotnik
8.	Ivan Prelovšek
Za namestnika pa sta bila izvoljena:
1.	Franc Jereb
2.	Stanka Prislan
V letošnjem letu je potekla mandatna doba članom stalnih komisij pri delavskem svetu. Za mandatno dobo dveh let je delavski svet imenoval nove člane komisije:
STANOVANJSKA KOMISIJA:
1.	Viktor Kern, predsednik
2.	Milan Korošec, tajnik
3.	Draga Brenčič, član
4.	Miha Adlešič, član
5.	Ciril Štebal, član
KOMISIJA ZA NABAVO IN ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV:
1.	Marica Hribar, predsednik
2.	Andrej Vavpetič, tajnik
3.	Janez Kosmač, član
4.	Jože Slapar, član
5.	Ing. Miha Svetlin, član
KOMISIJA ZA OCENITEV ŠKODE IN REKLAMACIJ: t. Dušan Kosmina, predsednik
2.	Karol Gorjanc, tajnik
3.	Pavel Klemenčič, član
4.	Ivan Prelovšek, član
5.	Jakob Zanoškar, član
KOMISIJA ZA HTV:
1.	Janez Gregorin, predsednik
2.	Anton Orehek, tajnik
3.	Ernest Seilnacht, član
4.	Marinka Stupica, član
5.	Mirko Matičič, član
6.	Franc Starin, član
7.	Srečo Kočar, član
KOMISIJA ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV:
1.	Jakob Lukman, predsednik
2.	Marjan Černe, tajnik
3.	Marjan Grilj, član
4.	Stane Breznik, član
5.	Stane Ravnikar, član
6.	Jožefa Hafnar, član
7.	Peter Ulčar, član
KOMISIJA ZA DELITEV DOHODKA:
1.	Niko Dežela, predsednik
2.	Sandi Rihtar, tajnik
3.	Marinka Grčar, član
4.	Janez Osolin, član
5.	Franc Pančur, član
KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV:
1.	Mira Sever, predsednik
2.	Rija Pelan, tajnik
3.	Stanka Prislan, član
4.	Franc Vodlan, član
5.	Jože Hafner, član
KOMISIJA ZA OBRAVNAVANJE KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI:
1.	Janez Klopčič, predsednik
2.	Ivan Cene, član
3.	Ciril Beden, član
OU SKLADA ZA GRADITEV IN DOGRADITEV STANOVANJSKIH HIŠ:
1.	Lado Korošec, predsednik
2.	Pavli Kmetič, tajnik
5. Anton Smole, član
4.	Janez Klopčič, član
5.	Albin Hribar, član
6.	Mirko Matičič, član
7.	Sandi Rihtar, član
Ker je pretekla mandatna doba namestniku predsednika DS, je bil za novega namestnika soglasno izvoljen Janez Kosmač.
■ Poročilo o tromesečnem poslovanju je podal A. Rihtar. Naglasil je, da je proizvodnja finalnih izdelkov na isti višini kot v prvem četrtletju lanskega leta. Tudi asortiment je ostal približno enak. Precej pa se je povečala proizvodnja lesovine. Na samo produktivnost vpliva blagovna proizvodnja in izvršene ure. Primerjava z lanskim I. kvartalom nam pove, da smo v prvih dveh mesecih nekoliko padli v produktivnosti, predvsem zaradi večjega števila opravljenih ur v februarju, smo pa v marcu dosegli povečanje za 3 “/o.
Iz analize o izkoriščanju delovnega časa je razvidno, da se je celotno število ur zmanjšalo za 0,9 °/o. Pri tem pa so se povečale redne opravljene ure, ki pa se glede na manjše število zaposlenih ne bi smele. Čeprav načrtno zmanjšujemo nadure, so se le-te povečale za 15 °/o, kar je vsekakor preveč. Poseben problem so tudi boleznine, ki so se povečale za 15,4 "/o in znašajo kar cele 4,5 °/o v celotni strukturi.
Celotni dohodek v I. tromesečju v primerjavi z lanskim je nižji za okrog 14°/o. Do nižjega celotnega dohodka je prišlo zaradi nižje realizacije po količini in pa zaradi izpremenjenega asortimenta proizvodnje.
Povečali so se materialni stroški in znaša to povečanje v primerjavi s tistimi, ki jih predpisuje normativ, za preko 210.000 N din. Do tega povečanja je prišlo iz dveh razlogov:
a)	zaradi prevelike porabe vlaken na tono izdelka
b)	zaradi boljšega oz. dražjega vnosa surovin.
Občutno povečanje poslovnih stroškov je nastalo tudi jrri stroških za investicijsko vzdrževanje. Povečanje teh stroškov moramo iskati v povečani stopnji investicijskega vzdrževanja, ki jo je sprejel DS na zadnjem zasedanju v lanskem letu. V tem planu investicijskega vzdrževanja so namreč predvidena obsežnejša dela, ki po drugi strani zahtevajo tudi višje stroške. Ostala manjša povečanja poslovnih stroškov v primerjavi z lanskim letom so nastala pri prispevkih in članarinah, pri vodnem prispevku in pri prispevku za kadre.
Vzroki, da se je dohodek nekoliko zmanjšal, so:
—	zaradi nižje realizacije za 13,7 »/o
—	zaradi višjih poslovnih stroškov pri porabljenem materialu, pri investicijskem vzdrževanju, pri prispevkih in članarinah, pri vodnem prispevku in prispevku za kadre za 8,2 %>.
Iz primerjave delitve čistega dohodka med L kvartalom letošnjega leta in lanskega ugotovimo, da smo spričo nekoliko
slabših rezultatov pri višini realizacije in višini poslovnih stroškov dosegli tudi nižji čisti dohodek. Iz tako doseženega nižjega čistega dohodka smo namenili za osebne dohodke relativno več kot v lanskem letu. To nam kaže tudi delitveno razmerje na osebne dohodke in sklade. V letošnjem L tromesečju smo namreč namenili za osebne dohodke 67,79 "/o, v lanskem zadnjem tromesečju pa le 62,89 °/o. Iz tega je razvidno, da smo v letošnjem letu deloma odstopili od sklepa DS, ki je predvideval, da smemo nameniti za osebne dohodke le 66 °/o od doseženega čistega dohodka.
Izplačani osebni dohodki v letošnjem I. tromesečju so bili na solidni viišini. Poprečje na enega zaposlenega znaša 78.181 din. Osebni dohodki so v primerjavi z lanskim zadnjim tromesečjem nekoliko nižji in to za 6,2 °/o, kar je tudi v skladu z uspehi poslovanja, ki smo jih v letošnjem letu dosegli.
Po podanem poročilu in razpravi je DS v celoti potrdil rezultate poslovanja I. tromesečja letošnjega leta.
■	Nabava osnovnih sredstev: Za sprostitev tesarske delovne sile in zaradi prihranka pri okroglem in rezanem lesu je DS odobril nakup jeklenih odrov v vrednosti 11.200 N din.
Za ureditev prostora v novem bifeju, jedilnici toplega obroka in za ureditev menze je odobril DS nakup osnovnih sredstev v višini 19.040 N din.
■	Na tem zasedanju je DS razpravljal o stroških toplega obroka. Cena toplega obroka je 180 din, od katerih plača koristnik obroka 120 din, 60 din pa regresira podjetje.
■	Učencem osnovne šole Radomlje je bila odobrena finančna pomoč v znesku 500 N din.
Pozckiciuljamo ufre bc^im m jim mMtamo za davi kmm ^ ?i. julij
Uredništvo ..Našega dela"
Ob članku ..Res je treba premisliti, kdaj izostanem z dela"
MEDVODE, JUNIJA — Pisec F. R. navaja v članku številčne podatke, ki kažejo, kako so se zmanjšali bolezenski izostanki z dela in izredni dopusti, ker je bil sprejet sklep, da se nagradi vsakega zaposlenega z 12.000 S din na leto, oziroma, da se delavcu za vsak dan bolezni ali izrednega dopusta odbije od te nagrade po 1000 S din.
Če pripišemo zmanjšanje števila izostankov temu ukrepu, je videti, da se je te vrste »stimulacija« tovarni izplačala.
Žal pa ima omenjeni sklep tudi druge dimenzije, ki niso tako enostavno merljive, ker segajo na področje zdravstva in globoko v delovno ter splošno moralo naših delavcev. Te dimenzije je mnogo težje pravilno vrednotiti.
Neposredni poseg tovarne na področje zdravstvene službe z zmanjševanjem letnih nagrad (oziroma kaznimi za vsak bolezenski izostanek — kar je objektivno isto) za bolezenske iz-
ostanke ter »uspeh«, ki ga kažejo številke, so dejstva, do katerih bi zdravstvena služba ne smela biti ravnodušna. Nobenega dokaza namreč ni, da ne hodijo sedaj na delo tudi bolni ljudje in da se bodo morda posledice pokazale kdaj kasneje, razen tega pa ta ukrep neposredno lahko »pripomore« k poznemu odkrivanju bolezni. Ukrep oziroma sklep izenačuje bolezenske izostanke — resnične in hlinjene — ter zanje enako odbija od letne nagrade. Iz tega sklepam, da je s tem prG znano, da jih ni mogoče razlikovati, oziroma, da zdravstvena služba tega ne zmore. Če je tako, potem bi morali po vsej logiki v prvi vrsti izboljšati to službo. Zanimivo bi bilo o zdravstvenem vidiku tega ukrepa slišati v našem listu strokovno mnenje vevškega in medvoškega obratnega zdravnika.
Da je delovna disciplina in prihajanje na delo oziroma nedisciplina in hlinjenje bolezni stvar
morale vsakega posameznika ter okolja, v katerem živi, je vsakomur jasno. Prepričan sem, da delavcev s tako nizko moralo, da se delajo bolne, ni veliko in ukrep ki je bil zaradi njih sprejet, učinkuje na solidne delavce ob morebitni bolezni zelo neprijetno in krivično ter zaradi tega raje bolni pridejo na delo, če so glede bolezni v dvomu, medtem ko onimi z debelo kožo ne gre preveč v živo.
Jemati za izhodišče moralo na-, ših najslabših delavcev, zaradi nemorale te peščice dvomiti v upravičenost bolezenskih izostankov ogromne večine in uvesti kazen za bolne oziroma nagrado za tiste, ki imajo srečo, da so zdravi, mi daje misliti, da smo se izostajanja z dela lotili tudi s premalo posluha za delikatna vprašanja socialistične morale.
Če imamo izostajanje z dela zaradi bolezni za zelo pomembno oviro pri dviganju proizvod-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Proizvodnja v maju 1966 |
PAPIRNICA KOLIČEVO
Počitniška praksa dijakov
	°/o izvrš. mes. pl.	Maj 66 Maj 65	Izkoriščenost proizv. kap. v maju			=
			1966	1965	Indeks	■
Papir . . .	.	.	105,8	106,3	92,5	92,0	100,5	==
Karton .	.	.	.	100,3	99,4	91,4	91,5	100,0	
Lepenka	.	.	111,3	108,3	92,0	81,4	113,0	==
Skupno . .	. . 102,1	101,2	92,0	88,3	104,5	in
V maju je bil operativni plan proizvodnje na strojih izpol-njen, kar vidimo p-a odstotkih, pri papirju in še posebno pri gg lepenki pa celo presežen. V primerjavi z lanskim majem je bila |= proizvodnja letos za 1,2 odstotka večja. Povečanje proizvodnje gg imamo predvsem pri papirju in lepenki. Večja proizvodnja =!= lepenke je rezultat tudi neprekinjenega obratovanja lepenčnih strojev, ki ga v lanskem maju še ni bilo, kar vidimo tudi iz == porasta indeksa izkoriščanja proizvodnih kapacitet lepenke. ^g Majhen padec proizvodnje kartona za 0,6 odstotka v primerjavi lig z lanskim majem je zaradi letos precej večje proizvodnje za = izvoz, ki je bolj zahtevna od proizvodnje za domače tržišče, pa HH tudi manj ugodna po asortimentu in gramaturi glede na proiz-vodno zmogljivost strojev. Manj zadovoljiv rezultat pokaže neto = proizvodnja in realizacija papirja in kartona.	gg
ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA VEVČE, JUNIJA
VEVČE, JUNIJA — Meseca julija in tudi avgusta bo večje število dijakov in študentov različnih strokovnih šol opravljalo enomesečno obvezno počitniško prakso v naših obratih. Razumljivo je, da bo glede na našo osnovno dejavnost, med praktikanti največ papirničarjev. Na drugem mestu so kemiki, nato strojniki, ekonomisti itd. Dijaki prihajajo med nas z upanjem, da na delovnem mestu utrdijo znanje in da se prepričajo o resničnosti teorije, s katero se skozi šolsko leto seznanjajo v strokovnih šolah.
Naša dolžnost je, da jim na delovnih mestih nudimo čimveč
pomoči in da zlasti ljudje s strokovno izobrazbo pomagajo utrjevati njihovo znanje, jim pomagajo spoznavati našo organizacijo, samoupravljanje in medsebojne odnose. Seveda pa je marsikaj odvisno od dijakov samih, od njihove prizadevnosti in zainteresiranosti. Disciplina ni zadnji element pri oceni praktikanta in pri njegovem napredku. Poseben primer so naši štipendisti, katerih dolžnost do podjetja je še večja, obenem pa je že sedaj možnost, da se detajlno spoznajo s svojim matičnim podjetjem, ki od njih pričakuje dober uspeh v šoli in resnost pri praktičnem delu skozi ves mesec prakse. S. R.
Tečaj o kontrolnih in merilnih insirumeniih
	Plan	Doseženo	=
Papir .	.	. . 100	110,1	m
Celuloza .	. . 100	106,1	===
Pinotan	. . 100	103,6	=:
Lesovina .	. . 100	97,9	=
Proizvodnja papirja je v mesecu maju planirano količino jjg§ znatno presegla, ker je plan za mesec maj še predvideval 15 dni izpada proizvodnje zaradi rekonstrukcije I. papirnega stroja. gg Brez vpliva rekonstrukcije bi pa plan komaj dosegli. Da pro- ggj izvodnja ni bila višja, so vzrok težave pri obratovanju I. papir-nega stroja, ki so povzročile precejšnje zastoje in veliko izmeta. gg Tudi na drugih strojih je bilo v maju več zastojev in izmeta gg kot normalno.	=
Proizvodnja lesovine je bila nižja od planirane, ker smo = brusili precej gost les z dolgimi vlakni, kar je povzročalo veliko gg rafinerne snovi, ki pa jo rafinerji zaradi slabega delovanja == niso sproti predelali. Vzrok nizke proizvodnje pa so tudi zelo = fina sita s 0 luknjic 0,7 in 0,8 mm.	gg
ob Članku »res je treba premisliti,
KDAJ IZOSTANEM Z DELA«
(Nadaljevanje s 1. str.) nosti dela, potem moramo v prvi vrsti najprej ugotoviti vzroke in v tej smeri naprej razmišljati.
Glede izrednih dopustov je že pisec F. R. omenil, da bo treba verjetno sklep delno spremeniti. Po mojem gre za načelni nesporazum, če pravico delavca do izrednega dopusta povezujemo z odbitki pri tako* imenovani letni nagradi.
Da je celotna zadeva z letnimi nagradami v osnovi nejasna, med drugim dokazuje tudi to, da ukrep ne velja za bivše borce. Res je, da so bolezni pri borcih pogostejše in da so svojo patriotsko zavest izpričali — toda,
če si delavec zlomi nogo, je samo neborec ob 12.000 din letne nagrade in težko je trditi, da drugi delavci (neborci) z uspehi na delovnem mestu še niso dokazali svoje visoke delovne morale.
Naj zaključim svoj polemični prispevek z mislijo, ki me je k pisanju pravzaprav napotila. Če smo po načelih samoupravljanja zaupali delavcem, ko so volili svoje predstavnike v organe upravljanja in ko so sami voljeni v te organe, ne zaupamo pa jim, ko uveljavljajo svoje pravice do socialnega varstva in izrednih dopustov, potem mi je jasno, da je birokracija izvojevala še eno zmago. ing. Janez Primožič
VEVČE, JUNIJA — UO je
razpravljal o stanju kontrolnih in merilnih instrumentov v obratu in ugotovil, da so instrumenti sicer v redu, pomanjkljivo pa je ravnanje z njimi. Manjka tudi rezervnih delov. S tem v zvezi se je odločil, da bo poslal na tečaj k firmi PAUL LIPPKE v Zahodno Nemčijo tovariša Marjana Pavšiča — referenta za in-strumentacijo. Tovariš Pavšič naj bi se tam podrobno seznanil z upravljanjem in popravili kontrolnih instrumentov. Tu pridejo posebej v poštev instrumenti za merjenje pretokov snovi, za merjenje vlage in gramske teže itd. Tečaj pri firmi Paul Lippke bo trajal od 10. do 15. oktobra, nakar bo podoben tečaj tudi v tovarni za vse delavce, ki imajo kakorkoli v zvezi s svojim delom opravka z instrumenti. Se vedno je opaziti, da ljudje niti ne znajo
POPRAVEK K ČLANKU »MEDVOSKE IZKUŠNJE««
V drugi koloni, vrstica 29 se stavek v mojem prispevku glasi: Kot mi je znano, je bilo nagrajevanje glede na znižanje lastne cene ukinjeno in je »'Odgovornim za pravilno ravnanje in vzdrževanje« dopuščena, da zmanjšujejo zastoje ne glede na ceno.
Stavek, ki je natisnjen namesto tega, ni pravilen.
Ne strinjam se tudi s spremenjenim naslovom članka.
Inž. Janez Primožič
upravljati z aparati, niti nimajo pravega odnosa do teh dragocenih naprav.
NAROČILA VEČJA OD ZMOGLJIVOSTI
VEVČE, JUNIJA — Iz poročila tovariša direktorja na seji UO
9.	VI. 1966 je bilo razvidno, da so naročila za naše izdelke še vedno veliko večja od zmogljivosti naših strojev. Znano pa je, da je zaloga papirja v nekaterih jugoslovanskih tovarnah naše stroke skoraj tolikšna kot je naša letna proizvodnja. To spričevalo za naše papirje je treba le še potrditi z doseganjem vedno večje, kvalitetnejše in cenejše proizvodnje.
KOMISIJA ZA RAZMEJITEV SREDSTEV PODJETJA SE NI KONČALA SVOJEGA DELA
VEVČE, JUNIJA — Razmejitev stroškov služb za obe podjetji je pri nekaterih službah nejasna. Komisija za razmejitev sredstev podjetij je že opravila precejšnje delo na tem področju, vendar se je morala pri nekaterih vprašanjih ustaviti. Na priporočilo samoupravnih organov bosta kolegij in strokovne službe dale komisiji razčiščene pripombe in mnenja, tako da bo komisija končala svoje delo uspešno in čimprej.
STUDU ZA INŽENIRJA PAPIRJA
VEVČE, JUNIJA — Vedno večja zahtevnost po kvaliteti izdelkov in dobri organizaciji proizvodnje zahteva vedno večje in boljše strokovnjake. Ker pri nas še ni visokošolskega študija izrazito papirniške smeri, se je UG na predlog izobraževalnega centra podjetja odločil poslati enega svojih sodelavcev na visokošolski študij v Darmstadt — Zahodna Nemčija, kjer je- poleg univerze v francoskem Grenoblu edina fakulteta v Evropi za našo stroko. Od treh, na razpis prijavljenih kandidatov, je UO izbral inž. Janeza Hribarja, ki naj bi dve leti prejemal štipendijo za ta študij. Upamo, da bo kandidat opravičil zaupanje in kot visoki strokovnjak kasneje koristil napredku podjetja.
ALI BODO NASI PAPIRJI DOBRI ZA PREMAZ?
VEVČE, JUNIJA — Da bi se prepričali o možnosti premazova-nja naših papirjev, smo poskusno izdelali nekaj zvitkov brezlesnega in srednjefinega surovega papirja za premazovanje in ga s 120 kg hidrocikloniziranega kaoli-na iz rudnika Črna pri Kamniku poslali k firmi BASF v Ludwigs-hafen. Rezultati bodo pokazali, če so naši papirji in pa kaolin iz Črne sposobni za proizvodnjo
Dijaki strokovnih in drugih šol posebno v mesecu juniju pridno obiskujejo tovarno
tega artikla. Zaradi tega bosta obiskala firmo BASF tehnični direktor inž. Božo Iglič in vodja premaza inž. Edo Ulčakar. Naša sodelavca bosta prisostvovala po« skusom in se konzultirala o postopku.
IZVOLJENE SO NOVE KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA
VEVČE, JUNIJA — Na drugi redni seji delavskega sveta PE Vevče so med drugim izvolili tudi nove komisije. Člane kolektiva seznanjamo s sestavom komisij, članom komisij pa želimo pri delu v prihodnji mandatni dobi veliko uspeha pri odgovornem delu:
1. KOMISIJA ZA SPREJEM IN RAZPORED DELAVCEV:
Andrej Pirkmeier Franc Nemec ing. Andrej Grad Srečko Arko Albinca Potočnik
2. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD:
Janez Kamšek Leopold Gorše Ada Babnik Miha Prusnik Ciril Klešnik Alojz Trtnik Vera Gašperšič
3. KOMISIJA ZA HTV:
Adolf Žibert Franc Hribar Viktor Penca Ivan Sotlar Janez Vidrgar
4. KOMISIJA ZA POŽARNO, CIVILNO IN PROMETNO VARNOST:
Mirko Jeriha Albin Trtnik Ado Velepič Lado Fležar Lado Kompare
5. KOMISIJA ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNEGA DOHODKA:
Franc Fras Janez Preši Ignac Zajec Andrej Cerček Roman Sevšek Rihard Gorše Marija Povirk ing. Peter Jeriha Martin Zorec
6. KOMISIJA ZA NABAVO, OCENO IN ODPIS OSNOVNI SREDSTEV:
ing. Franc Jozelj Ivan Benedik ing. Marjan Urek Karel Žabjek Božidar Cop Ivan Bogovič ing. Franc Vide
7.	KOMISIJA ZA STANOVANJA:
Bogo Kokalj Anton Mahkovec Betka Lukec Franc Miklavž Franc Udvanc Ivan Jeriha Miha Bohorč
8.	KOMISIJA ZA NABAVO IN IZLOČITEV INVENTARJA IN POMOŽNEGA MATERIALA:
Rudi Završnik Ivan Leben Franc Cerk
9. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLNOSTI:
Stane Robida, namestnik Maks Krpan Janez Kamšek, namestnik Ljubo Zabukovec Ignac Zajec,
namestnik Silvo Razdevšek
S poti po Češki
VEVČE, JUNIJA — Na povabilo podjetja »Krkonošske pa-pirny« je upravni odbor odobril službeno potovanje k tej firmi tov. Robidi, ing. Gradu in tov. Tonetu Novaku. Namen potovanja je bil spoznati se s češko papirno industrijo, z njihovimi dosežki, organizacijo dela, načinom in vrsto proizvodnje in eventualno ugotoviti možnosti za sodelovanje, bodisi na tehničnem ali( kakem drugem področju. Delegacija je ob povratku predložila upravnemu odboru daljše službeno poročilo, ki zajema same stro-
Katedrala na Hradčanih
kovne ugotovitve, medtem ko bi želel s tem člankom posredovati potopisne informacije o naših srečanjih s češkimi papirničarji, zanimivostmi in stikih s prijaznimi in nam naklonjenimi ljudmi.
Naše potovanje se je začelo z iskanjem geografskih kart, nihče od nas namreč še ni bil na Češkem. O tej deželi nismo vedeli dosti več kot tisto, kar so nam povedali pri zemljepisnem pouku v šoli, od katerega pa so nam ostali Krkonoši v trdnem spominu, saj je to veliko mejno pogorje na skrajnem severu Češke bilo tudi eno izmed geografskih pojmov na začetku pretekle svetovne vojne. Krkonoši danes meje na Poljsko, medtem ko je pred vojno tamkaj potekala meja med Hitlerjevo Nemčijo in Češko. Hitlerjevo postopno osvajanje Češkoslovaške se je začelo prav z zahtevo po Sudetih, s posebno zahtevo, da si prilaste utrdbe v Krkonoših. Lahko bi skoraj trdili, da se je plaz druge svetovne vojne začel v Krkonoših in le-ti predstavljajo skoraj podoben pojem kot predstavlja za začetek prve svetovne vojne atentat v Sarajevu.
No, razglabljanje nas je privedlo že predaleč, zato nazaj k popotnem načrtu. Potovanje z vlakom bi bilo sila zamudno, škoda dragocenega časa. Zvedeli smo, da vozi vsak torek letalo prav z Brnika v Prago, od tam pa je le še 180 km do sedeža podjetja — Hostinne. Vožnja z avio-nom je presenetljivo hitra. Le dobro uro in pol do Prage. Ko smo zvedeli, da je cena prevoza z avionom le za 2500 din v obe smeri višja od cene prevoza po železnici, smo zbrali preostalo korajžo z mladih dni in se odločili za potovanje po zraku s prepričanjem, da bomo popotne zanimivosti nadoknadili raje s papirniško radovednostjo na cilju našega potovanja. Z aviona res ni bilo kaj videti, razen oblakov. Žal jih je bilo nekaj čez mero z dodatkom kar lepe vetrovnosti. V brezračno »luknjo« smo padli samo enkrat, tedaj, ko je Stane ugotovil: »Zdaj smo pa najmanj 20 m nižje«! Kljub vsemu pa je nekoliko prileten Convair ruti-nersko rezal oblake in kljuboval vetrovnim sunkom. Andrej je menil, da prispevava k nestabilnosti aviona tudi midva s Stanetom s svojimi (skupnimi) 209 kilogrami. Konec dober — vse dobro, pristali smo komaj zaznavno na ogromnem praškem letališču.
Mejne formalnosti so bile res samo formalnosti, le pri menjavi valute ni šlo hitreje kot pri nas. Na samem letališču nas je presenetil direktor Krkonoških papirnic ing. Madle. Pričakoval nas
je z našim pismom v roki in veliko Tatro na parkirišču. Ponudil se je, da nam mimogrede razkaže vsaj del Prage. Po nekaj vljudnostnih vprašanjih, kako smo potovali, se je pogovor zasukal na informiranje, kdaj in kako bomo potovali v Hostinne in pa seveda sklenili smo sporazum, da se pogovarjamo vsak v svojem jeziku, če pa ne bo šlo, si bomo pomagali v nemščini. V pogovor se je vključil tudi šofer Vaclav, s katerim se je naš Stane brž sporazumel, da sta kot vojna ujetnika bila istočasno v Berlinu in delala na istem kraju, samo spoznala sta se šele danes.
Kdor hoče tujcu-novincu na Češkem razkazati Prago, ga mora nujno popeljati na Hradčane, kjer je svetovno znana znamenita gotska katedrala, čudo gradbeništva XV. stoletja in dvorec predsednika ČSSR, znameniti sedež čeških kraljev stoletja nazaj, ki je znamenit po starosti nad 500 let, razsežnosti 707 soban, ogromni zakladnici umetnin ter baročni opremi. Naš gostitelj nam je tolmačil, da je ta dvorec vsako leto odprt 14 dni in da smo naleteli prav na ta rok. Povabil nas je, da si dvorec ogledamo. Zaradi pomanjkanja časa smo dvorec bolj preleteli kot ogledali, časa za detajlna vprašanja ni bilo, le deloma smo ujeli razlago po zvočniku, tako da je za nami ostal le bežen, toda globok vtis, merilo slavne, toda trpke češke zgodovine. Katedralo je treba videti, opisati se je ne da. Za gradbenike z vsemi današnjimi tehničnimi pripomočki bi bila ta gradnja velika mojstrovina, za možnosti, kakršne so imeli graditelji pred tolikimi stoletji, je pravo čudo. Ošiljene gotske linije gredo v višave 30—40 m. Čudovito obdelane kamenite skulpture ožarja mavrična svetloba, ki prodira skozi okna s transparentnim steklom. Sleherno uokvirjeno steklo je umetnina zase. Ogledali smo si tudi kletni del cerkve,-grobnico nekdanjih kraljev. Spričo množice, zlasti domačih turistov, kaže, da so Hradčani ob dneh, ko je odprt dvorec prezi-denta, prava patriotična romarska pot. Prijazni gostitelj nas je povabil še v bližnjo umetnostno galerijo, kjer smo sicer prav tako na hitro lahko videli umetnine
Dopisujte v »Naše delo«
čeških klasikov kot so Peter Brandl, Kupecky, Josip Manes, Navratil in drugi, Italijana Tintoretta in Nizozemca Rubensa.
V gornjih prostorih pa smo videli nekaj razstavljenih umetnin čeških modernistov, ki se prav tako, kot po vsem svetu, poslužujejo vseh mogočih tehnik z razliko, da se češki umetniki poskušajo tudi s kompozicijami v steklu oziroma steklenimi cevkami, vlakni in podobno. To ni niti čudno, saj je sloves češkega steklarstva znan in vsekakor nudi možnost umetnikom tudi v tej zvrsti. Ob tekanju od ene do druge zanimivosti nam je na mah minil popoldan. Proti večeru smo se skozi nekaj glavnih praških ulic, toliko da smo dobili bežen vtis razsežnosti tega milijonskega mesta, odpeljali proti Krko-nošem.	(Nadaljevanje sledi)
Krkonoši — Spindlerov mlin
Drugo sezono bo mogoče letovati na Češkem
VEVČE, JUNIJA — Nedvomno je Češkoslovaška za nas Jugoslovane, posebno pa za Slovence, zelo zanimiva dežela. Zaradi pokrajine, zgodovine, arhitekture mest in ne nazadnje zaradi nam sorodnega značaja ljudi in notranje ureditve dežele.
Ko smo ob obisku v Krkonoških papirnicah ob strokovnih razgovorih razpravljali o kadrov-sko-socialni problematiki, je bilo med drugimi važno tudi vprašanje rekreacije. Ob tej priložnosti je vodstvo Krkonoških papirnic izrazilo željo o medsebojni zamenjavi članov kolektiva v rekreacijskih centrih posameznih podjetij.
Podjetje »Krkonoške papirnice« ima svoj rekreacijski center, oddaljen dobre pol ure vožnje z avtom od kraja Hostine, v katerem je tovarna. Center je v središču smrekovih gozdov, na večji travnati jasi ob manjšem jezeru s čisto potočno vodo. Adaptirana stavba ima urejeno kuhinjo, lepe in prijetne sobe — spalnice, klubski prostor, jedilnico in teraso. Na bregu za to stavbo so prijetne vikend hišice s štirimi ležišči. (Fotografijo bomo priobčili v naslednji številki.)
Kako bi potekala zamenjava in kaj so nam ponudili Čehi? Variant je bilo več. Opisal bi tisto, ki se mi zdi najugodnejša za obe strani. Potovali bi z avtobusi. Našim in njihovim. Zaenkrat Čehi še nimajo urejenega prehoda preko Avstrije in morajo
v Jugoslavijo preko Madžarske. Vsaka naša grupa pa bi potovala v eno smer preko Dunaja, v drugo pa preko Budimpešte, z nekajurnim ogledom enega od omenjenih mest in prenočitvijo v tem mestu. Med bivanjem na Češkem bodo naši udeleženci napravili en enodneven izlet v Prago ali večjo tovarno papirja in en enodneven izlet v Špindlerjev mlin, tj. turistični center v Krkonoših, tik ob poljski meji, kjer je tudi možen sprehod po ozemlju Poljske, nekaj sto metrov od meje. Ta kraj je podoben naši Kranjski gori; ima nekaj hotelov in, prenočišč za tujce v privatnih hišah. Vse hiše so prav lepe zunanjosti.
Cena za tak dopust bi bila ista kot za letovanje v enem naših
počitniških domov, z dodatkom okoli 10 do 12 tisoč starih dinarjev za vožnjo. Ob ugodnem uradnem kurzu krona-dinar je življenje na Češkem približno enako kot tu. Obstajajo pa tudi druge, za nas zelo ugodne možnosti.
Za priprave zamenjav letovanja je pač še dovolj časa, vendar pa sem mnenja, da bi morala sindikalna podružnica enega in drugega našega obrata s pomočjo kadrovske službe že misliti na to in zbrati že v zgodnji jeseni prijave in pripombe članov kolektiva. Vsekakor pa bi bil tak dopust tako za naše ljudi, ki še niso videli Prage in njenih lepot, kakor tudi za Čehe, ki še niso videli morja, enkratno doživetje.
S. R.
NEZGODE PRI DELU
Orožarska šola
MEDVODE, JUNIJA — Skupna številka nezgod pri delu (11) v letošnjem letu vztrajno in posebno v zadnjem času hitro narašča. Res je tudi to, da je večina primerov nezgod lažje oblike, katere skoraj v večini nimajo trajnejših posledic. Zanimivi pa sta dve ugotovitvi:
1.	Od 11 primerov nezgod pri delu se je v devetih primerih to pripetilo nekvalificiranim delavcem na PK delovnih mestih.
2.	Do 19.5. 1966 so se v maju letos pripetile tri nezgode, vendar pa ta številka za ta mesec verjetno ni dokončna.
Ob polletni statistični obravnavi bodo v glavnem bolj izraziti in opredeljeni vzroki nastanka nezgod, vendar pa trenutna situacija kaže, da vzroki nastopajo večinoma kompleksno, posebno pa so poudarjeni predvsem naslednji:
—	neprevidnost,
—	hitro opravljanje del,
—	tehnične pomanjkljivosti na delovnih napravah.
Šest nezgod pri delu od skupno enajstih se je pripetilo na zunanjih delovnih mestih. To niti ni posebno opozorilo, če upoštevamo načine fizičnega dela na zunanjih delih. Preostalih pet nezgod pri delu v notranjih oddelkih pa nam kaže, da:
—	so nekatere naprave nevarne in zastarele,
—	nekateri ne uporabljajo ustreznih zaščitnih sredstev in varnostno opremo.
—	nekateri ne uporabljajo ustreznih zaščitnih sredstev in varnostno opremo.
Med temi enajstimi primeri nezgod pri delu ni primera nezgode na poti na delo in z dela. Pač pa je v tej številki en primer nezgode na službenem potovanju.
Nezgode so si sledile po naslednjem redu:
■	Jože Ropret, pomočnik v kuhanji si je dne 28. 3. 1966 poškodoval levi gleženj, ker se mu je podsul sekan les v silosu.
■	Franc Oven, ključavničar, si je dne 4. 4. 1966 poškodoval podlaket leve roke, ko je padel na podestu v kuhariji.
■	Hasan Mehič, nakladalec lesa, si je 20. 4. 1966 poškodoval palec desne roke pri razkladanju lesa iz vagona na prikolico.
■	Aziz Subašič, nakladalec lesa, si je 27. 4. 1966 poškodoval gleženj desne noge, ko je skočil s prikolice na tla.
■	Arif Mahmutovič, nakladalec lesa, si je dne 6. 5. 1966 s cepinom poškodoval stopalo leve noge.
■	Peter Rade, razkladalec surovin, si je dne 17. 5. 1966 poškodoval prst desne roke pri razkladanju lesa iz prikolice v skladovnico.
■	Hasan Abdič, razkladalec surovin, si je 19. 5. 1966 poškodoval dlan desne roke, ko je odpiral vrata vagona, naloženega s premogom.
Oglejmo si na koncu še razpored nezgod pri delu po posameznih oddelkih v letošnjem letu:
—	priprava lesa 4
—	lesni prostor 2
—	kuharija 2
—	kovinska delavnica 1
uprava 1 izžemalni stroj 1
-VB-
SIMPOZIJ ZA PAPIRNO
INDUSTRIJO V ZAGREBU
VEVČE, JUNIJA — Dne 21. t. meseca je bil v Zagrebu zanimiv simpozij za papirno industrijo. Med pestrim programom predavanj in razprav, ki so jih vodili priznani visoki strokovnjaki BASF, so bile za našo stroko naj zanimivejše naslednje teme: Novi postopek površinskega klejenja firme BASF in možnost njegove uporabe, Proizvod-no-tehnična navodila za povečanje proizvodnje s pomočjo Poly-aethylenimin derivata, Poenostavljanje operacije barvanja papirja z uporabo tekočih barv in Novi dosežki na področju premaznih papirjev za globoki tisk.
Simpozija so se udeležili naši sodelavci iz tehničnega vodstva in izmenski delovodje I. PS. Po izjavah udeležencev je bil simpozij dobro pripravljen, vsebina pa bo nedvomno koristila razvoju in delu pri osvajanju novih proizvodov.
Papirniški pihalni orkester na obisku v Avstriji
VEVČE, JUNIJA — Dne 5. in 6. junija se je mudil Papirniški pihalni orkester na obisku pri pihalni godbi tovarne papirja Gratkorn pri Grazu, ki je naše godbenike povabila na dvodnevni obisk in medsebojno preizkušnjo kvalitete obeh godb.
Za celotno godbo je bilo to pravo doživetje, saj so posebno mlajši prvikrat prestopili državno mejo in videli, kako je s to vrsto kulturnega udejstvovanja v drugih deželah. Ugotovitev je bila zelo pozitivna. Vsaka večja tovarna, večje gasilsko društvo ali druga organizacija, ima svojo godbo na pihala, ki jo Avstrijci radi poslušajo in upoštevajo. Zato ni čudno, če se na prireditvah — bodisi promenadnih koncertih ali koncertih v dvorani zbere veliko število poslušalcev, ki z izredno finim čutom za skladnost in ubranost dajejo priznanje nastopajočim.
Ze v zgodnjih jutranjih urah so naši godbeniki sedli v tovarniški avtobus. Nad Ljubljano in Domžalami je bila še tema, nad bregovi Črnega grabna pa je že vstajalo jutranje sonce in zlatilo obronke hribov. Hitro so minevali kraji: Celje, Slovenska Bistrica, Maribor. Kratek postanek na meji. Želeli so nam srečno pot. Se dobro uro vožnje in že smo bili v Grazu. Ogledali smo si mesto. Lepo urejeno je, čisto, z znamenitim gradom in visokimi cenami. Se dobrih 10 km vožnje in že smo bili v Gratkornu.
Papirničarji iz Gratkorna m njihova godba so nas gostoljubno pričakali. Zaigrali so nam v pozdrav in želeli prijetno bivanje med njimi. Ogledali smo si tovarno. Skoraj še enkrat večja je kot naša. Sedem papirnih strojev, premaz itd. Prvi vtis, ki smo ga že ob vstopu in v vseh oddelkih dobili, je bil smisel za izreden red in čistočo. Čeprav je tovarna stara že nad 80 let, se ji to ne pozna. Vsak kotiček je urejen, vse je na svojem mestu. Metode dela, ki smo jih pri nas uvedli ob odporu, so tam že ustaljena in preizkušena praksa. Omenim naj samo prebiranje papirja v kote ob kontrolni luči, urejene transportne poti med skladi in zvitki papirja, kjer brezhibno delujejo akumulatorski viličarji. Prahu ni ne na proizvodnih in ne na pogonskih strojih. (Ob tem sem se spomnil zlasti na naše elektromotorje!) Po dvorišču ne najde človek niti koščka papirja, tako da kmalu ne bi vedel, da je v tovarni papirja, dokler ne stopi v notranjost. Zlasti pa je važen medsebojni odnos. Tam se dobro ve, kdo je za kaj odgovoren, koga je treba poslušati, kakšen mora biti odnos do sodelavca. Zato je jasno, da so uspehi več kot zadovoljivi.
Vsakega 5. junija praznujejo in slavijo v Avstriji »Dan godb«. Ob tej priložnosti se zberejo godbe enega okraja v gosteh pri eni izmed njih. Ta dan je bila gostitelj gasilska godba iz Stift-
reina. Ob koračnicah so vkorakale na zborno mesto, kapelniki so si izmenjali pozdrave, potem pa je vsaka godba izvajala svoj kratek koncert, na koncu pa vse godbe skupno koračnico. Čeprav so sodelujoče avstrijske godbe po svoji kvaliteti na zavidljivi višini, vevška godba ni zaostajala, lahko trdim, da je celo prednjačila v lepem sozvočju in dobri zasedbi. Veliko priznanje je žel kapelnik tov. F. Grebenšek, celoten orkester pa je vse sodelujoče in številne poslušalce nadvse navdušil. V smislu gesla »Glasba ne pozna meja« je prvi večer prijetno potekel. Mladi zabavni orkester je zaigral gostom in spremljevalcem po večerji naše domače viže, ki so v Avstriji zelo priljubljene in znane pod imenom »lustige Oberkrainer«. Tudi oni so nam zajodlali nekaj svojih.
Drugi dan nas je čakal težji del. Dopoldne smo imeli skupni koncert v lepo urejeni in akustični dvorani narodnega doma. V do zadnjega kotička zasedeno dvorano je ljudi prignala ljubezen do pihalne glasbe in pa morda tudi radovednost, kako igrajo Slovenci. Nismo jih razočarali. Po uvodnem pozdravu dr. Wag-nerja se je najprej prav lepo predstavila godba iz papirnice Gratkorn in žela odobravanje občinstva. Nič manj in nič slabše pa niso predstavljali tovrstno glasbeno zvrst papirničarji iz Vevč. Zato je bil glasen aplavz po vsaki skladbi upravičen in na mestu. Za lep sprejem in prijetno srečanje se mora tudi na tem mestu vevška godba prav lepo zahvaliti papirnici Gratkorn in njenim godbenikom.
Čeprav nas loči državna meja in kilometri, bi bilo tako sodelovanje tudi vnaprej koristno in prijetno. Konec junija nas bo obiskala njihova godba in upamo, da se bo v Sloveniji prav tako dobro počutila, kot so se naši gradbeniki v Avstriji. S. K.
Dr. Stanku Živcu v spomin
Medvoško kotlino je pretresla žalostna vest, da je dne 22. V. 1966 tragično preminil kot žrtev prometne nesreče dr. STANKO ŽIVEC — direktor ZD Medvode in obratni zdravnik Tovarne celuloze Medvode. V 52. letu starosti, bogat z izkušnjami, poln vitalnosti ter neumoren pri delu, je na poti k svojim pacientom izdihnil zaradi brezvestne vožnje voznika osebnega avtomobila, ki mu je pripeljal nasproti.
Dr. Živec je prišel v Medvode leta 1959. Pred tem pa je bil v Tržiču 13 let zdravnik in upravnik ZD Tržič. Kljub temu, da je tudi v Medvodah bil direktor ZD, je našel še vedno toliko časa, da je opravljal poleg svoje redne službe v ZD še delo obratnega zdravnika v tovarni celuloze in v Colorju. V naši tovarni je bil obratni zdravnik od 26. januarja 1960 dalje. Zaradi svojega pristnega in neposrednega odnosa do delavcev, zaradi skromnosti in zaradi bogatih izkušenj je bil med člani kolektiva priljubljen ter so, se radi zatekali k njemu po pomoč. Veliko skrb je posvečal kot obratni zdravnik tudi zdravstveni preventivi. Težko bomo našli nadomestilo za vrzel, ki je nastala s smrtjo dobrega, požrtvovalnega in vestnega zdravnika. Vsebina njegovega življenja je bila — delo. Vedno, je hitel, hitel je v življenju, preoblagal se je z delom in nikoli se ni pritoževal, da ga je preveč, kot da bi hotel v delu nadoknaditi vse tisto, kar bo zamudil s prerano smrtjo.
Njegov veder značaj, požrtvovalnost in humanost bodo ostali kolektivu, kakor tudi prebivalcem medvoške kotline, še dolgo v spominu. Vedno se ga bomo spominjali kot dobrega zdravnika in človeka, ki je poznal samo delo. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s kruto resnico, da ga ni več med nami in da bi lahko še mnogim izmed nas dolga leta pomagal v bolezni.
Ediju Tomažinu v
spomin
VEVČE, JUNIJA — Slabega pol leta je preteklo, ko je še živel med nami, zdrav in razpoložen, v sebi pa je že nosil kal zahrbtne bolezni. V komaj 52. letu starosti ga je strla sredi neumornega druž-beno-političnega in zglednega strokovnega dela.
V tovarno je prišel 13. VI. 1S45 in ves čas aktivno delal, nazadnje kot delovodja lesne predelave. Že kot majhen dečko je občutil trdoto tujčeve pesti in se s svojimi starši zatekel k materi domovini iz
tedaj okupirane Primorske. Delavska družina in delavska družba ga je izoblikovala v borca za delavske pravice. Kot mladenič je bil eden izmed najaktivnejših pripadnikov vseh naprednih športnih, kulturnih in političnih organizacij. Ob prihodu okupatorja je bil pripravljen, saj ga je poznal iz svojih mladih dni. Beseda aktivist mu je bila dobro znana, še bolj pa so mu bile znane dolžnosti. Ob neumorni borbi za delavske pravice, prezirajoč osebno svobodo, je dočakal dan, ki si ga je želel, dan svobode, sproščenosti, delavskega zanosa. Z delom ni prenehal. Ni mu bilo žal zgodnjih juter, ne prijetnih večerov. Delal je zato, da bi bilo bolje njemu, njegovi družini, narodu.
Radi smo ga srečavali v tovarni, radi smo sedeli z njim v družbi, šli z njim na sestanek, na športno, igrišče ali dramski oder. Povsod je bil dobrodošel, še več, bil je pričakovan. Kadar je bil kdorkoli potreben strokovnega nasveta, ali je imel druge težave, se je zatekal k njemu. Nikdar brez uspeha. Znal je svetovati, potolažiti pa tudi poslušati.
Sedaj ga ni več med nanti. Pogrešali ga bomo na delovnem mestu, v organizacijah, v družbi. Njegova dobrota, značajnost, aktivnost, predvsem pa pravičnost so tvorile njegov lik, svetal lik, ki naj bi bil zgled nam vsem.
Darovano cvetje, nad vse številno spremstvo na njegovi zadnji poti, solzne oči in žalostni obrazi so bili neme priče, kako so ga ljudje spoštovali. Zato nam bosta ostala njegovo delo in njegov lik v trajnem spominu.
Spomladansko prvenstvo
Mehanizacija transporta je naša naloga v vseh oddelkih
KOLIČEVO, JUNIJA — KK
Papirnica Količevo je organiziral spomladansko prvenstvo posameznikov za prvaka sindikalne podružnice. Tekmovalo se je v disciplini 3 X 150 lučajev mešano, na razpis pa se je prijavilo kar 22 tekmovalcev.
Tekmovanje se je pričelo 15. marca, končalo pa 20. aprila. Med tekmovanjem so štirje tekmovalci odstopili, tako da je končalo tekmovanje 18 tekmovalcev. Po prvem krogu je bil na prvem mestu Vide Vavpetič s 624 keglji, sledili so mu Majhenič 605, A. Vavpetič 603, Sonc 593, Petkovič 577 itd.
V drugem nastopu je A. Vavpetič dosegel odličen rezultat 667 kegljev in tako prevzel vodstvo, saj je imel po tem kolu kar preko 50 kegljev naskoka pred dru-goplasiranim V. Vavpetičem, ki je
Praznovali smo dan mladosti
VEVČE, JUNIJA — Vsako leto praznujemo 25. maja dan mladosti, rojstni dan tovariša Tita. Letos je tovariš Tito praznoval že 74. rojstni dan. Tudi vevški mladinci in mladinke smo sodelovali na prireditvah ob dnevu mladosti.
17. maja je krenila štafetna palica s pozdravi za tovariša Tita z Janč. Trije mladinci smo spremljali to štafeto, kar je, lahko bi rekel, že tradicionalno.
Ob 7.40 je pionir osnovne šole Janče ponesel štafetno palico od Planinskega doma. Palica je potovala iz rok v roke, vsak pionir je s pono-
som opravil to nalogo. Tako je tudi zadnji nosilec štafete, pionir iz osnovne šole Polje, izročil naprej štafetno palico s pozdravi tovarišu Titu v imenu vseh mladih iz občine Moste-Polje.
Ze dan ali dva pred 24. majem so naše mladinke in mladinci ter mladina iz bližnje okolice lahko prebrali vabilo, ki jih je vabilo na ples. Mladinski aktiv Papirnice Vevče je organiziral to prireditev v počastitev dneva mladosti. Plesni pari, ki pa jih je bilo žal malo, so se vrteli ob zvokih plesnega ansambla Pihalne godbe Vevče. Vsa pohvala
gre tem mladim fantom, ki so brezplačno igrali za ples v vevški restavraciji.
Na sam dan mladosti je bila v Mostah »Parada mladosti«. Sodelovalo je preko 600 ljudi, kjer so mladi prikazali svojo dejavnost.
Tudi vevški fantje so v tej povorki prikazali plodove svojega dela. Na lepo okrašenem tovornjaku našega podjetja sta bila pritrjena ob straneh dva čolna — kanuja, izdelka brodarskega kluba, UKV spre-jemno-oddajna radijska postaja, modelator in še drugi izdelki. Vse te izdelke so fantje sami sestavili v klubu. Poseb-
no ponosni so na UKV spre-jemno-oddajno postajo, saj so z njo že dostikrat vzpostavili radijsko zvezo z drugimi ra-dio-klubi. Resnično je bil to prikaz prizadevnosti in dejavnosti naših fantov v okviru LT.
Parada se je zaključila pred športnim parkom na Kodeljevem. Zvečer pa je bila na programu še zabavno-plesna prireditev, ki pa jo je zmotil dež.
Tako smo mladinke in mladinci iz Vevč sodelovali in praznovali dan mladosti ■— rojstni dan tovariša Tita.
Z. L.
dosegel 591 kegljev. Odlično je kegljal tudi Lukman, saj se je z rezultatom 622 podrtih kegljev premaknil iz enajstega mesta na četrto mesto. Vrstni red po drugem krogu je bil: A. Vavpetič 1270, V. Vavpetič 1215, Majhenič 1199, Lukman 1163, Petkovič 1147 podrtih kegljev itd. (odstopili so Sonc zaradi poškodbe, Ribič odšel v JNA, Rutar in Klopčič).
V zadnjem krogu bi kmalu prišlo do presenečenja, saj je malo manjkalo, da bi V. Vavpetič prehitel A. Vavpetiča, čeprav je leta imel prednost 55 kegljev. V. Vavpetič je odlično kegljal, dosegel je 642 kegljev, kar pa je bilo 12 kegljev premalo za osvojitev prvega mesta. Tokrat se je dobro odrezal veteran Franc Levec, saj je podrl kar 603 keglje.
Prehodni pokal sindikalne podružnice Papirnice Količevo je tako prejel Andrej Vavpetič. Tekmovanje je potekalo po umiku, organizacija je bila dokaj dobra, tako da so tekmovalci lahko tekmovali nemoteno.
Vsem tekmovalcem se zahvaljujemo za njihov nastop, drugim, ki tokrat niso nastopili na prvenstvu papirnice, pa v vednost, da se bo v oktobru pričelo jesensko prvenstvo za prehodnij pokal sindikalne podružnice Papirnice Količevo.
ej
Nogomet
Kartonažna tovarna :
Papirnica Količevo 4:2
JARŠE, 23. APRILA — Kot
pripravo na bližnje občinsko sindikalno prvenstvo v nogometu, je Papirnica Količevo odigrala prijateljsko srečanje s Kartonaž-no tovarno Ljubljana. Po zanimivi igri so zmagali gostje s 4:2. Papirničarjem se je poznalo, da je bila to njihova prva tekma v tem letu, saj jim je proti koncu tekme očitno primanjkovalo kondicije.
SPOZNAJMO VRSTE PAPIRJA V slovensko ligo
Higienski papirji — so poseiina vrsta papirjev, namenjeni za higienske namene. Skoraj vedno so prepojeni oz. impregnirani z različnimi razkužilnimi sredstvi. Omenimo naj nekatere najvažnejše:
Servietni papir (Servietten-papier, papier pour serviettes, napkin paper) uorabljamo posebno v novejšem času namesto namiznih prtičev. Izdelujemo ga iz beljene lesne celuloze. Snov zanj ali pa površino papirja ne klejemo, da bi ohranili čim večjo sposobnost vpijanja tekočin. Izdelujemo zelo tanek tak papir. Njegova gramska teža znaša največ 22 gr/m2. Površina je strojno-gladka. lahko pa ga tudi vtisnemo ali celo krepamo. Bolj kot struktura je važen zunanji videz, zato ga včasih optično belimo, delno obarvamo ali celo potiskamo z različnimi ornamenti.
Toaletni papir (Klosettpapier, toilet paper, papier de toilette) — je večinoma podoben svilenemu papirju, predvsem pa večkrat krepan. Te vrste tankega papirja izdelujemo iz čiste nebeljene celuloze. Uporaba starega papirja, kot surovine za izdelavo toaletnega papirja, ni priporočljiva. Proti temu govorijo higienski pomisleki. Sem pa tja le uporabljajo različne odpadke ali odrezke, ki nastajajo v knjigoveznicah ali v strojni obdelavi papirja v tovarnah. Kljub temu pa te odpadke prej dobro izprašijo. Tudi dodatek bele lesovine ni priporočljiv, ker is tem zmanjšujemo trdnost papirja. Papir mora biti poklejen, da bi pa povečali voljnost, ga klaj.imo pogosto z voskam. Za povečanje odpornosti pa dodajamo kleju še nekatere umetne smole, kot končni izdelek ga najdemo na trgu v zganjenih formatih ali pa tudi v perforiranih zvitkih, ki pa so večinoma krepani. Barva je vedno bela, do rumenkasto sive.
Papir za brisače (Handtuchpa-pier, napkin paper, papier pour serviettes) — izdelujejo in uporabljajo v večjih količinah v Ameriki, prodira pa na trg tudi pri mas In je zelo hvaležen artikel, ki se ga izplača proizvajati. Sestav papirja za brisače je večinoma vsebina lesovine in sulfitne celuloze, so pa tudi vrste, ki so izdelane samo iz odpadnega papirja in nekatere, ki so izdelane samo iz lesovine. Sno\r klejemo s smolo. Karakteristična lastnost tega papirja je velika sposobnost vpijanja vode. Istočasno pa mora biti papir trden in se v mokrem stanju ne sme svaljkati. Ker sta si trdnost in sposobnost vpijanja vode nasprotna, morajo izdelovalci papirja najti srednjo pot in izdelovati papir srednje trdnosti in srednje sposobnosti vpijanja. Močnejše klejenje zavira sposobnosti vpijanja, zviša trdnost in obratno. Uporabi starega papirja kot surovine za izdelavanje papirnatih brisač se je treba izogibati iz higienskih razlogov. Barvanje ni potrebno niti priporočljivo. V večini primerov uporabljamo za izdelavo beljeno in polbeljeno celulozo, dodajamo tudi nekatera kemična sredstva, ki povečujejo fizično odpornost v mokrem stanju. To so večinoma formaldehidi sečne kisline kot upr. Urekol K, Madurit ali pa melaminske smole.
Ovojni papir (Packpapier, pa-cking papers, papier d'emballa-ge) — Ti papirji nam služijo za zavijanje ali za -zavarovanje raznih predmetov, ki jih nameravamo kakorkoli prenašati ali prevažati. Zaradi tega je omeniti nekatere lastnosti, ki jih morajo ti papirji vsebovati. Te lastnosti so. velika utržna dolžina, velika trdnost na prepogib. dobra raz-teznost, velika razpočila odpornost itd. Vse te naštete lastnosti so znatno ugodnejše pri tako
Moštvo NK Slavija po zmagi nad NK Tržič v Tržiču. — Tretji z desne je predsednik kluba Drago Marolt, v spodnjem desnem kotu pa trener moštva tovariš Perharič
NK »SLAVIJA« JE ZASEDEL PRVO MESTO V CONSKI LIGI IN IZPOLNIL POGOJE ZA VSTOP V SLOVENSKO LIGO
imenovanih »Kraft« papirjih, ki so izdelani iz natronske celuloze. Pri papirjih, izdelanih iz sulfitne celuloze, teh lastnosti ne dtoseže-ino v taki meri kot pri natronski celulozi. Večina, ali skoraj vsi ovojni papirji so poln okle jeni. Seveda pa pride v poštev namen teh papirjev, zato so tudi posamezne vnste ovojnih papirjev dokaj različne. Od nekaterih zahtevamo sposobnost zavarovanja predmetov pred mehaničnimi vplivi, od drugih pred kemičnimi vplivi, od tretjih pred vlago, dalje pred maščobo itd. Najmanjša zahteva po trdnosti je pri papirjih, ki zavarujejo samo pred umazanijo in prahom. Za vse druge pa je zahtevnost po trdnosti in odpornosti večja. Za izdelavo ovojnih papirjev niso potrebne beljene surovine, ampak surove, nebeljene celuloze, cesto pa uporabljamo tudi star papir. Zato je naravno, da je ovojni papir večinoma remenkast, rjavkast, ali siv, za specialne namene pa včasih kupec zahteva tudi papir določene barve. Velikega pomena za ovojne papirje je odpornost proti mečkanju. Da bi bil zunanji videz lepši, izdelujemo razen strojnogladkih ovojnih papirjev tudi enostransko gladke, ginjene ali celo ostro gl a jene papirje. V novejšem času je zlasti priporočljivo ovojne papirje premazovati z različnimi smolami, voski in podobno, kar pač zahteva namen in uporabnost papirja. Za lepši videz opremimo zunanjost s pomočjo marki rnih klobučevin, rebre-njem ali tudi s tiskom. Najbolj znani ovojni papirji so: natronski ovojni, krep papirji, sulfitni ovojni, vegatibilni pergament, pergamentni nadomestek, perga-min, havana ovojni papir, klo-bučni, slamni, sivi ovojni, tobačni, kromo papir, duplex, oljni ovojni, svileni ovojni, šrenc, superdor za izdelavo vrečk, vži-galični itd.
»Kraft« ali natronski papir (Natronkraftpapier, soda libre packing paper, papier d’emballa-ge a’la sonde) — je papir proizveden iz natron celuloze. Odlikuje se po posebno veliki raztržni odpornosti in žilavosti. Dandanes ga skoraj izključno uporabljamo namesto drugih trdnih ovojnih papirjev kot npr. namesto mjanila papirja, ki iga izdelujemo iz lanenih in konopljenih vlaken. Natron ovojni papir uporabljamo za izdelavo papirne vrvice, posebno pa je znan kot papir ;za cementne vreče, za vreče za umetna gnojila in podobne namene. Gramska teža teh papirjev se suče od 80 gr/m2 navzgor. Utržna dolžina znaša od 6.000 do 7.000 metrov, število dvojnega zgiba pa 1.000 do 2.000. Vendar pa te vrednosti za obi-
čajno uporabo niso nujne in zadostuje že utržna dolžina 5.000 metrov, dvojni zgibi pa okoli 500. Že pri pripravi snovi za to vrsto papirja je treba paziti na dobro mletje, da je papir kompakten in ima gosto površino. To je zlasti važno takrat, ko polnimo vreče z vročo substanco (cement). Stroški za izdelavo ovojnega papirja iz natron celuloze so precej manjši kot stroški za druge vrste ovojnega papirju. Ta papir namreč ne potrebuje specialnih strojnih dodelav. Natron papir lahko tudi na zadnji mokri stiskalnici papirnega stroja krepamo. S kre-panjem dosežemo občutno povečano mztaznost papirja, kar je za ovijanje nekaterih predmetov posebnega pomema.
Sulfitni ovojni papir (Sulfit-kraftpapiere, sulfit kraft papers, papiers sulphite »kraft«) — je odporen celulozni ovojni papir iz sulfitne celuloze in ga uporabljamo posebno za papirne vreče. Je bolj krhek kot papir iz natronske celuloze. Večina je enostransko gladek. To gladkost dosežemo na papirnem stroju s tako imenovano nemlško stiskalnico, skozi katero mora iti papir s 60°/» vlage. Za izdelavo tega papirja uporabljamo zelo trdo sul-fitno celulozo, ki jo moramo močno, vendar pa ne premastno mleti. Pri tem moramo paziti, da ostanejo vlakna čim daljša. Kot dodatek ugotovimo v osnovi 5—5 %» pepela. Ta papir izdelujemo v zelo različni kakovosti. Pri izdelavi papirja za letake uporabljamo samo beljeno celulozo. Za superior papir uporabljamo tudi do 20%: lesovine, včasih pa tudi do 40. Najslabša vrsta tega papirja (šrenc) pa vsebuje le 20% celuloze, ostalo pa je lesovina in papirni odpadki nuj-slabše vrste, polizdelki in odpadki iz tekstilne industrije.
NADOMESTNE VOLITVE ZA OBČINSKO SKUPŠČINO
VEVČE, JUNIJA — Ker je tovariš Silvo, Razdevšek, izmenski delovodja zaprosil pri občinski skupščini za razreš-nico, so bile 13. t. m. na voliščih — papirna dvorana in proizvodni stroji nadomestne volitve.
Volilna udeležba je bila kljub poletnemu času, ko so ljudje že na dopustih, prav dobra. Od treh kandidatov je največ glasov zbral tov. Bojan Trtnik, mojster strojne dodelave papirja. K izvolitvi mu čestitamo in želimo, da bi dobro zastopal svoje volivce.
VEVČE, JUNIJA — Dolgoletna želja nogometašev in funkcionarjev nogometnega kluba »Slavija«, da bi dosegli čim lepše uspehe na nogometnih travnikih, se je uresničila. Kot prvaki zahodne grupe slovenske conske lige so si priborili pravico do vstopa v slovensko ligo.
Iz »Rdeče zvezde« in poznejšega »Papirničarja«, ki je imel v svojem sestavu skoraj vse športne sekcije, se je »Slavija« razvila v za podeželje dokaj močno športno organizacijo, kjer dobro delujeta plavalni in hokejski klub, zlasti pa so napredovali nogometaši. Dobro vodstvo skozi vseh dvajset let je doumelo potrebo po športu na področju bivše občine Polje in s skromnimi sredstvi vključevalo mladino v športno aktivnost. Rezultat dela funkcionarjev in prizadevanje aktivnih športnikov sta bila kronana z uspehom.
Z zmago nad Tržičem 3 : 0 je bilo doseženo število potrebnih točk za prvo mesto in pridobitev legitimacije za vstop v slovensko ligo. V živahni, tehnično izdelani igri so gostje nadigrali domačine, želi obilo odobravanja in navdušenja, kar je dalo igralcem še večji polet in končni rezultat.
Ob zaključnem žvižgu sodnika je publika igralcem čestitala, oni pa so na ramenih ponesli z igrišča svojega trenerja, tovariša Per-hariča.
Seveda smo bili radovedni, kaj mislijo o velikem uspehu igralci in drugi, zato smo takoj po odločilni tekmi stopili k njim in povprašali:
Tovariš Perharič, si trener kluba, povej, kako se počutiš danes?
Izpolnila se je naša in moja dolgoletna želja. Smo slovenski Ugasi. V vseh prejšnjih tekmovanjih smo dosegli drugo ali tretje mesto v slovenski conski ligi, letos nam je z resnim delom le uspelo skočiti stopnico višje. Od nas vseh je odvisno, kako bo v bodoče.
Tovariš Zrimšek, ti si skoraj že »poklicen« kapetan kluba. Kakšen je tvoj očutek ob današnjem uspehu?
Lahko bi rekel, da sem že poklicen trener — od pionirjev do članov. Po desetletni borbi niti občutka ne znam opredeliti. Tako sem vesel, da bi se lahko zjokal, če ne bi ljudje mislili, da jokam od žalosti.
Ali imate naraščaj za prvo moštvo? Kako skrbite zanj?
Naraščaj imamo pri mladincih. Med njimi je nekaj perspektivnih igralcev, ki jim pa še manjka iz-
kušenj. Te bodo pridobili z igranjem.
Tovariš Kocjančič, letos si igral v slovenski mladi reprezentanci z uspehom. Tvoj matični klub je »Slavija«. Kaj čutiš do tega kluba?
Po mojem mišljenju je to dober kolektiv, vendar se bodo njegove vrednosti pokazale posebno po uvrstitvi v slovensko ligo v naslednjem letu, morda celo v naslednjih letih.
Kakšne naj bodo priprave za tekmovanje v slovenski ligi?
Priprave bodo morale biti temeljite. Upam si trditi, da bo. moralo biti moštvo pod vodstvom tovariša Perhariča okrepljeno.
Kakšno je tovarištvo med igralci »Slavi je?«
Ne najboljše.
Tovariš Manču, na odločilni tekmi si zabil kar tri gole. Povej nam kaj?
Ce bo moja noga še naprej koristila, bo koristila »Slaviji«. Na Vevčah delam in z njimi sem že skoraj zrastel.
Tovariš Marolt, od vas kot komercialista in predsednika kluba bi rad zvedel, kakšen je finančni položaj »Slavije«?
Vprašanje financiranja športa na Vevčah sploh, ne samo nogometa, se vleče že leta. Vsako leto je prineslo nove formule za njegovo rešitev, vendar je bilo vedno več formul kot denarja. Menim, da je po dolgoletnih eksperimentih potrebno zavzeti do rekreativnega športa na Vevčah jasne koncepte, brez iluzij in tem konceptom zagotoviti stalnost z ustreznimi finančnimi sredstvi.
Taki koncepti pa bi morali biti realni, časom in sredstvom prilagojeni, ne pa izdelani na podlagi osebnih simpatij alt nesim-patij posameznikov do posameznih športnih zvrsti.
Povejte mi nekaj o organizacijskem delu pri klubu?
Mnenja sem, da je uspeh nogometne sekcije v letošnjem tekmovalnem letu v nemajhni meri zasluga tudi upravnega odbora te sekcije. To predvsem zato, ker je celotno delo odbornikov prostovoljno, skratka, temelji na brezplačni privrženosti članov odbora, ki ne samo, da za svoje delo niso dobili nikake nagrade v kakršnikoli obliki, marveč so marsikdaj poravnali stroške iz svojega žepa. Takšno izpolnjevanje dolžnosti upravnega odbora je vplivalo tudi na celotno delovanje nogometnega kluba in na odnose med člani kluba.
Kakšno je sodelovanje v klubu in izven njega?
Sodelovanje znotraj kluba lahko ocenim kot izredno. Vsekakor je naš nogometni klub eden najbolj kompaktnih klubov, kjer je vladala ne samo privrženost klubu, marveč tudi resnično medsebojno tovarištvo.
Odnosi nogometne sekcije do drugih sekcij »Slavije« so imeli pečat nerazčiščene finančne situacije in zaradi tega tudi različnih samoiniciativ v posameznih sekcijah.
In kako mislite o prihodnosti kluba?
Vsekakor vstop »Slavije« v slovensko nogometno ligo pomeni začetek pomembnega obdobja igranja »Slavije« in sicer si želim, da bi se »Slavija« čim uspešneje uveljavila v višjem tekmovalnem razredu. Ker pa je pogoj za kvalitetno nastopanje v slovenski ligi številčna okrepitev moštva, želimo, da bi se tudi bodoči člani naše sekcije navzeli duha tovarištva in medsebojnega sodelovanja, kar naj ostane najvišji smoter naše sekcije. Če bomo uspeli doseči to., potem se ne bojim za ugodno uvrstitev nogometnega kluba »Slavije« v slovenski nogometni ligi.
S. R.
Obiskali smo Banjaluko
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
KOLIČEVO, JUNIJA — Skupina delavcev, ki je letos aprila končala dvoletno' industrijsko papirniško šolo, je skupaj s predavatelji 24. in 25. maja obiskala tovarno celuloze v Banjaluki in tovarno natron celuloze in papirja v Maglaju. Namen obiska je bil, da se slušatelji seznanijo z načinom proizvodnje sulfitne in sulfatne celuloze ter tako dopolnijo svoje znanje, ki so ga s teoretičnim poukom pridobili v šoli. Spotoma si je ta skupina ogledala še nekatere kraje v Bosni.
Obisk tema dvema tovarnama je bil vnaprej planiran in preko šolskega centra tiska in papirja dogovorjen z upravama tovarn. Zato smo se 24. maja ob 5. uri zjutraj podali na pot v Bosno. Potovali smo z našim avtobusom, ki ga je vodila sigurna roka šoferja Jožeta Rodeta. Vreme je kazalo zelo slabo. Padal je dež kot za stavo. Vsa mesta v avtobusu niso bila zasedena, ker nekaterih, ki so bili predvideni, ni bilo. Tisti pa, ki smo prišli, smo bili bolj slabe volje zaradi slabega vremena. Prvi postanek smo naredili na Otočcu, kjer je šofer dotočil gorivo, nakar smo se odpravili naprej. Vso pot skozi Dolenj skoiin naprej do Zagreba dež ni prenehal. Slabo voljo je skušal razgnati Miro Klopčič, ko je izpod sedeža potegnil harmoniko in začel igrati priljubljene, domače viže. Slaba volja se je začela počasi tajati, fantje so' pritegnili zvokom harmonike, v avtobusu je zadonela pesem. Od Zagreba naprej so se oblaki začeli trgati, pokazalo se je tudi sonce. Bolj, ko smo se odmikali od Zagreba, je vreme postajalo lepše, veselo razpoloženje se je stopnjevalo. V Okučanih se cesta odcepi proti Banjaluki. Naš avtobus je sledil odcepu in kmalu smo bili na meji Bosne in Hr-vatske. Nekdo je v šali zavpil: »Pripravite listine za bosenske carinike!« Prešli smo most čez Savo in že smo bili v Bosni. Med tem časom so se tudi oblaki razkadili in je posijalo prekrasno sonce. Našo pozornost so najprej pritegnila pisana polja. Bili smo malce presenečeni nad skrbno obdelanimi njivami in to »presenečenje« nas je spremljalo vso pot skozi Bosno.
Pred tovarno v Banjaluki smo prišli okrog 10. ure. Začele so se formalnosti ali uradni postopek, ki ga v naši tovarni ob takih priložnostih ne poznamo. Sprejem ni bil preveč ljubezniv. Najprej so hoteli imeti dopis, s katerim so nam obisk odobrih, ker pa dopisa nismo imeli s seboj, se je začelo telefoniranje. Najprej je telefoniral vratar v civilu, potem pa je slušalko v roke vzel uniformiran vratar. Precej časa smo čakali, da se je prikazal tisti, ki nas je sprejel in razkazal tovarno. Predstavil se je za inženirja, z naše strani pa se je kot vodja predstavil profesor Brdovnik. Na vhodu v tovarno je bil naslikan z rdečimi črtami prekrižan fotografski aparat, kar je pomenilo »fotografiranje prepovedano«. Bili smo radovedni, kaj neki skrivajo. S tako vznemirjeno radovednostjo smo vstopili za inženirjem v tovarno. Najprej nas je peljal na lesni prostor, ki pa je precej odmaknjen od glavnih obratov. Tam nam je razložil tehnološki postopek priprave lesa, od tam smo sledili tehnološkemu procesu proizvodnje celuloze. Obiskovali smo obrat za obratom, inženir pa nam je razložil proces dela v posameznem obratu. Ko smo prišli do kuhinje za celulozo, smo- bili že precej segreti. To sta verjetno opazila tudi delavca, ki sta bila na rešetkah nad nami, zato sta vzela v roke vodne cevi in nas pošteno polila. Da to ni bilo slučajno, se je izkazalo nekaj trenutkov pozneje. Ko se je skupina z inženirjem pomaknila v drugi del kuhinje, sta znova polila z mrzlo vodo. Delavec, ki je bil v tem delu kuhinje, nas je potolažil, da je to čista voda! Nazadnje smo jima bili še hvaležni, da sta nas polila s čisto vodo, ker bi voda lahko bila tudi umazana.
Obhod tovarne je trajal nekaj več kot dve uri, nakar smo odšli v mesto na kosilo in ogled Banjaluke. Banjaluka slovi kot najlepše bosensko mesto in ta naziv tudi zasluži. Široke čiste ulice, lepi drevoredi in zgodovinske znamenitosti ji dajejo pravicoi, da nosi ime najlepšega mesta Bosne.
Pot proti Jajcu smo nadaljevali ob 16. uri. Ob napovedani uri za odhod smo bili vsi zbrani, vsak s svojimi vtisi o Banjaluki, o Bosancih, o navadah in o vsem, kar smo videli in slišali. Pripovedali smo si, kdo je vse kje bil in kaj je videl. Eni so bili v džamiji, drugi v muzeju, tretji v trdnjavi, četrti so si ogledovali izložbe trgovin in primerjali cene, tisti, ki so imeli fotoaparate, pa so najmočnejše vtise zabele-ležili na filmu. (Pripomba uredništva: Žal nam niso poslali nobene slike, ki bi jo z veseljem objavili.)
Vtise o Banjaluki smo morali kmalu potisniti v stran, ker nas je prevzela lepota doline Vrbasa. Ta dolina mestoma spominja na slovenske alpske reke, mestoma pa na dolino Soče. Blaga in ob-raščena pobočja prehajajo- v strma in kamnita, reka pa se med njimi prebija kot kača, ujeta v past.
Prišli smo v Jajce. Prvotni naš namen je bil, da bi tam prenočili, ko pa smo ugotovili, kakšna pot nas še čaka za naslednji dan, smo se odločili, da bomo nadaljevali pot do Travnika. Za ogled Jajca in njegovih znamenitosti smo določili samo pol ure. Na hitro smo si ogledali muzej AVNOJ, stari del mesta in znamenite slapove Plive, ter takoj nadaljevali pot proti Novemu Travniku, kjer smo tudi prenočili. Novi Travnik je oddaljen kakih 15 kilometrov od starega in je zares nov. Vse kar je v njem, je novo: hiše, ceste, drevoredi, zelenice, javne zgradbe, skratka vse. Na mestu, kjer je sedaj zgrajeno mesto, je nekoč bilo močvirje in slabo rodovitna zemlja. Mesto v marsičem spominja na Velenje.
Naslednjega dne, 25. maja ob 6. uri zjutraj, smo se odpeljali proti Zenici in Maglaju. Pred tovarno v Maglaju smo prišli okrog 10.30. Sprejem v tej tovarni je bil pravo nasprotje ba-njaluškemu. Čeprav je bil postopek pri vhodu v tovarno enak banjaluškemu ali celo še bolj uraden in tog, saj smo bili postavljeni pred izbiro ali vse fotoaparate pustiti v vratarnici ali pa avtobus pustiti pred tovarno in pot do obratov nadaljevati peš, se je videlo, da nas pričakujejo. Sprejel nas je tov. Kocijan, vodja izobraževalnega centra, ki nas je pozdravil v imenu kolektiva ter vprašal po naših željah. Hitro
smo se sporazumeli in odpravili na ogled tovarne. Sledili smo procesu proizvodnje in pojasnilom vodiča od začetka do konca ter po triurnem obhodu dobili precej jasno podobo o tem velikanu papirne industrije. Čeprav je to nova tovarna, se še naprej razvija in zgrajuje. V teku je investicija, ki bo sedanjo proizvodnjo tovarne podvojila. Reforma, kot je videti, jih ni nič prizadela. Tudi sedanji proizvodni stroji so zelo moderni in lepo vzdrževani. Na sedanjih strojih proizvedejo nad 40 tisoč ton natron papirja na leto, ki ga večinoma sami predelajo v papirnate vreče in vrečke vseh vrst in velikosti.
Po ogledu tovarne smo si na hitro ogledali še mesto Maglaj in ob 15. uri obrnili proti domu.
Bili smo že utrujeni in naveličani. Za nami je bila že dolga pot, vtisi so se kopičili tako- naglo, da smo za novo pokrajino ob reki Bosni postali malce apatični. Čeprav je bila pokrajina ob reki ravno tako lepa in zanimiva in čeprav so bila polja ravno tako skrbno in lepo obdelana, nas niso več tako navduševala. Popoldansko sonce je neusmiljeno pripekalo-, v avtobusu pa je bilo vedno več zaprtih, kot odprtih oči. Spanec je zavladal nad utrujenimi potniki. Edino naš vrli Jože je prisebno in vzravnano sedel za volanom ter ga sigurno obračal v rokah. Nekaj časa sem ga opazoval pri vožnji. Avtobus se mi je v njegovih rokah zdel ko-t pohlevna, dresirana žival, ki na vsak mig uboga. V resnici pa je imel dva naporna dneva. Prevoziti 1056 km dolgo pot v dveh dneh ni šala, pa čeprav je vozil večinoma po lepih cestah.
Dan se je nagibal k večeru, mi pa smo se naglo približevali domačemu kraju. Zanimanje za pokrajino ob glavni cesti je popolnoma zamrlo, v avtobusu je zavladal popoln spanec. Ko smo se približevali Ljubljani, nas je spet začel prati dež. Imeli smo vtis, da sploh ni prenehal od našega odhoda.
Tako se je zaključila dvodnevna ekskurzija v Maglaj in Banjaluko. Kot vodja te ekskurzije sem bil zelo zadovoljen, udeleženci so se povsod dostojno in disciplinirano obnašali, vedno so bili ob napovedani uri na mestu, zavedali so se, da so- na strokovni ekskurziji in ne na izletu ter se temu primerno obnašali. Takih ekskurzij si še želim in bom rad njihov vodja.	ML
DOPISUJTE V »NAŠE DELO«
IZ OBRATA VEVČE
Maj 1966
Prišli:
Franc Dermastija, žagarski delavec Ivan Kolar, knjigovodja osnovnih sredstev
Odšli:
Ludvik Hribar, upokojen Franc Kocjančič, upokojen Jože Reisner, na lastno željo Angela Mazovec, upokojena
V mesecu maju vložilo prošnje za sprejem v delovno razmerje 30 prosilcev, in sicer z naslednjo šolsko izobrazbo:
Visoka šolska izobrazba, 1 prosilec Srednja šolska izobrazba, 7 prosilcev Poklicna šola, 8 prosilcev Popolna osnovna šola, 9 prosilcev Nepopolna osnovna šola, 5 prosilcev
Poročili so se:
Josip Rahija s Terezijo Pakač Avgust Nemec z Anico Zmazek
Čestitamo
Kako delamo, kje napredujemo in kje nas tarejo težave — o tem se pomenimo v svojem glasilu.
Želiš odgovor katerekoli službe v podjetju? Potrebuješ pravni nasvet? Piši uredništvu glasila našega kolektiva in že v naslednji številki boš dobil odgovor.
Rodili so se:
Vidi Anžič, sin Roman Anici Svetek, hči Simona Egidiju Širclju, sin Edi Jožetu Škobernetu, sin Marko
Čestitamo
IZ OBRATA MEDVODE
V	mesecu aprilu so se zaposlili: Andrej Košenina, nakladalec lesa in
žamanja
Franc Košenina, razkladalec surovin Franc Bobnar, razkladalec surovin Marjan Žganjar, razkladalec surovin
V	mesecu aprilu so odšli iz tovarne: Alojz Dvanajščak, sporazumno Ignac Dvanajščak, sporazumno Franc Bobnar, na lastno željo Franc Jenko, upokojen
V	mesecu maju sta se zaposlila: Franc Kopač, razkladalec surovin Bogdan Ponikvar, razkladalec surovin
V	maju sta odšla:
Anton Šušteršič st., pomočnik kurjača I, upokojen
Franc Igličar, ključavničar, samovoljno
Iz Papirnice Količevo
V mesecu maju so odšli iz podjetja: Franc Zupan, upokojen Franc Orehek, upokojen Poroke:
Ani Rode se je poročila z Viktorjem Loboda!
Čestitamo
Rojstva:
Ani Berlec se je rodil sin Franci!
Čestitamo
Občinsko sindikalno prvenstvo v nogometu
KOLIČEVO, JUNIJA — Občinski sindikalni svet Domžale je v okviru športnih sindikalnih iger organiziral v mesecu maju in juniju občinsko sindikalno prvenstvo občine Domžale v nogometu. Prijavilo se je 7 ekip, izven konkurence pa še STUŠ. Moštva so bila razvrščena v dve skupini, tako da sta se v finalu pomerila prvaka obeh skupin. V A skupini so nastopali: Induplati, Mlinostroj, Kemična, STUŠ (izven konkurence), v skupini B pa: Vata, Papirnica, SIC (strokovni izobraževalni center), Usnjarski tehnikum.
V skupini B je prvo mesto osvojila ekipa Papirnice Količevo in to po hudih naporih. Prvo tekmo so papirničarji igrali z Ekipo Usnjarskega tehnikuma v Ihanu ter dosegli samo neodločen rezultat 1:1. Prvo zmago so papirničarji zabeležili v drugi tekmi proti moštvu SIC 2:1, v tretji tekmi pa so visoko prema-
gali ekipo Vate s 5:1. Ker sta imeli ekipi Usnjarskega tehnikuma in Papirnice enako število točk in enako razliko v golih, sta po pravilih odigrali novo tekmo. Zmagovalec bo igral v finalu s prvakom skupine A, poraženi pa za tretje mesto z drugoplasiranim skupine A.
V	drugi tekmi proti ekipi Usnjarskega tehnikuma so papirničarji prikazali svojo najboljšo igro na tem tekmovanju, zmagali so povsem zasluženo s 4:1. ter si tako zagotovili nastop v finalu.
Finale za občinsko sindikalno prvenstvo je bil v Jaršah 8. VI. 1966 med ekipama Mlinostroj (prvak skupine A) in Papirnice (prvak skupine B). Ekipa Papirnice se v finalu ni mogla upirati razigranim nasprotnikom, ki so že v prvi minuti povedli 1:0. Ekipa Mlinostroja je bila skozi vso tekmo v premoči in njihova zmaga 5:0 je povsem zaslužena. Tako je Mlinostroj že tretjič zapored osvojil pokal ter ga tokrat prejel v trajno last.
Za ekipo Papirnice so na tem tekmovanju nastopili:	Pleško,
Kenda, Klopčič, Trobec, Laznik, Topič, Pančur, Skok, Petkovič, Vavpetič V., Vavpetič A., Mežan, Štebal, Osolin in Peterka.
V	predtekmi za tretje mesto sta
se srečali ekipi Induplati in Usnjarskega tehnikuma. Po zanimivi igri se je tekma v regularnem času končala brez golov. Tudi v podaljšku ni prišlo do odločitve, pri izvajanju 11 metrovk pa je ekipa Usnjarskega tehnikuma bila prisebnejša ter tako osvojila tretje mesto.	e j
mi DELO
Čaka na nas: Dom na Veliki planini
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani