Poštnina olačana ▼ sotovInL, Leto XI. št. 1 L"ubl"ana, sreda 1. januarja 1830 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25— £)in, za inozemstvo 40 — D'"- Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoa št. 3122, 3123. 3124, 312d in 3126, Maribor: Aleksandrova cesta 13. ic. lefon št 440 _ Celje: Kocenov? ul-3- Telefon st. 190. Rokopisi se ne vračajo. - Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. f Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer» nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt .ček zavodih: Ljub* liana št. 11.842: Praha čislo78.180; VVien št 105.241 Vsem našim naročnikom, čitateljem, inserentom in drugim prijateljem mnogo sreče, zadovoljstva in uspehov v letu 1930! ■ Današnja novoletna številka »Jutra« obsega 44 strani. Uredite si jo po straneh! Prihodnja številka izide v petek zjutraj. Potreba sporazuma med Francijo in Nemčijo Priprave francoske vlade za IL haaško konferenco -Nemška vlada stremi za sporazumom s Francijo Pariz, 31. decembra o. Priprave za haaško in londonsko pomorsko razoroži tveno konferenco so v polnem teku. Haaška konferenca bo skušala na zadovoljiv način odstraniti še zadnje posledice svetovne vojne in enkrat za vselej spraviti s sveta vprašanje vojnih reparacii, ki v največji meri ovira končno gospodarsko konsolidacijo Evrope. ■ „., Londonska pomorska razo rozitv ena konferenca bo morala rešiti vprašanje omejitve pc-morskegu oboroževanja, ki je zadnje čase zavzelo tak obseg, da resno ograža finančno ravnovesje tudi tako gospodarsko močnih držav kakor so Zedinjene države in Anglija. Francoska vlada, se .ie rr.i vse omenjene konference temeljito pripravila. Včeraj so se nadaljevali belgijsko -francoski razgovori. Danes bosta razpravljala predsednik Tardieu in zunanji minister Briand s strokovnjaki zir nanjega ministrstva in z nekaterimi člani francoske delegacije za II. haaško konferenco. Franciji se ne bo mo glo očitati, da je svoje stališče do vprašanja reparacij improvizirala. Nikdar se ni francoska vlada tako dobro in vestno pripravila za kako diplomatsko konferenco kakor za haaško. Zaradi tega je upravičeno upanje, d:t bo prišlo v vprašanju reparacij med Francijo, Belgijo i 11 zavezniki do popolnega sf>crazuma. Francoska vlada je tr- | dno odločena, da bo branila francoske interese in zahtevala, naj ostanejo rt-paracijski obroki brezpogojno nespremenjeni. Francoska vlada bo tudi zahtevala primerne garancije preden se reparacijske zadolžnice komercializi-rajo. Kar se tiče predčasne izpraznitve Porenja, stoji francoska vlada na stališču, da se to ne sme zgoditi, dokler ne bo Nemčija popolnoma zadostila svojim obveznostim. Predsednik Tardieu je pred kratkim ponovil v francoski zbornici zagotovilo, da je Francija pripravljena za sporazum z Nemčijo, da pa mora istočasno varovati svoje življenske interese. Francija upa, da bo Nemčija sodelovala pri delu za popoln sporazum med Nemčijo in Francijo. Locarnska pogodba, Youngov načrt in Društvo narodov ne nudijo še daleko dovolj garancij, da se ustvari trajen temelj za svetovni mir. Garancije zato leže v francoskem in v nemškem narodu. Treba pa je priznati, da je Nemčija kljub vsenemški desničarski propagandi veliko storila za končni sporazum med Francijo in Nemčijo. Odklonitev Schachtovega memoranduma s strani nemške vlade je napravila v diplomatskih krogih zelo ugoden vtis in se smatra za odkritosrčen dokaz, da Nemčija v resnici teži za sporazumom s sosedi. Delna rešile? vprašanja vzhodnih reparacij Bdg? risa pripravljena plačevati anuiteto 10 milijonov frankov - Nepopustljivost madžarske vlade Pariz, 3i. decembra: G. »SPotit Pari-sien« ir; »Jounal« javljata, da se ie v vprašanju vzhodnih reparacij dosegel popclen sporazum z Bolgarijo, ki je uvidela, da se mora vdati. Madžarska pa vztraja v svojem odporu. Po francoskih virih je zadnja ponudba Bolgarije repa-racijska anuiteta v višini 10 milijonov ■zlatih frankov za dobo prihodnjih 37 let s oogojeni, d.t bi bila Bolgarija s tem oproščei-a vseli ostalih obveznosti. Ta ve -t je vzbudila veliko senzacijo v politični h krogih, kjer pripisuje sklep Bolgarije pritisku francoske in angleške vlade, k sta ob priliki obiska Molova in Buro a objasnili stališče velesil v vprašan a vzhodnih reparacij. Vpraša- nje je sedaj le, če bodo države Male anta-nte pristale na ta kompromisni predlog. Mnogo skrbi pa povzroča uporno odklonilno stališča madžarske vlade, ki ne mara pod nobenim pogojem sprejeti kakršnihkoli rep a rac »škili obveznosti ter izjavlja, da raje razbije II. haaško konferenco, kot pa da bi pristala na zahteve malih držav. Zastopniki velesil se trudijo z vsemi sredstvi, da bi pred-očili Madžarom posledice njihove katastrofalne politike. Vsi ti napori, pa so bili doslej zaman ter odklanjajo Madžari sploh vsake razgovore, pri čemur uživajo tiho podporo ene v reparacli-skem vprašanju prizadete države. Sestanki in konference (Havnikov Zadnje priprave za drugo haaško konferenco — Delegacije posameznih držav se zbirajo v Parizu in Haagu Pariz. 3'. decembra. Francoski ministrski predsednik Tardieu je sprejel _ sinoči francosko strokovnjake za haaško »Konferenco. Jutri ob 16.30 bo sprejel Tardieu celokupno francosko delegacijo za haaško konfcrei :o. h katera pripadaj:) meu drugimi ztinaaji minister Briand, ] i rumeni minister Chcron, Loucheur, Berthelot. Lcger, Moreau, Parmentier, Qucsuay .i d. Delegacija odpotuje v Haag v četrtek. Pari/, 31. decembra. Francoski zunanji minister Briand ie sprc/tl Jaspurja, tajskega w italijanskega poslanika i it Titu-Jesca. Kakor se deznava, se jo lazgovarjal Briand z omenjenimi državniki v glavnem o zadnjih .pripravah za haaško komcrenco, za pomorsko razorožitveno konferenco in o vzhodnih repar^ijah. V zvezi s temi razgovori j-j sprejel francoski ministrski predsednik Tardieu angleškega oslanika, s katerim se je dalje č^sa razg<>variai o aktualnih političnih probi?jnih. Budimpešta. 31. decembra. • V četrtek odpotuje madžarska delegacij i za drugo haaško Konferenco v Haag. Delegaciji na-čeluje ministrski predsednik rt.f Ltethlen, v delegaciji pa so nadalje zrnati minister Valko, finančni minister dr. V-eckerfe, baron Koranj i, bivši poslanik v j.ieogradu ba-^on Forster, madžarski zastopnik v Ženevi H*vessy in bukareški legadjski svetnik liesi. Madžarska delegacija bo gkde rešitve -vzhodno reparacijskega vprašanja za-vzela \Roako stališče, kakor ga zavzema Franciji jn fo g]edaia na to, da se rešijo predvsem vsa finančna vprašanja, dočim se naj Politična vprašanja kolikor mogoče izločijo. Bukarešta, 21. dec. AA. Včeraf opoldne so «.dpotovali v Pari: odnosno Haag zunam minister Miroiiescu' tsr državni tajniki Lufojsan, Parata i • r> ruka. V Parizu se jim pridruži pariški poslanik Titulescu, ki je tudi član haaške delegacije. Bukarešta. 31. decembra AA. Povodom odhoda ministra zunanjih zadev Mirenes-ca, ki je včeraj odpotoval iz Bukarešte kc> delesat rumunske vlade na konferenco o Yo«ngovem načrtu v Haagu, navaja »Ade verni« da so gotovi krogi informirani, da bo morala Madžarska v Haagu popustiti zaradi moralnega pritiska velesil. Rim. 31. decembra AA. Rimski presbiro Piroča, da bo italijanska delegacija na haaški konferenci sestoiala 'z ministra financ Masconija, ki bo šef delegacije, op>I-notnočonega ministra Pirellija, narodnega poslanca Suvicha, kot strokovnjaka bosta prideljena delegaciji Presci in svetnik poslaništva Butti. Delegacija je imela včeraj pod predsedstvom ministra zunanjih zadev Grandija sejo. Na tej seji je minister financ Mosconi poročal o raznih vprašanjih, o katerih bo razpravljala haaška konferenca. Na seji so bili proučeni prav-ci, ki jih je določil predsednik italiianske vlade Mus^niini o zadržanju italijanske delegacije v Haagu. Berlin, 31. decembra. AA. Minister zunanjih zadev Coirrtius je sprejel danes no-vinarje in jim izjavil, da bo Nemčija podpisala Voungov načrt Ie v primeru, ako bodo vsa sporna vprašanja povcFno rešena. Če pa bo treba zaradi teh vprašanj odložiti konferenco in če bodo potrebna posebna pogajanja, bo Nemčija zahtevala od upniških zaveznfkov, naj se odpovedo vsem sankcijam v primeru, da bi Nemčija ne mogla plačati svojih obrokov. Berlin, 31. decembra, o. Predsednik een-truma prelat Kaas je imel na povratku iz Rima dol? razgovor z ministrom za zasedeno ozemlje dr. Wirtho:n, s prometnim ministrom dr. SteeersvaMom in z justičnim ministrom Guerardoin, ki so vsi trije člani katoliškega centnrma. Državniki so se razero-varjali o haaški konferenci in o drugih ak- j tualnih političnih vprašanjih. I HEIMWEHR V SLUŽBI ITALIJE Senzacionalna razkritja češkega lista o vlogi znanega majorja Pabsta Izza kulis nemške tajne diplomacije Beograd, 31. decembra. M. Praške »Lidove Noviny«, ki imajo tesne zveze z zunanjim ministrom, objavljajo v svoji zadnji številki zanimiv članek o vlojri majorja Pabsta in avstrijske Heinnvehr v italijansko-nenrški zunanji politiki. Članek naglasa med drugim: Major Paibst, ki je eden izmed glavnih udeležencev znanega Kappovega puča, živi na Tirolskem kot »trgovec« Peter. On je sicer dobil avstrijsko državljanstvo. vendar pa še nadalje sprejema iz Nemčije svojo oficirsko pokojnino. ki mu jo vsak mesec dostavlja nemški konzulat v Inomostu. Ta epizoda odkriva nove tajne nemške zunanje politike. Nemška birokracija in nemška diplomacija delata brez ozira na iz-premembe v vladi po starem načrtu vi-Ijemovske in ludendorsKe politike. Avstrijski heinrvvelirsRi pokret je finansi-ran u Nemčije. »Alpine MontangeseM-schaft"-, ki v glavnem subvencijonira ta pokret, ima svoje vodstvo ob Reiii. Major Pabst je eksponent tajne nemške zunanjepolitične službe in priznati Kako je b3 umorjen Vlada Ristovič Nadaljnje ugotovitve zagrebške policije - Pri umoru sta delovala tudi dva člana sedaj razkrinkane teroristične organizacije Beogio: \kceirtbra. Današnje »Vreme < n, . - ^ podrobnimi odkritji teroristi,. i vtMzacij v Zagre-fou ter navaja m, v m: Zagr- iška. pohe«.. .' Hšče j nato v svoj'i;h r >kali že ve. ;:al pa tudi vse koli vodje tre č!a:, "ovike in Krnje\'ičeve tarmstične . cije, v •kolike«- niso pobegnili >pre< Tekom nadaljnje preiskave cija razjasnila mnoge doslej nepc asnjene slučaje, .med drugim tud5 umer Vlade Ristovlča. Ugotovljeno j^, da sta 'Krem-zir in Firaaiekič, ki sla pripadala tero- ristični skupini omiadincev bivše HSS, sodelovala pri umoru pokojnega Vlade Rističa. Oba sta bila člana razpuščene frankovske organizacije »Domoljub«. Onega večera, ko i." prišel Ristovič v Zagreb, so sede:; skupno s Suničeni v restavraciji »Kolo«. Ko so zvedeli, da je prispel Ristovič v Zagreb, so se z avtomobilom naglo odpeljali v neko vilo na Hercegovački cesti, kjer so dobili revolverje, na kar so se vrn li pred restavracijo »Kolo« baš v trenutku, ko je Sume oddal sinrtncuosne strele na Ristoviča. Hudožestveniki se preselijo v Beograd Iz Prage bodlo prišli za stalno v Beograd in se imenovali »beograjsko družino« — Gostovanje v Ljubljani in Mariboru Beograd, 31. decembra, r. Kakor poroča današnja »Politika«, je znana gledališka družina slovitega Hudožestvenega teatra, ki ie imela doslej svoj sedež v Pragi, defi-nitivno skUnila, da se preseli v Beograd. Hudožestveniki se bodo odslej naziva! i »Beograjska družina moskovskega hudožž-stvenega tc-atra« ter bodo v Beogradu na-študirali nov repertoar za 1. 1950. Mero-dajni iknosri v Beogradu so z veseljem pozdravili ta namen slovitih ruskih umetnikov in pogtjanja, ki so se vršila zaradi tega, so kenčala s popolnim uspehom. Ju- Borba opozicije s poljsko vlado rar&ara, 3. decembra, g. V proračunskem odboru Sejma jc pri debati o proračunu državnil dolgov socialistični poslanec Diamand stalil predlog, da država ne bo plačevala dolpv, ki bi jih napravila vlada ->rez odobrit«) Sejma. Glasovanje o tem predlogu, p roj: kateremu so zelo ostro nastopili ^ristaš vlade, se bo vršilo začetkom januarja Računati je s tem. da bo predlog sprejet S tem bodo bodoča noga-jan • rw>ljske . ia.Te za najetje posojila zelo otežkočen;i bi se povečal vpliv Sejma na finančno j; . .':ko vlade. Delavski .iitelji postajajo ordi goslavija jc postala tako rekoč nov center za ruske begunce, ki so raztepeui po vsem svetu. Kot prestolica Jugoslavije ima Beograd tudi dobro vzgojeno gledališko publiko, ki zna pravilno ceniti visoko umetnost hudožestvenikov. Beograd si cbeta od stalnega bivanja hudožestvenikov tudi velik razvoj domače gledališke umetnosti in vzgojo dobrega gledališkega naraščaja. Tekom meseca januarja bodo hudožestveniki priredili turnejo po Jugoslaviji in bodo 19., 20. in 21. januarja gostovali v Ljubljani, 22. in 23. januarja pa y Mariboru. London, 31 Ijena nova B imenovanja v. no zanimanje, . Macdonald ve delavske stran v lordski zborj no v manjšini mesta se imer stvo Buxton, D der Grant, Pere da bo prišlo vs;. sko zbornico d< vi vlade. mbrn, o. Jutri bo objav-ngleškib peerov. Za ta političnih krogih izred-e pričakuje, da je jfbral iovih lordov iz krogov i a ojači vladno stališče ier je ostala že ponov-kandid-ati za peers-kai ministeT za poljedet-Stevenson, sir Alexan-Mden in d^ugi. Zdi se ►vih imenovanj v lord-vih sprememb v sesta- Leon Da s * t pomrloščem Pariz. 31. deci AA. Predsednik republike Doumen ■; podpisal pomilostit-vene dekrete za i *a Daudeta in za več komunistov, ki s; W,<. obsojeni zaradi razširjanja prevratn asopisov in tiskovin. Neresnične vesti o krizah v Rumuniji Bccgrad, 31. decembra, p. Tukajšnje ru-munsko poslaništvo je izdala danes popoldne komunike, v katerem kategorično de-mantira vse vesti o nekaki krizi v ruinun-skem regentskem svetu in o demisiji kneza Nikole. V zvezi s tem demantira tudi vse vesti o izbruhu vladne in parlamentarne krize, ki naj bi bila posledica krize v regentskem svetu. Bukarešta. 31. decembra AA. V tukajšnjih političnih krogih se je zadnie dni mnogo govorilo o tem, da bo princ Nikolaj pedal ostavko na svoje članstvo v name-stniškem svetu. S tem v zvezi poročajo snočnji listi, da so te vesti neosnovane. »Luptac veli, da širijo te vesti pristaši Avaresca. ki v zadnjem času trdi.io, da so v teku rriDrave, da se polaste oblasti. »Adeverulf smatra, da je Drine Nikolaj rekaj časa vendarle kr'eba'. da pa so ga kasneje pregovorili, naj oNIr/.i svoje mesto v kraljevskem namestniškem svetu. Hprriot JTOzi Z Lyon. 31. decembra, g. Z^-adi izredno ostrih incidentov, do katerih je prišlo na seji lycn?kega občinskeiJa sveta v vj»raša-nju posojila, je župan Uerriot zapustil svoje mesto. Izjavil je. di je z ozirom na sistematično ooozicijo levega krila socialistov pripravljen podati svoio ostavko kot župan. Ssja jc bila po odhodu Herriota prekinjena. Aretacije in^icVMh nacijona-lastov Pariš, 31. decembra. AA. Po Am- stendaflia so b^i wi šeii oacJonaGsiiičntsa po- I fenua v fcjd5ji aretirana. i se mora. da vrši svojo nalogu zelo ' spretno. Pred njegovim prihodom v lnomost se je vodila na Tirolskem huda iredentistična politika, ki je preplavila ves svet z vestmi, kako Italijani nasilno zatirajo nemško narodno manjšno na Južnem Tirolskem. V prvih letih fašističnega režima so se nemški nacijo-nalci in socijaiisti skupno borili oroti fašizmu, sedaj Da so postali nemški na-cijonalci pristaši Mussolinijeve zunanje politike. Nemška tajna zunanja politika je prepustila Nemce na Južnem Tirolskem njihovi usodi samo zato, da bi si pridobila prijateljstvo Franciji sovražnega Mussolinija, in major Pabst je tudi to nalogo, ki mu je bila poverjena, izvršil v zadovoljstvo obeh strank. Major Pabst je spravil tirolske seijake v službo italijanske zunanje politike in avstrijska Heinnvehr je postala pomožna italomadžarska četa. Major Pabst biva često v italijanski Južni Tirolski ter potuje z italijanskimi vojaškimi avtomobili, v Inomostu pa često sprejema pose te italijanskih oficirjev. Italijanska težnja gre za tem, da zasigura avstrijska Heinnvehr Italijanom železnice in ceste v avstrijskem delu dravske doline, odkoder je najlažje prodiranje proti Jugoslaviji. Na drugi strani pa je major Pabst poskrbel, da vrši Heinnvehr špijonažo o jugosloven-skem oboroževanju. Avstrijska Heim-\vehr je organizirala tajno italijansko poročevalsko službo na avstrijsko-jugoslovenski meji. Preko Avstrije se uvaža v Jugoslavijo orožje in municija, a Heimwehr natanko kontrolira vsako posamezno pošiljko. Podoba je. da je podzemeljski kanal zunanjepolitičnih zvez med Avstrijo. Italijo in Madžarsko zelo čvrst. Glavno zvezo tvori Heim-wehr, ki se vmešava v vsako zunanjepolitično zadevo. Avstrijski notranji minister Schummy je, kakor že javljeno, v zadnjem času prekinil vse zveze s Heinnvehrom in najavil, du bo objavil prav zanimive dokumente o njenem delovanju. S pacifističnega stališča bi bilo samo želeti, da objavi te dokumente čimprej, ker bodo nedvomno pokazali rovarenje Heimwehra proti Jugoslaviji. Zamenjava železniških legitimacij za drž. uslužbence Becfritd, 31. decembra, AA. Generalni inspsktcr celokupnega prometa jc izdal naslednje sporočilo: Ker legitimacij za znižano vožnjo za polovično ceno na naš'h državnih železnicah in ladjah za aktivne uslužbence civilnega reda. katerih veljava jc potekla 31. decembra 1929, iz tehničnih razlogov ni moči pravočasno zamenjati z novimi 'egitimacijami, >e prometni minister izda! odlok, da sinejo posamezni uradi izdajati svojim aktivnim uslužbencem, ki žele potovati tekom meseca januarja 1930 za polovično ceno, potrdila, ki naj jim služijo kot legitimacije. Na potrdilu mera biti žig dot ič ne'i a urada s protokolno številko in s podpisom šafa urada. Ta potrdila jc treba na odhodni postaji žigosati z vlažnim žigom blagajne za vezne listke, na p(.fu pa jih morajo preščip-niti sprevodniki. Ta odlok velja do 31. januarja 1930. Novinarski v Zagrebu Zacreb, 31. decembra n. Davi ob S. ie komisija mestne stavbne policije pregledala novo stavbo novinarskega doma. Komisija je takoj izdala uoorabno dovoljenje za stanovanja in poslovne lokale. Ce bo dopuščalo vreme, bo tudi okolica "ovina'-skega doma v kratkem urejena, tako da bo dobil center mesta z novo palačo tem lepšo zunanjost. Tretji redni profesor ljubljanske medicinske fakultete Beograd, 31. tfcocmbra. p. Dsmašnje »Službene uovjie« objav .Vajo aku«, s Kjtcr/ni je imenovan za rectoesa jircfcsonia fakultet« jia Utibljanski univerzi v 1-5. dr. Al ja KoJir, -scdao.M doceirt ljubljanske univerze. Zahva!a mednarodnega literarnega udruženja Beograd, 31. decembra. AA- Povodom uveljavljcnja zakona o zaščiii avtorskega prava je minister zunanjih zadev dr. Voja Mirinkovič prejel s kongresa za zaščito avtorskega prava v Kairu brzojavko naslednic vsebine: Mednarodno literarno umetniško udru-ženje pozdravlja s svojega kongresa v Kairu z veliko radostjo jugoslovenski zakon o zaščiti av torskega prava z željo, da bo kraljevina Jugoslavija skoro pristopila k bernski konvenciji. — Fredsednjk Ucor. ges Majar. Pcrlročia švicarskih konzuTatov Beograd, 31. decembra. AA. Konzu'3'rro [>xJ-Toeje švicarskega poslaništva v Be-jsrcdu obsega ducavsko. moravsko, vcedarsko, drlnsko ia zersko banovfoo. Konza-Iairno področje švwairskcsa konzulata v Za-sroba tvorijo ozen^Ja dravske, sa-\ike, pri-■m. rske in vfbaske ban-oviiie. Nova rutfoslovenska pamika Dubrovnik, 31. decembra, r- V nedeljo sta prvič priplula v naše vode velika pre-kcoceanska transportna parnika Jugoslo-vensVega LIoyda »Triglav« in >Voivoda Putnik -'. Ta dva paznika sta namenjena za prevoz lesa v Ameriko. Senzacionalna aretacija v Zagrebu Zagreb, 31. dece.nhra. r- Kakor poroča »Večer«, ic bil danes v zvezi s konkur-zom Hrvatske sel^oke zadružne banke aretiran dr. Vladimir Cicak, ravnate" zadružne zavarovalnice »Previdnost« Zav?-rovainicT »Providnors>t. Razburjena množica je vm]«n.eg*a AffipcS prfjctfa m sa skoraj Preg!ed gospodarskih razmer na svetu leta 1929«. Te publikacije slovijo po svoii veliki temeljitosti in priobčilie;o informativne članke izpod peres prvih gospodarskih kapacitet. Prispevek o gospodarskem položaju v Jugoslaviji .ie napisal S. D. A!ek-sander, predsednik Saveza industrijcev v Zagrebu. Svoje infoimativna izva:ania in svoj temeljit pregled o našin gospodarskih razmerah opira piscc na številne statistične podatke- Delavstva ie v Jugoslaviji po izkazih urada za zavarovanje delavcev 550.000 z rodbinami vred pa tvori delavstvo kakih 8 do 10% vsega prebivalstva. Dela sicer ni preveč- a tudi o kaki resni brezposelnosti ne more biti govora. Kmečko delavstvo se rado izseljuje v države z boljšimi mezdnimi razmerami, odkoder se vrača v domovino z dokajšnjimi prihranki. Na drugi strani pa se vselju.ejo strokovne in kvalificirane sile iz inozemstva in so zaposlene pred vsem v industriji. Banke dajejo finančna sredstva industrijskim podjetjem pri katerih pa ie udeležen tudi kapital iz Anglije, Francije, Švice, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. V Jugoslaviji je 727 bank. Pisec navaja podrobne podatke o Narodni banki. Državni hipotekami banki in Priviligirani agrarni banki- Nadalje navaja, da so se hranilne v lose povečale, kar ie znak, da rasie splcš^ no blagostanje. Češkoslovaška na pragu Novega leta Priga, koncem Icta- Neki češki list je za Novo leto pred desetimi leti priredil anketo pod vprašanjem: »Cesa želite naši državi v prihodnjem letu?« Med številnimi odgovori je bil vsekakor najznačilnejši odgovor nesrečnega dr. Rašina, ki je z redko dalekovidmostjo v par lako-ničnih stavkih naglasil vse ono, česar ie potrebovala mlada republika in kar mora čsl. narod storiti, da utrdi svojo narodno državo. Odgovor dr. Rašina je bil pred desetimi leti naslednji: »Nastopajoče ieto 1920. naj prinese našemu narodu notranjo konsolidacijo, da opustimo povojno mrzlico in se vrnemo k delu in varčnosti, da nadomestimo ono, kar je uničila vojna. Vrnimo se k demokraciji, temelječi ne samo na socialnih pravicah, marveč tudi na socialnih dolžnostih, vrnimo se k spoštovanju zakona in k odporu proti nasilju in samovolji. Zato želim našemu narodu, da se otrese današnjega moralnega razvrata in da ne trati svo jih sil v sebičnem lovu za koristmi posameznika in posameznih razredov, marveč naj se združi v delu za oču-vanje svobode in samostojnosti, ki so zanjo trneli in umirali najboljši možje našega naroda. Želim svojemu narr-du, da bi v bodočem letu ne blodil več Po stranpotih, temveč da bi našel samega sebe.« Dr. Rašin v tej svoji izjavi naglaša v glavnem važnost moralnih m gospodarskih dobrin in vse drugo odbija kot vzporedno in podrejenega pomena. Deset let je preteklo od tedaj, ali besede Rašinove, ki je že davno v grobu, veljajo ne okra jene t^di danes, njoirda še bolj nego pred /A.s' kili leti. Čsl. vlade doslej niso zapirale oči pred gospodarskimi vprašanji, vendar se je o teh v glavnem le govorilo, zato je nova vlada poudarila v programu svojega dela predvsem rešitev gospodarskih nalog in od prvega dne zasedanja parlamenta se narodno zastopstvo bavi izključno le z gospodarskimi problemi. Preteklo leto je bilo jubilejno leto. Narod je slavil tisočletnico obstoja češke države. Vendar slavnosti niso vtisnile svojega pečata javnemu življenju, ki je stalo pod dojmom vseobče gospodarske krize. Zlasti prilike v kmečkem gospodarstvu so postale naravnost pogubne. Hmeljarstvo, ena glavnih panog čsl. izvoza, je tako padlo, da njega donos ni pokril niti 25 % režije, sadjarstvo je udarila lanska zima s svojimi mrazovi, da si ne bo opomoglo desetletja, a ostale pridelk« žetve je porabil poljedelec, da se je vzdržal na površju v vseobčem kritičnem stanju. Pri vsem tem, da je moral poljedelec svoje pridelke oddati pod lastno črno, so Sp razmere na živilskem trgu celo poslabšale in je konzimenta od tega znižanja cen zadela ic še večja draginja. Razumljivo je tedaj, da si široki sloji naroda nP žele več pplitikantstva in strankarstva, marveč rtodonosripga in graditeljskega dela v zbornici. Kako malo ima smisla politiziranje in kako je mesto njeea potremo nametno delo. se vidi predvsem \z odroošajev Češkoslovaške do Pol^kel Od samega nrevrata smo v slabih ov«lr''b šlabči-ev stalno zasmehujejo delavno če-ko ljudstvo. Kamen spotika ie npTtiafna noliska mnr'-šina v tešinski ki kali dobro odn^šfne med obema mrorVvma, dasi ta man*š'mn šele v zvezi z 7-rJi doseza noki ma^nkosten pomen. OHavno ljudstvo obeh d r/av na tre i reko teh sporov, kar dnVazujf. metkeboini trgo'1-ski promet, ki v oW>je fran^ko korist in za^ov^i-^tvo ra^te nI moseca do meseca c^ke tvo»-rM>p Atvanaio velike podružnic« na P^islrm. cosnofJar-e,Ve zveo7naniu ie obiskalo it tuiine mireč čehoslovakov in to ra'!?o b Češtke in Moravs-ke. katerim ce mUHfi ''šti boli Tvpfmolniipi/i firurv^dprck' razvoj se ne briga za tako nvlnstoino in ne-soamefno gonio. "mrvfč si krči ver'no iova pota k z^^atin rb-^b ^o^edov, V' co o^K-nnrlarcko '7njir«(-)1r<"ii«ta. Tudi v Wr"fm 'eft bo če"Vr>«.-lova-ški praznovala znanenit in*>npj. 7 trmrr-n W> nro-mnvol nr^^c-orlrtilf j-ppv. '-Utr« **nonrTrt- evoie. rrn !-nrV>p in n<^>d1iov bno-^fonm *>vliP- nia. Ta rojstni dan st bo s'avi! kakor državni praznik in se zanj že vrše ve- like priprave, da se da prvemu narodnemu delavcu zasluženo vsenarodno priznanje. Kar se tiče odnosa je v ČSR do Jugoslavije, se bodo v l. 1930. nadaljevala pogajanja za trgovinsko pogodbo, ki doslej še niso bila zaključena z uspehom. Tudi z Rumunijo se že pripravljajo slična pogajanja ki se jih bodo — kakor pogajanj z Jugoslavijo — udeležili najboljši strokovnjaki z obeli strani, da bodo lahko premagane de-$edanje težave tem bolj, ker se bo gledalo zlasti na koristi najširših krogov med interesenti. V kulturnem oziru je upati, da se bodo vzajemni stiki poglobili, kajti z vseh strani se ču.ie naglašanje te potrebe. Jaroslav Kvapil, ki nastopi mesto ravnatelja Narodnega divadla, mi je zatrdil, da bo z vnemo gojil slovanski repertoar in da se zlasti zanima za jugosiovenska gledališča. H koncu moram omeniti še neko podrobnost. ki je vredna, da se zabeleži: V slavnostni izdaji »Narodnih Listov« se je med drugimi oglasil tudi vseuč -liški profesor dr. Murko, ki je izvajal, da so Slovenci most med Češkoslovaško in Jugoslavijo in si želi, da bi se po tem potu navezali čim prisrčnejši stiki m^d obema nnrodoma. Nedvomno bi napravili velik korak naprej v obojestranskem interesu, ako bi se zr-vedali te velike ugodnosti, temelječe na faktu, ki ga je poudaril Slovenec dr. Murko. Jan Hajšman. Rekonstrukcija bolgarske vlade Sofija, 31. decembra.-AA. Predsednik vlade Ljapčev je napovedal rekonstrukcijo kabineta v toliko, da se bodo po vsej verjetnosti ob koncu januarja izmenjale štiri osenbosti v vladi Ljapčev je dodal, da dela na tem, da pride v vlado tudi Cankov. Vse kaže. da čakajo samo povratka kralja Borisa iz inozemstva, nakar bi se izvršila rekonstrukcija. Delna kriza grške vlade Atene, 31. dec. n. Notranji minister Ar-girokcpuios in minister narodnega zdravja Papas sta podala ostavko, ki jo je Venize-ios sprejel. Oba odstopivša ministra pripadata skupini generala Kondilisa. Smatra se, da bo ta delna kriza rešc-na še tekom dneva in da bosta v vlado imienovana odkrita pristaša Venizelosa. Francoska davčna reforma Pariz, 31. decembra, o. Dve komisiji francoskega senata nista odobrili davčnih olajšav, ki jih je predlagala vlada. KJjub temu jc senat po energičnem govoru finančnega ministra Henrija Chčrona in na odločno intervencijo Pavla Straussa odobril vse vladne predloge brez vsakih izpre-memb. Govorniki so v splošnem obžalovali prenagljen potek debate, vendar pa so odobrili vse predloge vlade, da omogočijo vladi še pred koncem leta izvedbo prep:> trebne davčne reforme. Strašen požar v angleškem kinu London, 31. dec. AA. V Paislevu na Škotskem je izbruhnil požar v kinu med otroško predstavo. Dozdaj so ugotovili 60 mrtvih, obstoji pa bojazen, da bo njihovo število doseglo 80, med njimi večinoma de-ca. Ogenj se je razširil iz operaterjevc kabine. odkoder se je nepričakovano razširil na dvorano in mahoma objel vse stole. Med posetniki filmske predstave jc izbruhnila strašna panika. Otroci so brez glave silili k izhodom, ki so bili v trenutku zatrpani z obupno se borečimi in na pomoč vpijočimi otroci. Na pomoč pozvana policija in ognjegnsci so pred očmi obupanih mater potegnili iz ruševin strašno ožgana trupla otrok. Resolucija indijskega konsrresa Lnhore. 31. decembra. AA. Vseindi.iski lvongres je sprejel z ogromno večino resolucijo, ki jo je predlagal Gandi V tej resoluciji se priznavajo napori podkralja Irvvinga za mirno ureditev nacijonalnega pokrela v Indiji. Nadalje se resolucija izreka proti sodelovanju na konferenci, ki jo predlaga indijska vlada. Kongres veruje v popolno neodvisnost. Končno pooblašča resolucija vodstvo kongresa, naj ob vsakokratni potrebi objavi program civilne neposlušnosti in poziv k neplafaniu davkov. Ogromen požar v Nemčiji Berlin. 31. decembra o. V Duisburgu je velikanski požar popolnoma uniči! transportno trgovino Kocli. Zgorele so ogromne množine žita. Škodo cenijo na 15 miii- « jorfov dinarjev. 1 Sporazum med tiskarnami in nameščenci Tarifna pogajanja med obema organizacijama grafične stroke so končana s sporazumom rer se je odpoved kolektivne pogodbe preklicala Naša delegacija za Haag Beograd, 31. decembra, AA. Delegacija naše kraljevine na drugi haaški konferenci, ki se otvori b. januarja, ie sestavljena takole: prvi delegat dr. Veja Marinkovič. minister zunanjih zadev, drugi delegat dr. Gjorgje Gjurič. kraljevski poslanik v Londonu. Eksperta sta Vladimir Mart nac. načelnik ministrstva -zimdnjib zadev ln dr. Radovan Matijašič. ravnate!; urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Tajnika sta Velibor Pešič in Kosta Pavlovič. uradnika ministrstva zunaniih zadev. Naš novi DC5!amk v Haa*u Beograd, 31. dcc. AA. Z ukazom Xj. Vel. kralja in na pTcdlog ministra zunanjih zadev jc postavljen izrednega poslanika in opobiomočenega ministra v Haagu v 2-1 Boško llrsfič, svetnik poslaništva v Budimpešti 3-1. Z beograjske univerze Bcoirrad. 31. dt:c nbr;. a. Kraij je na predlog prosv-etaesa nrnistr.i in v soglasju s pTetisedirv-k-om ministrskega sveta knenovaj za > bil promet živahnejši. Tečaji so rb okrepili in se je Praštediona trgovala po 92 16.50. Med industrijskimi papirji je bii /romot v Slaveksu ]>o 93, v Šfčerani po 405, v Ljovaonici po 210, v Unionu (Osfj''k> |x> 150 —IGO, v Dubrovuki po 430 m v Jadranki plovidbi i>o 530. bis se je dvignil ni 23-"-2G brez prometa. Zagreb. Državne vrednote: Voji a škoda aranžma 480.50 _ 437, kasa 4305 ' — 437, za februar 411 — 412. investicijske 84.50 — 85 agrarne 52—52-50; bančne rrednote: PraŠtedioiia 917.50 — 922.50, Jut ) 84—80, Union 201.50 — 203, Srpska 157 d n., Ljubljanska kreditna 123 den.. Narodu 8130 — 8300, Polio 10.25—17, Zemaljska '-7-128; industrijske vrednote: Nar. šums!- i 25—50, Našička 1500—1525, Gutnann IS5- : 90. Sla-veks 92—96, Slavonija 200 den-, 1 nva 260 den., šečerana 390—410, Ljevaon f. 210— 220, Brod vagon 130—150, Union i ln 155— 165, Vevče 123 den.. Isis 23—26. »ibrovač-ka 420—140, Jadranska 330—550, Trbovlje 450—460. Novosadska blagovna borza ( i. dec.) Tendenca prijazna. Promet: 25 v % pšenice, 20 vag. koruze in 9 vag. moke L— Pšenica: baška 77 kg 195—200: 7S 200— 205: gornie baška 202.50—207.50} baška polirka 207.5—212.50: sremska 190M95. — Oves: baški 137/50—142.50. — Koi^iza: brska 100—102.5Q: s kakovostno garancijo 100—105: za iiituarja 105—110: za marc, ladja Dunav 1J0—125: za april-mai 127.50 —132.50: umer.j) sušena 120—125. Moka: baška »Os« 305-315: »2« 280--^U; »5« 240--250; 185—195. i* I 1 UP.!)...: Naši Kraji in (PriGljucefc na omrežje h društvenega življenja zagrebških Slovencev Zagreb, 31. decembra- Drugi redni tedenski sestanek članov na. še Narodne knjižnice in čitalnico dne 27. t- m. nam je prinesel novfj zanimivosti. Cepi av smo se bali, da bomo zaradi slabega vremena osami eni, ker je treba mnogo požrtvovalnosti, prihajati' v brozgi in snegu iz oddaljene Peščenice, Trpšn evke in drugih naših per ferijskih naselbm, smo bili prijetno presenečeni, ko smo kljub temu lahko pozdravili v naši sredi zopet nekaj uovin članov. Kdo ne bi bil vesei naše brhke Ljubljančanke. ki ko-ketno ooula lične škornjičke in prišla kl'ub vremenskim neprilikam da leč doli s Savske ceste povedat, da ne more ostati na sestanku, ker jo vežejo rodbinske dolžnosti, pripravljena pa je prevzeti vsako delo, ki ga ji naložimo v prospeh našega društva! Kdo se ne bi divij mladi, akademsko izobraženi gcspej in njenemu, še vedno čilemu oaoanu. če iu euieš. s kako pripravlcnostjo sta obetala sodelovanje na našem zabavnem večeru, čejruv iu vodi iz lične vile izza Šalate dol® pot do nas! Zabavni večer je bil torej tista privlačna točka, ki nas je na tem drugem sestanku najboP zanimala. Pripravljalni dela so uspela tako daleč, da smo dentiiiivno sklenjJi prirediti ta večer na soboto.' dne 4. januarja v restavraciji pri Janieti: y Nikoličev; »lici št. 12. 2 veseljem lahko poročamo, da nam je par naših vrlin umetnic zagrebške opere obljubilo sodelovanje. Gotovo io tnd:, da ne bodo izostali niti naši prvovrstn-operni umetniki, kar so nam čelom.i že tudi obljubili. Za izpopolnitev zabavnega dela prireditve na bo ccskrbeiri nekai naših članov tukaišniesa dramskega dedaliča. Ostali del bo izpolnil delom;; srečobv. ša ljiva pošta itd- O ugodnih vtisih proste za. bave in plesa bo govorila — o 'e~n smo tiverjeni — naša mladina še dolgo po prireditvi. Da vse dobro pripravimo, bomo imeli v četrtek, 2. januarja ob 2l)J tedenski sesta. nek. I Vabimo vse. ki jim je /za to, da naša prva prireditev v novem letu dobro uspe, da pridejo na ta sestanek in da i? sedaj opozariajo vse svoje znaice na to. da bo dne 4- januaria zabavni vtčer vseJi zagieb* ških Slovencev In niihovit prijateljev v restavraciji pri Janjetu. Ob zaključku starega Ifa čutimo prijetno dolžnost, da se zahvalinii' za nak'on enost vsem našim dosedan im podpornikom In prijateljem. V novo leto pi prehajamo p«--.'ni nade, da se jim pridružijo mnžice novin somišljenikov. Vsem želino veselo in sreč-«o novo leto! SOIetnica oflicnega obrtnika Na Silvestrovo je poteklo ravno SO let, odkar se je rodil splosto znani in priljubljeni tesarski mojster f. Matija Sedlar iz Zagorja, doma iz Bučk pri Krškem- Služboval je pri Trbovel sk: premogokopni druž fn v Zagcrju celili 32 ie poročil m vzgojil v im dva sina, Vinka, k; vrstah narodnega dela je delaven član UJNZ, tudi naprednega mišljei jubilant vse svoje živ lemu našemu možu- čestitamo k redkemu jubileju in mu želimo mnogo let zdravja iu (kreposti. Na mnogaji leta! » I • tet. Pred 40 leti se :rogo narodnem dis-je odličen borec v va, in Franceta, ki ;r dve hčerki, ki sta ja, kakor je bil naš .enje. Jubilantu, vr* | Srečno, ustehapolno i novo Leto žeLi • vsem svojim cenjmim odjemalcem ! Valjčn\ mlm « ^ _ ' | Hali ožupanc p Sevnici 7 • VV £a novo osnovno m mescan-sko šolo v Škof ji Loki Škofja Loka, 31. decembra. Zahteva po novi osnovni 'šoli za škofje« loško šolsko občino ni od danes. •. Ze pri proslavi 300 letnice obstoja tega ludskega prosvetnega hrama v juniju leta 1927- so govorniki ponovno povdarjali potrebo zgraditve novega poslopja, ki bo ustre zalo zahtevam današn ega časa: v zdravje učeči se mladini in njenemu učiteljstvu, v dobro staršem, ki bodo brezskrbno lahko pošiljali svoje male v svetle, zračne in solnčne prostore, v dvig ljudski prosveti sploh in v ponos škof eloškemu mestu. Nova šolska stavba je neodložljiva nujnost, vprašan e, ki ga v* bodoče ne bo več mogoče odlašali ali zavlačevati in je zgolj v korist vsem odločujočim činiteljem, da se rešitve te aktualne zadeve, ki tangira najširše plasti naroda, z vsemi silami po-primejo in preko zime ustvarijo one predpogoje, ki so potrebni da se v letu 1930 stavba vendarle dvigne iz tal. To bo tem laže, ker je mestna občina kupila ob pokopališki poti za šolske namene idealen travnik in se je med prizadetimi občinami za stroške meščanske šole že ugotovil razdelilni ključ. Komisija zastopnikov sreskega načelstva, šolskih oblasti in županov iz Škofje Loke, Stare Loke in Zminca z vsemi zastopniki občinskih uprav si je ogledala dejansko stanje starega poslopja na licu mesta že pred več nego letom dni in spre'e-la sklep, da je nova šolska stavba v resnici potrebna. Učne sobe ne odgovarjajo predpisom .ligij ene. So pretemne. deloma vlažne in tudi premalo zračne. Vrh vsega se pouk vrši od jutra do večera in zrak. k! ub zračenju ni svež. V vseh prostorih je premalo dnevne svetlobe in solnca, ker je šolsko poslopje potisnjeno pod vznožje Škofjeloškega gorovja- Skratka: proti zidavi in umestnosti novega šolskega hrama ni načelnih pomislekov. Po teh ugotovitvah se ;e z delom prav lepo nadaljevalo in so obstojali naj resnej si upi, da si Škofja Loka zgradi že v letu 192S cz. 1929. novo stavbo z istočasno otvoritvijo deške meščanske šole, ko :e v lepem toku napredka zadeva pričela iz neznanih vzrokov zastajati in se iz Ietargičnega stanja prav do danes ni zdramila. Po prvem neuspehu načrta se :e izgotovil drugi.. tretji in četrti. Papirji so romali iz rok v reke: inženjerji so delali, predavali in kombinirali osnutke dotlej, da :e po vseh izgledali s tolikim navdušenem in delavnostjo započeta akcija obtičala na mrtvi točki in to po triletnem razdo-bu- Ker pa nikakor ne gre, da bi se z zidanjem šolskega poslopja zavlačevalo v nedoslednost. naj se vsi faktorji, ki jim je uspešna rešitev prosvetnega vprašanja v Škofji Loki odkritosrčno v mislih zopet sklenejo, da z de'anjj ovržejo vse zapreke, ki ne puste k dovršitvi započetega dela. In hvaležni bodo stvaritcl cm starši šolske mladine in zdrav narod, ki mu je najširša prosveta svetla luč vodnica k napredku posameznika. Na Mu 7K naoredek domače elektrotehnike Ljubljana, 31. decembra. Doba tehnike, elektrike slišimo in beremo vsepovsod- Toda ta bo za nas šele prišla. Kako bi mogli govoriti o nji sedaj, ko iz statistike beremo, da odpade pri nas na glavo in leto celili S kwh, dočim znaša ta številka pri napredne* ših državah po ;■>:•; Le mesta in naprednejši trgi ter . va>: pozna električno razsvetljavo; tu električni likalnik; o kuhalniki , ogrsvalm-kfa in drugih gospodarskih prii -avai ski.ro ne moremo govoriti. Naša svetlobna rekama po mestih ie šele na na>rln.it:vne-:.M stopnji, industrija šele v pov.cni: kmočk • gospodarstvo sk«;ro brez elekt t! :' električne železnice itd. Skratk •■ nroiu^ električne energije in v upon . ■■■' te ■ vs..v mnogobrojnih panogah smo š. - v n početkih. Ako bi iskali vzroke naše zaostalosti elektrifikaciji, bi posegli v na o zgodovine navajali slabe gospodarske r zmere m še druge vzroke. Brez dvoma pa je e ,en nih vzrokov naše zaostalost- iu zaupan.it? ljudstva in velikega števila :nk:'sxi're C električnih naprav in ki izvir: v >. r.ivncm '■:■■ nepoučenosti. Temu so prid : n šc :iaw« nepod'eitnost; kaj vse bi nap a\ri :■ uaše-r-mestu švicar'i, Nemci, Šved :tu. Vseh tea zaprek in nedos: t sc zj veda »Akademski klub elektrot -ši univerzi pri svojem delt t-avt-dajoč st-. da je potrebno za naprede' c:ek'.rotci.":*.; skupno organizirano delovanje vseii eiek-trotehnikov. Zaradi tega se .-b;!a;'o tuJ; ,*.• absolviraiii elektroinženjerj a i trga o."-n-išča, kier dajejo mlajšim ' r . e.-i: polv,;-do in nasvete za poznejše ieiov^j .-e v prid naroda. Kakor vsak oddelek na naši univerzi Imajo tudi elektrotehniki svoj strokovni klub. Klub je za mlade elektrotehnike velikega pomena. Služi mu v izpopolnjevanju svo.ih študi!; Poleg vsega drugega mu je na razpolago strokovna knjižnica, znanstvena in poučna predavanja ter udeležba pri večjih in manjših ckskurzi'a.i. V kolikor je pri naših razmerah mogoče, mu preskrbi klub tudi počitniško prakso v naših podjetjih. Jedro vsega delovan'a kluba pa je znanstveni odsek, ki prirejuje vsak teden debat-ne večere. V tem delovanju prednjači naš način znanstvenega proučavanja pred drugimi strokovnimi klubi. Na teh debatnih večerih nam nudijo naši profesorji in inženjer i znanstvena predavanja kot dopolnilo k študijam. Po vsakem predavanju so razvi:e živahna debata, ki razbistruje razne pojme in spravlja na dan vprašanja iz prakse. Nato poroča gospodarski odsek o gospodarskem položaju na elektrotehničnem trgu; terminologični odsek spravlja v debato nove domače tehnične dogodke- Sledi seveda zabaven zaklmček. Vsa zgorn a predavanja in referate sprem-1 a epidiaskop z grafičnimi slikami in loto-grafiiami. Klub se zaveda- da popolnost zahteva poleg teoretične podkovanosti tudi izkustev iz prakse Zato po možnosti preskrbuje počitniško prakso v maloštevilnih domačih podjetjih. ki nam niti v zadostni množini, niti v raznovrstnosti ne more nuditi vsega potrebnega. Iz tega vzroka smo priinoraui ozreti se tia države z razvito industrijo, da si prisvojimo njih tehnične pridobitve in iih uspešno uporabimo v domovini. V ta namen prirc a A. K. E. v daljših razdobjih večje znanstvene ekskurzije pod vodstvom strokovnin profesorjev. Da se omogočijo te ekskurzije se e pred leti ustanovilo društvo »-Ekskurzijski fond A- K. E-« pod pokrovitel stvom naših priznanih znanstvenikov in odličnih predstavnikov javnosti Cilji tega društva so nabrati tako močan fond, da se iz njegovih obresti finansirajo znanstvene ekskurzije in sploh nudi gmotno podporo študirajočim elektrotehnikom. Ker pa ti cilji še niso doseženi, se morajo mladi elektrotehniki zadovol iti š posojili iz omenjenega fonda, katerega kapital nabirajo s požrtvovalnim delom člani sami, da tako omogočijo mlaSmi generacijam dosego lepih ciljev tega društva. Veliki so naši cilji, še večje pa so zapreke, toda polni idealov in mladostne ener-gi e stopamo v Novo leto s prepričanjem, da bo naše započeto delo za napredek domače elektrotehnike s sodelovanjem javnosti kar na uspešnejše. Srečno in ,rese'o HOVO LETO že i swoj:m cen cim o^emalcrm, pri a el em in znancem turdka Prpsker LJUBLJANA Sv. Pet'-a ces a 14 r^- Srečno «Voro le Vaše knjigovodstvo potrebuje novih knjig! Nudimo Vam' jih v največji izbiri, ' »prvovrstni izdelavi in solidnih cenah«. Registratorji, vlagalne mape, razne računske bloke, knjige, koledarje etc. Priporoma se tvrdka (fv. (Bonmi. £§ubl}ana v Največja Izbira SelctlOUr^CVa «fl»C« napolnilnih peres.' Pravoslavna cerkvena občina naši javnosti Ljubljanska pravoslavna cerkvena občina je pričela z veliko akcijo za zgradbo svoje cerkve ter se z naslednjim apelom obrača na vso našo javnost brez razlike narodnosti, vere ali stanu: ; Pravoslavna cerkvena občina v L ubl ani ; želi zgraditi v Ljubljani cerkev, kraj tno-. litve, okoli katere naj se združi vsa naša duševna sila v službi pravoslavne cerkve. Našim članom, častnikom, vojakom kakor ostalim vernikom je potrebna cerkev žara-di molitve k bogu, ki naj predstavlja lepoto in čistost oravoslavia in silo one vere našega naroda, ki ga je čuvala v najtežjih dnevih robstva in ga je dovcdla do končne osvoboditve in ujedinjenia- Na nas je padla seda-' težka dolžnost, da izvršimo to delo in zgradimo pravoslavno cerkev v Ljubljani kakor oristoia za tretie slavno mestn Jugoslavije in glavno mesto Slovenije. Zgradit! ic treba cerkev, ki naj bo dostoina našemu narodu in ki na! odgovarja velikitn žrtvam za našo osvoboditev Želimo postaviti cerkev. ki naj priča našo požrtvovalnost Bogu za srečno izvršeno narodno u'cdinienie Moramo postavit' lepo in ponosno stavbo, k! naj bo viden znak naše narodne kulturs, bratske ljubezni in verske strpnosti, in k? naj s svojim slogom spornima na naše sta. re zadiržbine- Krasen srbsko-brzantinski stil. slika visokih marmornatih Dečan in stare zgodovinske Gračanice na Kosovem naj bo si:ajen kras bele Ljubljane. Iz sredine Slovenije naj bdi in motri na sever in nig! Naj vzdržuje močan ponos in vse brate nai soominia da srno živi. u:edi-njeni in složni v izvrševanju svo'ih narodnih dolžosti. Našo cerkev hočemo posvetiti sla. vi prvih slovenskih apostolov Cirilu in Metodu in sooinnnu blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Sami smo preslabi- da izvršimo to veliko nalogo- Potrebujemo pomoč naše uvidevne in rodoltibne javnosti. Zato se obračamo s tem pozivom na vso našo jugoslovensk^ 'avnost s prošnjo, da nam oomaga Ljub-lianska mestna občina ie dala prvi in najlepši primer darežliivosti s tem. da ie odstopila za zgradbo cerkve potrebno zeniH-•šče v najlepšem kraju mesta, v Trubarje vem pari-cu Ne obračamo s^ samo na pravoslavne Srbe. temveč tudi na brate Hrvate in osobito na naše ož'e rojake Slovence V njihovi sredini želimo dvigniti našo cerkev v za'avalo in zaobljubo, da bo oiačila d"še in ohrahrila srca in dp bo tudi v okras glavnemu mestu Slovenije To na: bo tudi znak naše bratske sloge in izraz narodnega vetffia moda TELEFUNKEN 9 W Vsa Evropa v zvočniku! 5 cevni aparat, ki prekosi najvišje zahteve-! Direktno priključljivo na izmenično omrežje za luč. Telefonken 9 W s pripadajočimi elektronkami stane Din 11.360.—. TELEFUNKEN NAJSTAREJŠA ISKUSTVA — NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA edinstva ter naj spominja našo mladino, da je bodočnost Jugoslavije v naši bratski l.i,-bezni. ker samo z njo se da ohraniti ono, kar so naši predniki ustvarili. Prispevki naj se pošiljajo na podružnico državne hipotekarne banke v Ljubljani na čekovni račun št. 10052- Da gradimo crkvu od kamena i naše če zadužbine služit od vijeka do suda božega! V Ljubljani, na dan sv. Nikole. 19/6 de ccmbra 1929. — Predsednik: prota Dimitrije Sv. Ja-nkovič 1- r. — Ta.nik: Vladimir Kra vos I. r- Belokranjsko pismo Metlika, 30. decembra Pred dobrim mesecem je zapusul naše mesto toliko rril ubl eni dosedann okrožn zdravnik g. dr. Mavricij Matjašič, ki ie v našem mestu preživel polnih J'.'vet let S prirojeno plemenito dobrosrčnostjo si te pridobil simpatije vsega 1 udstva, velikodušno je vselej in vsakomur nudil zdravili ško pomoč- Zato ga bo pogrešalo prebival stvo našega zdravstvenega okrožja. Lil je tudi član Sokola, Narodne čitalnice :n raz-vh drugih društev, a Jugoslovenski Matici predsednik. Preselil se je v Kamnik, kjer mu želimo obilo uspeha. Prepričani smo. da bo Metliko in okoliš ohranil v dobrem spominu, kakor bo tudi mesto z okolico \ red ohranilo njega- V proslavo uedin'enja je naš Sokol prire. dil telovadno akademijo. Navzoče je nagovoril br. starosta Dako Makar, povdarjajoč pomen praznika Uedinjenja, ki je tudi praz nik Sokolstva in omenja oč konec Usedanje sokolske dobe ter pričetek nove dobe. S. kola kralevine Jugoslavije. Telovadna aka demija dece in naraščaja je imela pe^te program s simboličnimi točkami. Vse so bile efektno izvajane, nekatere brezhibno-Nastopile so tudi članice. Pri akademiji ;e vsekakor ugajala najboli deca, ki je morala posamezne točke ponavljati. Sedanje število sokolske dece in naraščaja nam je priča, da se ie v Metliki Sokol globoko vkorer.i-nil; ta deca nudi dober kader za bodoče Sokolstvo. Dosedanji Sokol ie gradil Jugo. slaviji zibelko in hišo- Sokol kraljevine Jugoslavije naj to prekrasno zgra'eno hišo uredi znotraj popolnoma ter naj ji bo zvest in neustrašen čuvar. Rojstni dan Nj. Vel. kralja je bil letos akisto najsvečanejše proslavlen. Ob prijaznem sijaju decemberskega solnca je imelo mesto prekrasen izgled- Vse hiše, do zadnje borne kočice, so bile okrašene z zastavami. Zjutraj ob 9. uri je bila svečana služba božja, katere se je udelžila šolska mladina z učitelstvom, državni uradniki, občinski odbor z županom, gasilci z godbo. Sokoli v kroju, trgovci, obrtniki in številno ostalo prebivalstvo. Po službi božji je imela šola svo:o posebno proslavo, kjer je slavnostni ovor izrekel g- učitelj Vilfan, na kar so posamezni šolarji deklamirali, nastopili s solospevi ter zaklUčili proslavo s petjem državne .limite. Pred mestno hišo je godba priredila promenadni koncert. Popoldne so izrabili meščani ta zadnji najprijetne-si In najtoplejši decemberski dan za izlete v "okolico. Naslednjega dne smo že začeli dobivati prvi sneg. Zima pa po dosedairib izgledih ne bo prehuda- Doscdaj smdo zabeležili naveč —6 stopinj C. Saj take kakor je bila lani, ne potrebujemo. Posledice lanske zime čutijo najbol" naši vinogradniki, ki so letos dobili malo pridelka Toda prav dober- Zato opozarjamo interesente, gostilničarje in hotelirje, da pobite v Belo Krajino dokler je še kaj vinskega pridelka, ker so v zadnjem času pohiteli semka' trgovci in pokupujejo vino. Cena je 5 do 8 Din Spričo nastopajoče krize v vinogradništvu, ker izumirajo stare trte in ker je lanska pozeba uničila veliko trt, se je pojarila potreba, da sc naši belokrajski kmetje oprimejo z večjo vnemo sadjarstva. To je pokazal tudi občni zbor sadjarsko in vrtnarske podružnice v Metliki, kjer so z zanimanjem in odobravanjem sledilj navzoči člani izvajanjem podružničnega predsednika g. Konrada Barleta. tuka šnjega šolskega upravitel a. Tako so se člani zedinili v pravilnem sklepu, da za sadno trgovino za-sade samo eno vrsto sadnih dreves, ker samo tako lahko izvažajo sadež. Sklenili so da se bodo večkrat sestajali ob nedeljah, da se pogovorijo o potrebnem podrobnem delu v sadovnjaki.!. Izvolili so si tudi odbor, ki nam je porok, da se bo sadjarstvo v našem okolišu temeljito izpremenilo in »postavilo na zdravo gospodarsko osnovo, kar bo v splošnem gospodarstvu Bele Kra:iiie igralo važno vlogo. Tudi naši čebelarji so na svojem zboro. vanju razgovarjali o krizi, ki je nastopila v prodaji medu- Kljub temu so se izrekli šj za intenzivnejše čebelarsko delo pričakujoč, da se bo položaj na mednem trgu izboljšal Odbor je ostal večinoma dosedanji. Naše mesto, kakor smo to že večkrat omenjali, potrebuje vodovod in dobro električno razsvetljavo. Naš mestni občinski odbor se prizadeva že dalje časa, da dobi električno moč iz Karlovca, odnosno iz ozaljske elektrarne. Dosedai je to bi! o težko mogoče, ker je ozaljska elektrarna proizvajala še premalo sile za industrijske potrebi Karlovca. S priključitvijo Karlovca na Zagreb, ko bo v kratkem zgrajen tak električni vod, se bo temu odpomoglo v toliko, da bo tudi Metlika lahko dobila potrebno električno silo za razsvetljavo in in za elektromotor, ki bi gnal vodo v rezervoar za vodovod- Tako je vodovod nemogoč brez električne sile. To odločitev odbora za sklep pogodbe s Karlovcem toplo pozdravljamo ter pričakujemo skorajšnje uresničenje načrta. Končno omenjamo še eno važno pridobitev, katere potreba se je dolgo časa čutiia za naš obširni okoliš- G. Milan Guštin. tukajšnji trgovec in podžupan, je dobil koncesijo in otvori] drogerijo. Drugače življenje v naši novi banovini poteka normalno. Silvestrov večer prosla* vimo prav zabavno s plesom v prostorih Narodne čitalnice, kjer bo jgral orkester godbenega kluba. NAJSTAREJŠA HISA SVETA OSNOVANA LETA 1712 $a nego fko$e ja Gritje Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Cranz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ST V- • I ' ..v , , v * / □ s □ □ B ceni enim citateliem g E3 —"—————— □ □ in čitateliicam želimo v novem □ □ □ g letu „ VELIK KREDIT" pri g □ □ □ □ 0 E3 E1 □ □ □ □ Oblačilnici „3lir i j i", LJUBLJANA, Mestni tr% 17. 17452 □ □ □ □ S □ □ s 13 H 0 ra ca Pred razmahom socijalnega skrbstva v Kranju Jugočeška bo zgradila večji delavski dom. Kranj, 31. decembra. Z edinstveno koncentracijo in razveseljivim razvojem razne industrije, zlasti tekstilnih tovaren v Kranju v poslednjih letih so postali aktualni razni socialno skrbstveni ukrepi v zaščito in podporo zaposlenega delavstva. V tukajšnjih tovarnah in manjših obratovalnicah je danes zaposlenih že blizu 3000 delavcev in delavk. Velika večina njih se rekrutira iz okoliških vasi, celo do tri tire peš hoda oddaljenih, prihajajo zjutraj v mesto, zvečer pa se vračajo domov. Do poslednjega časa ni bilo za nje prav nič preskrbljeno. Nimajo zavetišča, stanovanj, kopališča. V pogledu delavskih kuhinj so bili šele v tekočem letu storjeni prvi koraki. Narodno - strokovna zveza se je prva zavedla teh potreb kranjskega delavstva ter odprla v avgustu na Podrtim prvo javno delavsko kuhinjo, čeprav je imela _na razDolago skromna gmotna sredstva. Že začetek je pokazal njeno krvavo potrebo: danes jo poseča povprečno 150 delavcev in delavk dnevno. Nadalje eksistira Delavska zadruga, ki ji načeluje tukajšnji mestni župnik. Čeprav je ta zadrusra že lansko leto prejela od oblastnega odbora in Borze deia večje podpore in posojila, bo baje šele sredi januarja otvorila tudi delavsko kuhinjo in nekak konvikt samskih delavcev v bivši lMayerjevi pivovarni. Izreden korak na tem polju pa pomenja hvalevreden sklep unravnetra sveta »Jugočeške'*. iugoslov -xeške tekstilne industriie d. d. v Kraniu, ki je na svoji seji dne 28. decembra sklenil, da zgradi na svojem zemljišču poleg svojih tovaren večji dom za svoje uradnike in delavce. Projektirano je večje poslopje, ki se bo nahajalo v bližini savskega mostu pri ovinku, katerega dela nova savska obrežna cesta na nasipu ob zemljišču Jugočeške. V suterenskih prostorih nove zgradbe se bo uredilo moderno, vsem higijenskim zahtevam odgovarjajoče kopališče, ki bo prvo te vrste v Kranju. V visokem pritličju se bo nahajala delavska kuhinja z obednico. v kateri bo prostora za 200 oseb, tej bo pridružena tudi meraza za uradnike in vse ostale nameščence podjetja, Hrana bo v tej kuhinji zelo poceni, posamezni delavci in delavke bodo mogle dati tudi segreti svoja jedila, ki jih nosijo s seboj od doma. so najlažja po*, po ka.teri prihajajo klice bo-Jeznj v naše teto. Pevci, ki se hočejo iznetoiti hrapavosti, nahoda in prehlada naj jemljejo okusne Anacot-pastilc dra. \Vandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anaoot-pastile! Uprava menze bo pod skupnim nadzorstvom tovarne in delavcev. V prvem nadstropju bo delavsko zavetišče in nekak dekliški dom, v katerem bo imelo circa 100 delavcev oziroma delavk brezplačno stanovanje. Z gradnjo tega poslopja bo pričela »Jugo-češka« že takoj letošnjo spomlad, da bo do jeseni pod streho. Ta korak tvornic »Jugočeške«. ki zaposluje danes že nad 800 delavcev in delavk, je bil nadvse potreben in bo delavstvu mnogo koristil. Vsled tega je to zasebno inicijativo toplo pozdraviti. Preselitev. Naznanjam preselitev svoje tvrdke v Aljaževi ulici št. 35, telfon št. 3339 ter se priporočam cenj. občinstvu še za na-daljno naklonjenost. ANGELO BATELLINO mestni stavbenik LJUBLJANA VIL, Aljaževa ulica 35 telefon 3339 Zanimiv lov za vlomilcem Ptuj, 31. decembra. Meseca novembra t. 1. je ustavil tuk. v i 5. stražnik Josip Kovačec ponoči v mestnem parku nekega neznanca, ker pa se mu je izkazal z vojaško objavo, ga je pustil nadaljevati svojo pot. Čez nekaj dni pa je objavil dnevnik ljubljanske policije tiralico za Antonom Zrncem in njegovim komplicem Ivanom Batičičem. ki sta bila osumljena raznih vlomov in tatvin v ljubljanski okolici in je sprejela tuk. varnostna straža tudi sliko prvega. Imenovani viš. stražnik Josip Kovačec je takoj sumil, ko je dobil sliko v vpogled, da sta oni znanec iz parka in ta Zrnec ena iu ista oseba, zaradi česar je pokazal to sliko vsem gostilničarjem in natakaricam v Ptuju s prošnjo, da se ga obvesti, če bi se daj pojavil v kojem lokalu jednak človek Pretečeno nedeljo zjutraj je opozorila natakarica hotela »Slon« viš. stražnika Josipa Pulea, ki se je oglasil mimogrede izven službe v .civilu, da se nahajata dva sumljiva človeka zgoraj v sobi. Stražnik je sjx>-ločil to takoj stražnici, sam pa se postavil takoj na stražo pred vrata sobe. V službi se nahajajoči Josip Kovačec, so je podal takoj z viš. stražnikom Antonom Struclom v hotel »Slon« in ker so bila vrata zaklenjena od znotraj, je dosegel z zvijačo, da se mu je odprlo, naglo vstopil in s samokresom v roki zahteval od obeh neznancev »roke kvišku«, pustil svojega tovariša pri vratih, sam pa začel pregledovati papirje in dovelil na prošnjo enemu, ker se je ravno bril in še imel po obrazu milo da se izmije. Med tem se je začel pečati z drugim in preglejevati ponudenemu papirje. Med tem pa je drugi osumljenec sunil šibkejšega viš. stražnika Slrucla na stran, skočil skozi vrata in se podal v beg. S šumom opozorjen je spregledal Josip Kovačec takoj situacijo, zavpil svojemu tovarišu, da čuva drugega, sam pa skočil za bežečim, ki je stekel po stopnicah navzdol, z močnim sunkom zlomil notranja steklena vežna vrata in zbežal po Vošnjakovi ulici na Hrvatski trg, čez frg v Muršičevo ulico iz katere ie hotel po Cafovi ulici proti gra. du, ker pa se ista vspenja in mu je bil Josip Kovačec že tik za hrbtom, je naglo zavil nazaj v podaljšek Muršičeve in ko mu je pri Potočnikovi hiši bil zopet Josip Kovačec tik za petami, je slekel svojo suknjo in jo ie ubrisal po stopnicah proti Dravi. Po vodi je bredel navzdol v prepričanju, da mu stražnik ne bede sledil v Dravo. Ko pa je uvidel, da ga je to prepričanje varalo, ker je Josip Kovačec brez pomisleka skočil v Dravo za njim in ga zasledoval po votli dalje, je vlomilec pred mestnim kopališčem splezal iz Drave čez nabrežno ozid. je in skočil čez ograjo na vrt Tretjakove hiše in izginil. Stražnik Josip Kovačec mu je sledil po isti poti in prišedši v Tretjakovo hišo, kamor je kazala mokra sled. si je najprej zavaroval izhod na Muršičevo ulico, na to pa začel pregledovati posamezne prostore, vendar kljub pregledu ie izginil vlomilec, kakor bi se udri v zemljo. Josip Kovačec jo znova preiskal stranišče in drvarnico, na to še enkrat pogledal v sobo, v katero je sicer že prej pogledal, pa ni bilo v njej nikogar, medtem ko so se nahajali v drugih sobah domačini. Ko odprte nastežaj vrata v to sobo, začuti nekak odpor, zaradi česar pogleda natančneje za vrata, kjer je ležal velik kup umazanega perila in to deloma pokrilo z dolgim plaščem. Sluteč, da bi bil lahko v tem skrit vlomilec, je zagrabil in močno objel čez perilo ležeči plašč in takoj čutil, da ima v plašču človeka. Iz lega kupa in izpod plašča ie potegnil ubeglega vlomilca ter ga aretiral. Begunec je Anton Zrnec, rojen 19ol v Zg. Kašlju, obč. Devica Marija v Polju, po po. klicu pekovski pomočnik, njegov koniplic pa Ivan Bahčič, rojen 1007 v Mali Dolnji, obč. Velika Dolina pri Krškem. V sebi holela so med drugim našli med prtljago obeh vlomilcev dve aktovki, ^no tz usnja drugo iz imitiranega črnega platna in v teh dva odpirača, tri dletve, sveder, Kie-šče, škarje, dijamant za rezanje šip, ';l k-. -. bani:' .nista s. Marjana Rusa. —21: K..: cert radio-orkesara. — 22: Napoved časa »n poroilia. Četrtek, 2. januarja LJUBLJANA 12.30: RepKMtao&raM glasba. — 13: Nu,)x;wii wjsa, i> ;■: za, repr^ed u-eir.. ;.a glasba. — 13.30: Poročna ;/. d::.. nl-kov. — 17.30: Koncert rad/j-orkcj.tra. — lft.30: Portreti iz svt»v;w Hjcraisuire. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Tedenski pre2>ed djaiiaelh in tejšh :od::e:rana gia^ba. — ZAGREB 12.-0: Reprodccirana glasba. — 17.15: Komco". i: like ,' d!>e. — 20: Prenos programa iz Bmctil »ve. — PRAGA 10.30: Koncert ikomoimc g!: s'>e. — 20: Prenos iz nar. gledališča v BrasiVavi. — 22: Koncroduci-irama glasba. — 20.30: Večorni koncert lahke godbe. — 23: G .: a za ples. — DUNAJ 11: Dopol-dnais-kj kttt:garta. — 19.30: Odk>n-k i/ staireišlli Ij .'iret. — 20: Koncert pevskih borov in soV za, cesroducjraaa glasbi. — 13.30: Poročila ) dnevnikov. — 17.30: Koncert radik)-orkestra. — p>.50: Promet (dr. Valesičič). — 19: Gospodrlnjska i*.:. — 19.30: ItaOjanšelna. — 20: Klavirski k is -t g. Mar.ana Lipovška. — 21: Kor.cert radi- ^-l.est.ra. — 22: Nagoved časa ki poroči'a. BEOGRAD i: t: Reprod:iei.raaa g!a-,ba. — 12.40: K ncent f::L-kva«eta. — IS: Popoldanski koncert. — -I lJreiii.,s o, .re iz narodnega gledališča. — 21.31 Po-ročlla. — ZAGREB 12.30: Reproduicirana pL orkest-ra. — 20.25: ka godba. — PRA — 19.05: Koaceft hčerina godba. — Koncert kvarteta: l/i30: Prer. s k3iala. — 20: Lahka fl: Operne arije. — 22.25: loJerna glasba. — BRNO a iz Bratislaive. — 19.05: — 20: Prenos vsega fre-\'ARŠAVA 16.15: Repr-Ju- ciruna gl.'--'-:. - - 17» : icc-rt oriam maHH lin. — 20.15: Prv® > lin f o ničnega koncerta iz fiirhaflmoji.ve. — Plf-os inozemsikih postaj. — DUNAJ 11: Dopo'J:Ak.: koncert. — 15 30: Koncert kvainteta. — 16.4 Glas.he.na akademija: pesnil iz stairiii časov fe ; j.-iate. — 19.30: Prtu..s iz duinaišske državne * ler-e. — Orkestralen l.m-cer: laHhe godbe. —I tiRLIN 16.30: Popoldanski konceirt orkestra- — 1 19 Pcsini z gora. — M iidin arodn a za m e r 1 ..*. Belgija — Anglija. [ pies — FRANKFiill — 19.30: Prenos pr M'edmairod7»a zsiok gembcTig!) — 0.30: BERG 15: Otreške ba. — 20: Večontti k r-lara pr-j gramov. -sranfonlj-a. — Bnuxt — LonJ-on: 3. Konee — Koncert lahke s Prt nos ko-neorta iz Ig-a »Večer v Par' na. njav a pnotgr:innov. Cfrt orkestra bala cert. — 17.40: K< 19.30: Zabaven ve. glasbe. — 22: G dl &chnbe.r,to ve k 1 av i r s kontect — 21: Me. mor. — 23.50: Go- 30: Mla.dimski program.— : Zabaven večer. — 21: pr. ..gram: v: NeročMa — 22.30: Ruski godba za 6: Popoldanski konet-t. :na iz Statigart-a. — 21: programov (glej Lan-i koncert. — LANGEN-. — 17.30: Re-pincd. glas-t. — 21: Me dinar, zanne-m: 1. Haydnova četrta :l 2. Grenrj": jve skladbe. 'I is tov zbora in orkes-i.ra. >s _ STUTTGART !f>: nliarta. — 19.30: Slaiio---21: Mednarodna ze-31DIMPEŠT\ 9.15: Kon-— 12.05: Vi-0'fiask-i koo-•t s. lon-skega or testra. — -7 20.30: Komcet iahke i is. — LONDON 19 4=: so. J e. — 20.45: Kiav::sk; p la zamenja ,-a prot'ra-■i. ples. — Zvočni film v Mosiakovem in - v Ljubljani Ljubljana dobi v kratkem največji in najpopolnejši aparat za ton filme: Western Electric Tonfilm v Zagrebu, tcmlilm v Beogradu, reklama gori in deli do juga, malo kraha vsepovsod — i nu, kaj pa Ljubljana? Ho, Ljubljana korači tudi tu svojo zlato srednjo ■pot. Tcnfilma še nima toda ga bo imela v kratkem. Izbirala je dolgo in hvala bogu izbrala nalboljše: v kinu Matici se bodo kmalu, prav kmalu oglasili zvočni, govoreči .pevaioči film, ki iih bo vrtela sodobna naj-*, popolnejša dragocena aparatura Western Electric, napram kateri se je vse drugo izkazalo kot več ali manj nepopoln surogat-Vse to ni šala, mani propaganda. Razode-nem vam tudi, da bomo v Ljubljani videil in 'poskušali sloviti ameriški zvočni film »Songring fool«. In k temu celo smelo plor,-•kam reklamo, ki je enkrat res na mestu (film bodo skoraj dajali tudi v Beogradu): >Zadmtelo bo vsako srce, raznežili se bodo tudi najneobčutljivejii nad tužno usodo malega triletnega Somiy-boya in njegovega proslavljenega, a nesrečnega očeta«. Ta »esrečni mladi oče, singing fool, pevajoči rorec ali nori pevec, je tenorist Al Jolson. V kratkem bo osebno prijadral iz Amerike ▼ Nemčijo in bo samo v Berlinu pobral za vsak večer po 60 dinarskih tisočakov. Na? jih ima v božjem imenu! L:ubliatičani ga bomo za cenejši denar gledali in poslušali v kinu. Jaz, bogme, se bom .med prvinci kregal za vstopnico. Zato, ker sva že znanca. Razumite prav, da tudi to ni samohvala. Bilo je samo prijetno, nepozabno naključje. Švadronham oni dan po Monakovem. Prijetna predbožična nedelja- Študenta rila v namen jutru še nakresane po ulicah, promet prav skromen, a meni se kar ni dalo, da bi jo na tešče ne mahnil v HofbrSu — brrr! Prevozil sem bil vso noč in le slabo dremal v zakajenem kupeju. Kam tedaj tako hudo mačkast v vlažnem bavarskem jutru? I, kam? Če ne v Hotbrau, ki e za zadovoljne, ga Kranjca prva monakovs-ka atrakoija, te. daj pač ročno na levo po Belgraderstrasse (imajo jo, Monakovčani!) k pinalkotekama. Dve sta, kaj ne? Stara in poleg nje mlada. Ali pa je mogoče več -mladih? Časi minevajo in jaz si za potovanje izposojam saino prastare Baedekerje. Ni treba, da bi človek že prvi pot vse ovohal. Po svoji preračunani skromnosti sem si torej naprej ogledal staro in mlado pinako-teko. Ob nedeljah je vstop prost- Iz pinakotek sem dirjal nekaj pred poldnem še k Propi-le'am, v gliptoteko in v ono enako palačo vizavi — ime sem sproti pozabil. Zopet nič vstopnine- In tudi na zunaj vse lepo. Ša solnco je posijalo, pa jo od tam — končno! — peš uberem k solidnemu kosilu v Haf-briiu, popoldne pa spet na lov za galeri ami. To je v Monakovem tako idilično, da skoro nI treba nič dirkati. Vse se odvija samo ca sebe. Prideš, recimo, skozi Hofgarten pred vojaški muzej in takoi ;e poleg skromna palača z neizbežno predbožično umetnostno razstavo. Pc.dcb toiiko in večinoma še ne. predanih, da lahko izbiraš. Nc da bi kaj kupil, seveda. In na levo roko imaš takoj p^-leg razstavišče svobodnih modernih umetni-kov. Ti pa svojih kvadratov in plakatov sploh nočejo prodati. Ker so revolucijonar-ji in denarja ne prizna o, odnosno so že pozabili rani- Pred mrakom se vrnem v centrum. Kaj bi vam pravil post festum — ko je ta lanski božič že za nami — kakšne so pred praic* niki monakovske glavne ulice! Vse v elektriki, na pločnikih glava pri glavi, Pardoi>, noge pri nogah. Hvala bogu. jaz znam ho diti: meni ni nihče stopil r.a kurje oko. Veliki plakati za najznamenitejši tomfilm S!i>-ging fool so me naposled zvabili v kino. To je film, ki ga v velikih mesti.i vrtijo po cele mesece. V Monakovem je bil tisto nc>-t deljo šele tretji teden na sporedu- Le s težavo sm še dobil vstopnico. »Phocbuspalast« v Sonnenstrasse, ki je zares tudi zvečer solnčno svetla, takšne ima svetlobne reklame, slovit kot prvovrsten kino. Prostora bo znotraj za močno razsvet- lienim pročeljem, za kakih boljši.r 3 tisoč; vse ie luksurijozno, do bogato livriranih slug in elegantne restavracije v prvem nad-I stropju- Tisto nedeljo se je dvorana predstavo za: predelavo prazr.ila in polnila. Na platnu se pokažejo najpre reklame, — jaz bi bil za tak red kakor z inseraii pri listih, r.a konec, na konec ž n'imi! Potem tedenske slike, kratka komedija in končno glavni film >;The Singing — foo!«... Gledamo... izpočeika je vse tiho. Presenečen si, ko ti zadonijo iz platna šumn; akordi velikega orkestra — brez godbeni-nikov. Al Jolson g'umi izvrstno itr sprem-ljaoča godba te vigra v pravo razpoloženje. Potlej nenadoma se začno na platnu odpirati usta* iz n ih prihajajo razločne besede, govor, prava pristna angleščina. Prvj dejem e čuden, skoro smešen. Trebušni govor? Gramofon? Navaden trik, ki se bo zdaj zdaj razblinil v večno sramoto vsem. ki imajo opravka z zloglasnimi tonfilnri-..? Taki in vsakovrstni domisleki se -ti bliskoma križajo v glavi- Toda film med tem teče dalje, de"an e se krasno razvija, govorijo na platnu, govorijo vsi bolj jasno in razločno kakor živi. Pred teboj so, veliki, vsak dr-htljai drobnih mišic v obrazu se sklada z glasom in vokalom, prele.stna deva ali diva Betty Bronson bo zdaj zda skočila med nas. in nas začela povrsti cbemati — oh! Mali David Lee. triletni, najmlajši tonfilmski gh>-mač. tudi že' govori, pa tako ljubko, — iu Al Jolson mu pripoveduj pravljico in mu za uspavanko zapo.e pesem, — pesem: »Sonny boy...« Gledam, strmim, okrog: vsa dvoran mi#robci in kak tf kot; se tudi krepko v solz- A jaz sem nic. ČuJež pra\e.^ naravnos-t udaril v i jo, da ,e to šele še hočemo? E, e, deset leti govoril strici, ko ie v v: či ' kinciofogram potomci- prebiraje meni: »Viž ga, tal ko je gledal prvi Vseeni. — naza »Singing focl" je z s'il:e ia.Mie, glasba Še mi vse zveni v boru, k io okrog kestri zemeljske o vi sosedov radio. Na tisto predbež ! e bom spimnil. k: ial in'posl ušal zvo a svetu. — amp: al ukrasti, kakor isein da! zacarini V Ljubljani, pri ovedali: Kmalu 4nffing-foola tudi ke zvpčne filme: etizaci Mialno »Lc e že imenujejo vpfa... .Moram priznali, ud f- Pogledam še nase briše s pariumirani-tneiši Monakovčan ene Vsi so ginjeni do sko-o pozabil na deja-zvočnega filma me je gla\ i. Tako, — in pra-.ičetek, razvoj. Kaj-pa akšns marnie so pred utit pradedje ali vsaj ri; imal prvi trepeta'«;, .z JO let se bodo pozni anašn e »Jutro«, režali raparije ie pisal Jane>-, lfilm med Bavarci!..« de'anju! Vsebina filma es lepa, gluma odlična, ovot — kai bi pravu* esih in pesem o Sonny Inoči drgnejo vsi or-, hodim včasi poslušat o monakovsko nedel'o r bom v Ljubi ani gle-filme- Ah, še bo lepo tiste nedeljo si ne bt je na povratku tudi dasi je bila zlata... u Matici so mi potem io gledali in poslušali nas. In vse druge veno lepe 'Bele sences očo tlotilio« in kako ti najnovejši čudeži sem že nestrpen. ■r: . T 1 tPteprieajte £Cf da ima največjo zateza vseh oblačiJ za g0~ ' / spoae in deco in na'ni$je cene v Ljubham tvr ka I. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. če vesti * Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Odsek za računovodstvo pri tukai-šrcji finančni direkciji se jo preselil s svi-jim združenim referatom za civilne in vojaške mirovine, invalidnine in vdovnine iz H. nadsrtpoja poslopja finančne direkcije iu iz bivše šentpeterske vojašnice v pritličje poslopja finančne dirckcije, in sicer v prostore, v katerih je bila prej nastanjena finančna blagajna. Zaradi tega se nahaja >edaj pisarna za prolongacijo železniških legitimacij za vse civilne upokojence in za izdajo morebitnih pojasni! upokojenim železničarjem in njihovim vdovam v pritličju, vhod s Poljanske ceste št. 1, na desni. Pisarna za izdajanje informacij vsem ostalim civilnim in vojaškim upokojencem, invalidom in njihovim vdovam iu za prolongacijo železniških legitimacij za vojaške upokojence in invalide, ki leži tudi pritlično, ima pa svoj vhod s Krekovega trga št. 1, na levi. Tej pisarni nasproti je nameščena finančna blagajna, torej na desni strani vhoda s Krekovega trga št. 1. Oba druga referata odseka za računovodstvo, to je knjigovodstvo in kontrola, sta pa nastanjena kakor doslej v II. nadstropju poslopja finančne dirckcije. Uradne ure za stranke so pri vseh referatih računskega oddelka od 8. do 12. * Francozi o manifestacijah v D.dmaeiii. Znana francoska revija »Illustration - prinaša v številki od 21. t. m. informativni članek profesorja Warnierja o posetu francoske vojne mornarice v jugoslovenskih pristaniščih. Poročilo pojasnjujejo trije lepi t'o-tografični posnetki o prilikr sprejema francoskih mornarjev v Splitu in Šibeniku Profesor Warnier zaključuje svojo poročilo z naslednjimi besedami:. »Svobodni in mirni v svojih stoletnih pristaniščih, kjer 5e živi naša prosta slava, so naši jugoslovanski prijatelji občutili v obisku naše mornarice prisrčno bratsko manifestacijo. * Tudi Kanada namerava omejiti priseljevanje. Kakor piše Ameriška Domovina«, namerava tudi .Kanada v najkraišem časti omejiti priseljevanje tujcev. Parlamentu predloženi načrt zakona o priseljevanu tu'cev je skoro enak zadev en emu zakonu v Zcdinjenih- državah. Dočim bo Amerika-nom in Angležem dovoljeno svobodno naseljevanje, bo priseljevanje iz drugih držav zelo omereno. 9 Promet z vrednostnimi pismi za inozemstvo. V zadnlh poštnih okrožnicah je izpopolnjen seznam dežel, s katerimi je uveden promet z vrednostnimi pismi. Te dežele so: Albanija, Argentinija, Avstrija, Belgija, Belg- Kongo, Logarja- Češkoslovaška. Čile, Danska, Ejpt. Estonija, Etiv-pija, Finska, Franci'a iu Ab.ir, Gdatiska (mesto), Grčija, Hediaž (kral evina), Irska, Islandija, Italija in San Marino, Japonska, Kitaiska, Lctcnija, Litv mija, Luksemburg, Madžarska, Maroko, N 'nči'a, Nizozemska, Norveška, Nova Zelancl a, Perzi a, Poljska, Pertugallka, Rumunija- Saarska oblast, Španija, švedska, Sv ica, Tuni.s, Turčija, Velika Britanija, U. R. S. S. Rusija ter vse angleške, francoske, italijanske, nizozemske in portugalske ;;oloni'e. V vrednostnem pismu sme biti največ 330:> Din- Svetovnoslavno odvajalno sredstvo. * Naš državljan izgnan iz Reke- Prošl; petek ponoči je bil iz Reke izgnan nas dr«. žavl'an Fran Jagodnik, ki ie že .35 let bival na Reki, kjer je imel svojo trgovino in si s svojim trudom pridobil znatno prenn že-nje. Rodom je iz Ilirsko Bistrice. Jagodnik jc bil vedno dober Jugosioven a se s politiko ni bavil. Po vojni se jc Jagodnik po* služil pravice, ki mu o daje o pogodbe, sklenjene med našo državo in Italijo: opti-ral je naše državljanstvo. Čeprav bi mu kot našemu optantu. italijanska oblas:va morala nuditi iste pravice, kakor jih uživajo itali;anski oPtanii v Dalmaciji, je bil Jagodnik pozvan na kvesiuro, kier mu je bilo sporočeno, da mora v desetih dneh zapustiti Reko. Vzrok je /elo karakterističen-V njegovi hiši stanuje fc>.*ist Grispi, ki pa sicer služi svo; kn/.i na Sušaku. Ta fašist mu že dve leti ni plačal na emščine, zaradi česar je Jagodnik bil prisiljen, terjati r.ajemščino po sodnem potu. Italijanska oblastva so se zavzela za Crispia in si-Jagodnrka kratko m a! o izgnala iz Rekt Pritožba proti izgonu ni bila sprejeta. * Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja, da odpade v sredo zaradi novoletnega praznika zbornični uradni dan, k; bo zato v četrtek 2- januarja. * Naši v Ameriki. V Slovenskem domu v Prttsburghu :e 6. t- m. znani slovenski slikar Gregor Perušek ctvoril razstavo svojih slik. Perušek, ki je v prošlem poletju po 23 letih bil na obisku v Sloveniji, uživ:-. aed našimi ameriškimi rojaki sloves odličnega umetnika, a tudi ocenjevalci likovno umetnosti pišejo v ameriških listih zelo laskavo o iregovi.i delih. — V Clevelandu je v hipni blaznosti napadel z britvi'o svojo ženo rojak Anton Čolnar, star 39 let. Prizadejal ji .ie 14 nevarnih ran, potem pa še sebi prerezal žile na levi roki. Oba so prepevali v bolnico, sedem njuni'; otrok pa so sosedje vzeli v oskrbo- — Enimc1a\vu sta umrli dve rojakinji Ana Vidoš in Ana Kos. Prva, rodom iz S.uhorja v Beli Krajini, jo bila v Ameriki 40 let, druga pa jc bila rodom iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. — Prav tam jc umrl tudi Franc Pevec, star 40 let, rodom iz Lužarjevega Kala pri Stični. Zapušča ženo in petero otrok- * Nov šef policije na Sušaku. Na Sušaku je predvčerajšnjim prevzel mesto šefa policije Joca Mešterovič, dosedanji komisar obmejne policije v Subotici. Dosedanji šef Policije dr. Domazetovič je premeščen k banski upravi v Zagrebu. + Ves promet med Cetinjem in Kotorom ustavljen. Ker v vsej Črni gori in zlasti v gorskih krajih že več dni pada sneg in so nastali veliki zameti, je onemogočen promet med Cetinjem in Kotorom. Pošta se mora pošiljati preko Bara s parobro-dom. Storjeni so primerni koraki, da se redni promet s Črno goro. zopet upostavi. + Izlet hrvatskih turistov v Kranjsko goro. V dneh 5. in 6. januarja priredi Hrvatsko planinsko društvo izlet v Kranjsko goro. Najboljše lovsko in obrambno orožje ter mus nicijo dobite pri A. KUTAR, puškar, Celje. * Predavanje nemškega novinarja v Beogradu. V Beogradu se kot gost nemškega poslanika mudi novinar Geisen-hegner iz Frankfurta, ki se je udeležil Zeppelinovega poleta okoli sveta. V prostorih nemškega poslaništva je Geisen-hegner predvčerajšnjim predaval o Zeppe-linovem poletu odličnemu občinstvu — gostom nemškega poslanika. * Otvoritev šole za slaboumne otroke v Zemuitu. Predvčerajšnjim je bila v Ze-munu na svečah način otvor.iena specijal-na osnovna šola za slaboumne otroke. To je prva povojna šola te vrste v naši d -žavi. Le v Ljubljani in Mariboru obstojita taki šoli že iz predvojne dobe. Šolo je ustanovil? zemunska mestna občina. * Čuden stvor iz krompirja nam je p. -slal orožniški narednik g. Avgust Pleni-čar iz Črne gore. Nenavadni krompir, ki je zrastel pri kjnetu Mirku Gluščeviču, ima nekakšno podobo troglavega novorojenčka. Kaj takega! Spet se bodo našli bab-jeverneži iu prerokovali, da taka znamenja napovedujejo samo najslabše... * Železniška nesreča v Brežicah. V ponedeljek popoldne okrog 14. sta na brežiškem kolodvoru trčila dva tovorna vagona drug v drugega in se tesno sprijela zaradi pre-slabfn cd'bi"ačev. Tir ie bil za kratek čas zaprt, vendar se je posrečilo delavcem napako kmalu popraviti. * Vlak povozil orožnika. V bližini Skop-I;a je v nedeljo povozil vlak nekega orožnika, ki ie opravljal varnostno službo na železniški progi. Truplo je bilo prepeljano v Stfumico v svrho obdukcije. Tržič?? 11.I.1930?? Kje? Kaj? Kdo? Kedaj?? Zakaj? * Avl .jatlčna nesreča v Skoplju- V Skopim se je v soboto popoldne pripetila na tamkajšnjem aerodromu huda nesreča. Ker ie vreme bilo lepo, se je dvignila v zrak eska-driia aeroplanov, :hed drugimi na aparata »Potez« poročnik Špiro Živkovič s podna-redtiikom Sto anom Lazičem. Ko je bil avi-jon kakih 50 m visoko v zraku :o nastal na aparatu defekt in letalo je strmoglavilo na tla. Poročnik je bil težko poškodovan, pod-narednik pa lahko ranjen- Živkovič je bil prepeljan v bolnico. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri živTenju. * Oče iu -sin. Iz Osijeka poročajo o krvavi rodbinski tragediji, ki se je prošio nedeljo odigrala v vasi Trnjani. Osemin-dvajsetletni sin kmeta Jakoba Babica se je spri s svojim očetom, ki mu ni hotel dati zahtevane vsote. Sin je z nožem napadel očeta, ki pa je napad s sekiro odbil M i% orno apoteko v Beogradu, na Terazijah št. 7 v (palači Izvozne Banke) je kupil naš rojak Gorenje Mr. Miroslav ROŽMAN, in jo bo vodil v kompaniji z Mr. M. Karakašcvi-čem, pod imenom APOTEKA „KOLARAC" Beograjskim Slovencem se priporoča in Aieino novo teto MR. ROŽMAN. O potrebSftrae omjceoej« KANC. LltlBLJ«"« t» — KANC fWollr«m . «B»RIBOR CENIK .RATIS! ter sina smrtno poškodoval. Sin je v bolnici umrl, očeta pa so orožniki izročili sodišču. * Dve žepni tatvini na železnici. V osebnem vlaku med Zidanim mostom in Rimskimi toplicarm je b:l pred dnevi okraden mariborski trgovec K. Med vožnjo se je na vagenovem hodniku tesno ob njem preriva! nekaj časa neki starejši, elegantno oblečen gospod, ki pa je že v Rimskih toplicah brez sledu izginil. Trgovec :e opazil šele tik pred Mariborom, da mu je iz notranjega žepa suknjiča izginila listnica z 270 Din gotovine, zavarovalno polico in raznimi listinami. — Ob železniški progi med Zidanim mostom in Radečami je naše! s'!užbu:oči železniški uslužbenec prazno staro usnjato Jistnico, v kateri je bilo več različnih fotografij, papir'ev in dokumentov, a brez denarja. Dokumenti se glase na ime tesarskega mojstra O. iz Most pri Ljubljani- Listnica skoro gotovo izvira tudi iz kake žepne tatvine na vlaku. * Usodna igra z revolverjem. V Splitu se je prefeklo soboto še-tošelec gimnazije Grga čipeič igral z očetovim revolverjem, ne da bi vedel, da je revolver nabasan. V šali ga je končno sprožil proli sebi. Strel je počil in krogla je nesrečnega dijaka zabela v srce. Storil je še par korakov iu se zgrudil mrtev na tla. * Ciril Metodovi družbi so nadal:e vpo slali za msgr. Toma Zupana sklad: Zavarovalna družba »Feniks«. Ljubljana 500.— Dm, C. M. podružnica moška. Hrastnik 100—, C. M podružnica moška. Šiška 100.—, C. M. podružnica ženska, Šiška '00.—, šentoeterska ženska podr- Ljub'ja-na 3^0.— Din. — Lepa hvala darovalcem! * Naš rojak, Slcvcnec iz Gorenjske gosp. Miroslav Rozman, magister farmacije je otvoril v Beogradu lekarno, katero vodi skupno z magistrom g. M. Karakašičem- Lekarna nosi ime »Kolarac« ter se nahaja v poslopju palače Izvozne banke na Terazijah. Našim slovenskim rojakom v Beogradu ga toplo priporočamo. * Smrtna kosa. V Litiji je po daljšem bolehanju umrla v starosti 63 let gospa Frančiška Zclnikarjeva. Pogreb dobre maie-re se bo vršil danes ob 15. na litijsko pokopališče. — V PoFčanaii je umrl g. Vladimir Janzekovič, kapetan v p., dcpolnivši 67 let. Pogreb bo danes Ob 15. — V Cel u je umrl g- Martin' Lah, nadučitelj v. p. Pogreb bo 2. tm. ob pol 16. — V Mengšu je preminula v visoki starosti 94 let graščakinja ga. Ana Staretova, rej. Vrannova. — Pokomi-kom bodi ohranjen b'ag spomin, žalit očim nase iskreno sožalje! I A X F I"! rabijo vsi kovinarji, šoferji, črkostavci, ličilci, pleskarji, dimnikarji, monterji itd. Doza po l)in S*— 11 13"— Dobi se v drogeriiah, parfumerijah in špecerijskih trgovinah. Naročila sprejema glavno zastopstvo Manofina — I. Svetec, Novo mesto V Ljubljani: DROGERIJA GREGORIC. Sza deðanje dvoran in Salonov, za veselice, slavnostne prireditve itd. se nnooroča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3044 L. 1930 jc tu, dr. Čeruetov Poslovni Koledar 1930 na Vašo mizo. Miklošičeva 6, Ljubljana. Učitelj v šoli maje z glavo: »Saj kašljatc kakor za stavo, svetujem Vam vsem od kraja, da Vam mati skuha BUDDHA čaja! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ul. ............................. I „DEPA*S parna pekarna | | in slaščičarna | | (Prva delavska pekarna) ♦ □ Srečno in veselo novo leto želi § q Jože Zadnikar h] □ mizarstvo □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I Viktor Sedej gostilna in vinotoč LJUBLJANA, Kolodvorska 28 >*»»»»lt«»M»»»»»»»M«»««»»»t»»»««»t»»»»»lM»i % i (DodniGovo * n P i ptaimo %a t. § 4 kupi več izvutlov R g Tiskovna %aro cenejše kakor ono od vseh takozvaniii strokovn'a»kov, kateri se bodo mogoče sooz-nali le na tverniške izdelke, ne pa pristno in originalne perzijske in turške ročno izde lane preproge. * Nov list. V SIcvenigradcu je pričel izhajati mesečnik »Pavliha«. List prinaša izključno izvirne domače prispevke v riz-bi in besedi. Več v današnjem oglasu. Izvirne francoske pastiljc V A \a 1> A za športnike pred, med in po lia- * Cenjene odjemalce in P. n. občinstvo vljudno obveščani, da sem zaradi smrti svojega moža podpisana prevzela vodstvo tvrdke, ki jo bom nespremenjeno vodila. Potrudila se bom, da bom v vsakem oziru zadovoljila cenjene odjemalce, in prosim, da ohranijo naklonjenost in zaupanje do tvrdke tudi v bodoče. Pri tej pri'iki želim vsem svojim odjemalcem in pošlo- -nini prijateljem srečno novo leto. — Novo mesto, 31. decembra 1929. Martina Košir, lastnica tvrdke Josip Košir, trgovina z (^""-'-•kfuniiin blagom. ' Naše ženstvo opozarjamo na »O"soo-dinV--' Vrv!«dar<' Iu"osHvenske Matice za leto 19.50. ki-je naprodaj po vseli kmigarnah i;i pri podružnicah Jugoslovenske Matice. Cena 20 Din. za člane 10 Din, s pcš'nino 1 75 Din več- =* koledarček za leto 1930 je izšel v priročni žepni obliki Pole«? seznama v«;a!' ,r:l«;inili 1r»T-'o- in «»j|«i'ni*- ŽljtD v Sloveniji prinaša kole-Iareek tudi net "a-nilskih prvoborileljev i:i osnutek Bnrlolovo-rr:i na^rohii'Ln >l-i 1 i<=- na tudi nar z;ini»n»vih člankov in nekaj vzorcev uradnih vlog Ko-!riporoč'jiv /a vsa'rp pri Zu-jian Hermann, Krekova ul. 4 v Mostah pri Ljubljani. e Horilo. »rfiinc so tia'''*' v in cr»fcr.( F. ČUDEN, Ljubljana Prešernova ulica 1. * Gospodinje! Vaše perilo pere. posuSI. monga aH lika tovarna Jos. Reich. * Intenzivno delo zahteva intenziv. hrano. Ovomaltine vsebuje v koncentrirani obliki vse hranilne snovi, ki so izvor telesne moči. Iz Ljubljane u— Razstava moderne francoske grafike v Narodnem domu, ki je odprta od 10.-17., ie podaljšana do Treh kraljev, na kar opozarjamo vse ljubitelje umetnosti. u— Iz gledališča- Danes ob 15. se bo pela opera -Car in tesar z Grbo v naslovni partiji, zvečer pa bo opereta »Tičar«. V četrtek zvečer se bo pela za red E Verdijeva opera Ernaiii. — V drami se bo danes ob 15. igrala mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje«, zvečer Da Schlillcrjev " Don Carlos«. Predprodaja vstopnic za danes bo od 10. do pol 13. za operne predstave prt dnevni blagajni v eperi, za dramske pa v vestibulu opernega gledališča. Za večerni predstavi pa tudi od 15- do 17. pri ndevni blagajni v operi. u— »Prisega ob polnoči« danes poslednjič na Šentjakobskem odru. Krasna ljudska igra »Prisega ob polnoči« je dosegla pri vseli predstavah popoln uspeh. Vstopnice se dobe od 7. zvečer pri gledališki blagajni. Kdor še ni videl tega dela, naj si ogleda predstavo. u— Ljubljanski želodec. V minulem letu je Ljubljana od 1. januarja do 30. novembra (za december številke še niso znane) konsumirala v glavnem: 6,068.172.75 kg rncke, 66S.254.50 kg masti, olja in drugih maščob, 11,452.509.75 kg domačega sadja, 2,509.736.38 litrov vina, 1,272.921.50 litrov piva in — lG9.35S.2a litrov kisa . . . Raznega mesa in mesnih izdelkov je bilo uvoženih 176.327.37 kg, povrhu še 40.537.45 kg rib. Padel je edino konzum moke napram prejšnjemu letu za okroglih 550.000 kg i:i nekoliko tudi konzum maščob. Konzum vseh ostalih življenskih potrebščin pa je znatno naraste!. tpreo&taCo fko\u&evine nudim po najnižjih cenah in na obro.na odplačila. Poseben popust pri daniskih plaščih in jopicah. (kot £:wbl}anck •Mestni Noviny« poročajo, da je bil na Češkem o božiču skrajno živanen promet v kniigar-nah, gotovo za petino boljši kot lani. Slabo so se prodajale klasične stvari, a zelo živahno je bilo povpraševan e po moderni tuji literaturi ter se je posebno mnogo knjig prodalo iz ankete »Lidovih Novyn«, o kateri je tudi »Jutro« obširno poročalo. Posebno dobro se je baje godilo v tej božični trgovini knjigam Angleža Galsworthi-:a in Francoza Maitroisa- Tudi mariborska L:udska knjižnica (Narodni dom) ima mnogo romanov gornjih dveh pisateljev, kot tudi celo vrsto modernih romanov, ki so jih navajali kot najboljše udeleženci ankete »Lidovih Novyn«. Opozarjamo Mariborča ne, ki še niso člani L'udske knjižnice da si ogleda;o vsaj izložbo modernih knjig, ki predstavljalo pravo galerijo slik v čakalni ci Ljudske knjižnice. Iz Kamnika ka— Šahovski turnir se je pričel v ponedeljek ob 18. v Čitalnici. Udeležba igral cev je za naše razir re častna. Kosalo se bo v kraljevski igri 19 gospodov Opaža se pa v poslednjih dnevih prava šahovska epidemija v Kamniku, tako da je pričakovati še večje udeležbe. Naknadno se je sklenilo, da se bo igralo te v Čitaln:ci, in sicer vsak ponedeljek, sredo m petek. Zaključek turnirja jc predviden na konec meseca januarja. ka— Prva zimsko-sportna nedelja v Kamniku. Čeprav sneg ni odgovarjali smučar-skim zahtevam, so kamniški smučarji preplavili že v soboto kamniške Poljane in teren nod Zapricami. Največ je bilo seveda mladine ki se je zadovoljila tud1-" s slabim sne<*crn. 0'bi'en poset je beleži' Krvavec, tudi na Veliko planino je odšlo mnogo «9Tmrčairiev. Proti večeru je začelo zopet zmrzovatL ka— Proslava 401etnice socijalno - ravarovalnih zakonov se je vršila v nedeljo ob 9. zjutraj v Čitalnici v obliki predavania. ki ffa je imel gosr>. Justin. Udeležba zavarovancev in drugih je bila zelo slaba, dasi bi nrav stvarno predavanje mnogim koristilo. Gn«n predavatelj je med dm'ab?:na ie pred pred dvema dnevoma zapustil ljubljansko bnlnieo. Zdravlienie bo seveda dolgotraino in Slaba in a ne bo mogel kot ža:?ar rh-v izvrševati svojega poklica ker mu ie leva roka zaenkrat nerabna. Zaradi tega bo trpela nomani-kanie niegova družina, ki je zelo š^evil-ia: 5 malih otročičev pričaVniei-o pa še šestega. Nai bi usmiliena srca priskočila ubogi družini na pomoč. Iz Kranja r— V domovinsko zvezo mesta Kranja sta bila na sobotni seji ob "vriske uprave sprejeta Anton Štefe. posestnik in trgovec, ter Franr Bm-iie. rtos^bričar. r—- Šolska poliklinika in dispanzer. Ker še nrm^Tno v K ran in Zdravstvenega doma, ki je sicer od FPoiie-nskega zavod« že projektiran, ima sedii šo^ka polikffinik* svoje prostore na mestnem županstvu. Na razpo- lago imajo le eno večjo sobo, medtem ko aiu.aju otroci m dijaki čakat, v kameniti veži. Ker pa za enkrat ni na razpolago drugih prostorov, nameravajo najeti p-ostore dosedanje odvetniške pisarne dr. Sajevica v Štempiharjevi hiši za šolsko poi kliniko, kjer bi bilo na razpolago več sob. Mestna občina, ki naj bi prispevala polovico stroškov adapitac je in najemnine, je v to svr-ho stavila v novi proračun vsoto 10.000 Din. r— V zaledna Jubileja iz trgovske hiše. Danes praznujeta gospodični Zizi Sporn prodajalka iz Braslovč. ter Ana Orehar, kuharica iz Predoselj, lOletnico zvestega in nepretrganega službovanja v znani tukajšnji trgovski hiši Ivana Sivnika. Gospodar jima bo priredil v svoji hiši domačo zabavo. r— Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik dr. Stanko Sajevic se je preselil s svojo odvetniško pisarno iz Štemp harjeve hiše v Glavni ulici v Pučnikovo hišo nasproti Pu-ščavnika v isti ulici. r— I. fantovski ples v Kranju. ki se bo vršil v soboto 4. t. m. v sokolski dvorani, bo ena prvih letošnjih prednostnih pri' ditev, ki bo ob zvokih iara-banda iz Ljubljane nudila vsakemu obiskovalcu dosti zabave. Po polnoči volitev naileDŠega fanta. K obilni udeležbi vabi prireditveni odbor. Iz škofje Loke 51— Podmladek R. K., ki se je v letošnjem šolskem letu organiziral kot veja humanitarnega Rdečega križa 9koro na vseh šolah kranjskega okraja, kaže razveseljiv napredek tudi v Selcih nad Škofio Loko. Vnetih nodinladkarjev pod vodstvom g. Mihelčiča je 116. šl— Policijska ura, ki spravlja zapozne le goste brez usmiljenja iz javnih lokalov na hlad zimske noči, je tudi v območju škof. je Loke dokaj stroga. Ko je bila zabava v nekem gostilniškem lokalu najlepša, 60 vstopili možje postave in napovedali konec. Nerodna reč! No, beseda je dala besedo in sedaj bodo sitnosti zaradi prekoračenja policijske ure in žaljenja uradnih organov. šl— Mal nepridiprav je komaj desetletni sinko Pavel, doma v eni izmed okoliških škofjeloških vasi. čeprav simpatične zunanjosti in po videzu plah in boječ, ima veri dar na vesti dejanja, ki za bodočnost fantiča ne obetajo prav nič dobrega. Vešč v metanju kamenja in kajenju cigaret, se uagiblje tudi h kraji. Nedavno si je prilastil oa nedopusten način več kovačev in jih na otroško razsipen način razmetal. Dečko povzroča staršem in šolskim vzgojiteljem velike skrbi. šl— V avtobusu Škofja Loka-Ljuhliana velja povratna karta 26 Din in je veljavna en dan. Z Jesenic s— Umestna odredba mestne občine za omejitev beračenja. Jesenice so kraj, katerega smatrajo razni berači vseh vetrov za svojo zlato jamo. V gotovih dneh 6i razni siromaki kar podajajo kljuke hišnih vrat ter najdeš med njimi vsakovrstne ljudi, potrebne in nepotrebne, stare in mlade, zidave in pohabljene, z vsakim darom zadovoljne, pa tudi silno sirove, ki človeka nahru-lijo, ako jim milodar ne ugaja, tako, da so nekateri res prava nadloga tukajšnjemu, že itak po večini revnemu prebivalstvu. Pa se temu odpomore, namerava mestno županstvo v najkrajšem času uvesti posebne bloke, katerih posamezni kupon bo predstavljal vrednost 50 para in te bo zamenjavalo županstvo. V bodoče bodo stranke dajale beračem namesto denarja in živil le kupon, tako da se bodo berači, ko bodo nabrali po več kuponov, laliko zglasili na mestni občini, ki jim bo izplačala denar. Pri tem pa se jim bo na magistratu vedno preiskalo obisti. Potrebni bodo dobili denar, pijanci, izkoriščevalci in delomržneži pa bodo romali v »špehkamro«. Enako bi morale uve 6ti tudi sosedne občine, saj imajo Jeseuiča ni pred svojimi siromaki vedno mir. ker zanje itak vedno skrbi občina, pač pa prihajajo berači na Jesenice iz drugih občin in dolžnost teh je, da same skrbe za svoje občane. s— Pred razširitvijo mestne žnpne eerkve. Jesenice so na Gorenjskem brez dvoma največja občina, toda župna cerkev je na zunaj taka, da ima večjo in lepšo na Gorenjskem vsaka vas. Najbolj je trpela zunanjost cerkve med svetovno vojno. Iz zvonika so vzeli zvenove, da so jih porabili za kanone, niso pa mogli zvonov drugače dobiti iz zvonika ven, kakor da so zvonik napol porušili ter ga nato pokrili z običajno streho. Da se sezida nova cerkev na Jesenicah, se goto?i trudijo že okrog 40 let in priznamo tudi mi. na b; bila potrebna saj je prebivalstvo v zadnjih letih ogromno naraslo. Toda nova cerkev bi v sedanjem času stala 6—7 milijonov Din, katerih pa iz domačega prebivalstva ne bi bilo mogoče iztisniti, tako da bo ostalo le pri tem, da se cerkev kraju primerno razširi in uredi Da se vsaj delno ku jejo gradbeni stroški ki so predvideni v iznosu £00 do 700 000 Din. namerava gradbeni odbor prodali iz gozdov, ležečih na Planini, katerih lastnica je cerkev, veliko množino lesa, ostalo pa se upa nabrati men župljani in tudi dobiti potom mestne .ifcči-ne, ki naj bi v to svrho najela posojilo, kakor ga ob'čajno rabi za izredne investicije. Iz Novega mesta n— Železničarska jubilejna knjižnica v 'Novem mestu priredi v soboto 4. januarja 1930 v Sokolskem domu v Novem mestu velik zabavni večer s sodelovanjem domačega sokolskega orkestra in »Pučkega kaza-lišta« iz Karlovca, ki igra Jovina S. Popo-viča dvodejansko komed jo »Liža i para-laža« ter Br Nušiča burko »Analfabeta«. Prvemu delu program-a sledi ples, h kateremu igra sokolski orkester. AUVtRTA d. z o. 2. TVORN1CA KUVERT in KONFEKCIJA PAPIkJA se naha a s mo na Karlovski c. 2 ali Vožarski pot 1 Pri o oča se za etnična naučila za izdelova ue v eh vrs kuvert ) Vsem onim, katerim sem storil v starem letu kako uslugo v tem ali onem oziru, želim srečno in veselo novo leto ' Ivan šmalc, trgovec NOVO MESTO 1 '»-5 !Xy5i>-V5 IJOV-5 I.-VV. n— Na občnem zboru šahovskega klnlta je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ferdo Nadrah, tajnik Šuklje, gospodar Urban Horvat, blagajnik Stanko Hrovat, revizorja inž. Urbas in učitelj Ivanetič. šahovski večeri se bodo vršili vsak teden v kavarni »Central«. n— Kolo jugoslovenskib sester je priredilo v novem IjudskoAI.I«KI ODER. Začetek ob 20.15. Sreda, 1. jan.: »Prisega ob polnoči«. 1— Najdražjo, pa najslabšo luč imamo Laščanje. Ko je zadnji sneg potrgal nekaj žie, smo dobili Stle pozno zvečer luč, ki pa je brlela po večjem delu Laikcga tako s-lti-bo, da se ni dalo citati ali kaj delati. To stanje je trajalo cele 3 dni. Želeli bi, naj bi se take motnje hitreje odpravljale, saj plačujemo Falski elektrarni ti-ko starost 93 let ter do smrti rad vlekel dim iz male pip ce. Bil je vobče čislan. Prizadetim naše sožalje. 1— Smrtna nesreča. V nede'jo popoldne ie rudniški konj pri opravljanju udaril hlapca Jakoba Klcpeja v trebuh tako, da je po nekaj urah v hudih bolečinah umrl. Truplo so pripeljali v tukajšnjo mrtvašnico. Iz Prekmurja pm— Projekt velike občinske stavbe v Murski Soobti. Na inicijativo župana gt-spoda Beuka se je izvoli! odbor pod predsedstvom trgovca g. Ceha. ki naj bi preštudiral načrt moderne stavbe, ki bi jo zgradila občina. V tej zgradbi bi biii nameščeni vsi uradi in stanovanja državnih uradnikov ter eventualno tudi šole. Taka zgradba je nujno potrebna, da se omeji stanovanjska beda. pm— Zdravstveni dom bo drugo leto zgrajen. Stavba lx> enonadstropna in so jo prvotno nameravali zgraditi v bližini gimnazije. Ker pa je ta prostor neprimeren, no tlom zgrajen najbrž v Orajski ulici. Drzen cerkveni tat Škofja Loka, 31. decembra. Koncem preteklega tedna, v poznih popoldanskih urah, je imela župna cerkev sv. 1 Jakoba v Škof j i Loki gosta, ki mu m bilo 1 toliko mari božjega ceščenja in molitve^ kakor ugodne prilike, d'a v primernem trenutku izvrši svoje nepoštene namene. Oziraje se po popozoniosti, še posebno ie, ko je v vsem hramu opazil le z dvignjenimi rokami, v globoko molitev zatopljenega in klečečega starejšega možakarja — vlomilca, ki se jc ravno v pravem času še potuhnil s pravkaT izvršeno tatvino. Cerkovnik je brez slutenj odšel v zakristijo; neznani »vernik« pa jo je urnih nog ubral iz cerkve in izginil v samotnih ulicah. Kolikšno je bilo kajpada presenečenje g. Okorna, ko je po krajšem času imel v cerkvi ponovno opravka in je opazil, da je puščica pri betlehemskem hlevcu vlomljena in do zadnje pare izropana. Kljub zasledovanju s strani varnostnih organov do sedaj tat še ni v rokah pravice. Po po zvedovanjih se je vendarle ugotovilo, da je možakar star okoli 35 let. Je majhne postave, okroglega obraza, črnih brk in neobrit. Na površniku je videti črno kožuhovino; na glavi pa nosi velik, črn klobuk. £000.— dinar|ev Vam plačam, če z »Ria Balzamom« ne od» pravite kuriih očes, bradavic, trde kože itd v treh dneh Lonček 10,— Din. Predplačilo (v pismu) 18 povzetje pošlje — R Cotič. Ljubljana VII, Kamniška 10 a. — Zastop* niki, lekarne, drogreije velik popust 17264*a Strihnin, Cyankali v mošnjicah, Cyanfk v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti ropa-icam. — Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje ter v Ljubljani. Dunajska cesta 5. 1266 J&€Wat*Otf€ini& ff ** ttmro&ttašgov Vsak „Jutrov" naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za 10.000.- Bin. Blagodejni vspeh zavarovanja za prošio leto 1929» — Obnovljena pogodba „Jutra" z zavarovr^nlco „Tržglav" v Ljubljani. — Izredna ugodnost za stare in nove naročnike „Jutra" brez vst.Uega doplačila. V pravkar mimotom letu 1929 uvedena akcija »Jutra«; s katero je vse svoje naročnike, ki rrnajo v redu poravnano svojo naročnino, zavarovalo pri zavarovalnici »Triglav« v Ljubljani za slučaj smrtne nezgode za znesek Din 10.000.—, je imela jako blagodejen učinek. Nesreča žal nikoli ne počiva. V veliki armadi »Jutrovili« naročnikov, ki so zaposleni v najrazličnejših podjetjih in delih in vsled tega Izpostavljeni dnevno življenjski nevarnosti. je žalibog nepreračunljiva usoda v niinolem letu tirjala svoje neizprosne žrtve. 14 Jutrovih naročnikov je pri opravljanju svojih vsakdanjih poslov po nesreči zgubilo svoje nadebudno življenje. Železniškega uradnika Janka Smerkoiia je pri odpravljanju tovornega vlaka na postaji v Logatcu povozila lokomotiva, knjigovodjo Marsove tovarne na Količevem g. Seliškarja je ubilo vodno kolo, ki ga je ponesrečence hotel sprostiti ledovja. Komisarja fin. kontrole v p. na Jesenicah Karla Kosa je cisto nepričakovano vrgjo ob tla neko motorno vozilo, da mu je počila lobanja. Litijski posestnik in lesni trgovec Ivan Rotar je padel kO't žrtev zavratnega umora. Orožnišikemu kaplanu Janezu Jugu v Ljubljani se je sprožila puška pri čiščenju, krogla mu je prodrla možgane, da je bil takoj mrtev. Poštar in posestnik pri s\\ Tomažu blizu Ormoža, Milko Škerlec, se je ponesrečil na poslovni poti z motam ion kolesom. Skoro na isti načm se je ponesrečil ključavničar v Pred-trgu pri Radovljici Ignacij Pristavec. Gostilničar v Oerucih Ludvik Arnuš je umrl na posledicah nesreče pri spravljanju lesa. Cestni nadzornik v Domžalah Rudolf Seljak je postal žrtev avtomobilske nesreče, Janez Cerkovnik m Franc Verhunc sta postala žrtvi strahovita avtomobilske nesreče na državnem mostu v Mariboru. Trgovec v Ljubljani Drago Schvvab je podlegel posledicam fovsike nesreče v Savinjski dcEtoi. Svoje nadebudno življenje :e moral pustiti strojevodja Milko Vod-lak ob nedavni katastrofalni železniški nesreči v Raihenburgu. Razen dvema ponesrečencema, pri katerih niso po-zvedovania še zaključena in sta pre e-la le 5000 Din na račun, je bMa zavarovana vsota oo Din 10.009.— že vsem izplačana. Jasno je. da taka nenadna smrt zaradi nezgode pretrese v večni prmerov katastrofalno ■gmotni položaj družine, ki je že itak težko udarjena. Tak udarec usode naj o'aj-ša težko prizadetim svojcem sredstva vsa i za prve ;"> na'mi rnejše potrebe. Zato je »Jutro« sVenilo z zavarovalnico »Triglav« v Ljublani tudi za leto 1930 pogodbo, po kateri bo zavarovalnica izplačala 10.000 Din (deset tisoč dinarjev) za vsakega ».Jutrovega« naročnika, ki bi se tekom leta 1930 smrtno ponesrečil ali na posledicah nesreče umrl v šestih mesecih po nezgodi. Zavarovana vsota se bo izplačala takoj po smrti pone^rečeneevi rodbini odn. ponesre-čenčevim pravnim naslednrkom. Zavarovalnica »Triglav« je prevzela vso odgovornost za izpolnjevanje te pogodbe. V primeru kakega spora je pristojno ljubljansko sodišče. Za »Jutrove« naročnike ne nastanejo radi tega zavarovanja nikake nove obveznosti. Tudj naročnina se ne poviša. »Jutro« bo vse zavarovalne prispevke plačevalo samo. Od naročnika se zahtev a edino to, da svojo naročnino v redu plačuje. Vsako zavarovanje, zlasti tudi nezgodno. je gccovo velike gospodarske in soeijalne važnosti. Radi zavarovalnih premij, ki so za življenske razmere ogromne večine - Jutrovih« naročnikov vendarle precej vV.ke. pa se ne more zavarovati vsak. Da pri koči na pomoč onim rod Ivermi svojih naročnikov. ki bi jim nakopala nezgoda ne le veliko žal >st. temveč tudi hude denarne skrbi, je sklenilo »Jutro« omenjeno zavarovalno pogodbo s »Trglavom«. Zavarovanje velja za vse naročnike, nove in stare, za vse leto 1930. Eni prihodnjih številk »Jutra« bomo priložili za vse naročnike, ki so svojo naročnino poravnali, zavarovalne Police. Na obeh notranjih straneh p.ilice bodo natisnjeni točni pogoji, ki jasno določajo, v katerem primeru bo zavarovalnica izplačala zavarovarirno Din 10.000.— in v katerih slučajih smatra, da v to ni obvezana. Pogodba velja na primer za vse smrtne nezgode, ki zadenejo kosa pri izvrševanju njegovega poklica ali tudi drugače Na primer pri strojih, na potovanju po Evropi, pri kmečkih opra- vilih in tako dalje. Izključeno je samo poklicno delo v tovarnah z eksplozivnimi snovmi (smodiršnica) in v rudnikih pod zemljo. Ako se torej ponesreči rudar ffcven rudnika ali pri dnevnem kopu, se zavarovana vsota izplača. Zavarovane so tudi nesreče pri gašenju p' žarov, kar je zelo važno za člane gasilskih društev, dalje nesreče zaradi električnega toka. radi strele, nesreče železničarjev, delavcev v tovarnah itd. Skratka: od zavarovanja so izključeni samo oni primeri, ki so navedeni v zavarovanih pogojih in ki so večinoma taki. da zadene krivda več ali mani ponesrečenca samega. Zavarovanje velja kakor omenjeno v 1. 1930 za vse »Jutrove« naročnike, za one, ki so na naš l"st že naročeni in za one ki se na novo naroče. Nikomur se ni treba za to zavarovanje posebej prijavljati nam aH zavarovalnici »Triglav«. S tem, da plačate naročnino. se že tudi zavarujete. Vsi naši zvesti, stari naročniki, pa tudi crv. ki nameravajo v prihodnjem letu 1930 stopiti nanovo v njih vrste, bodo nedvomno uvideli veliko korist, ki jim jo nudi tako zavarovanje, koeega edini pogoj je le, da je naročnik »Jutra« in da ima svojo naročnino poravnano v redil. Prepričani smo, da nam bo naša ugodna zavarovalna akcija pridobila mnogo novih simpatij in novih prijateljev in naročnikov. »JUTRO«. (0se iScif* fttbi SMMGffl9 AoTkt sMcSffcife* &tub1fan€tj &hŠ£sandreva c. 1. tte Koledar zimsko- športnih prireditev Izredno lepo se je razvil zimski šport zadnja leta v Sloveniji. Res postaja pravi narodni spert, ki bolj od vsake druge športne panoge prodira prav v vse sloje in skupine prebivalstva. Na tisoče in tisoče že šteje armada naših smučarjev in ljubiteljev drugih zimskih športov in vsak dan se ji pridružujejo novi. Ob enem pa razveseljivo osvaja tudi druge pokrajine Jugoslavije. Naj« lepšo sliko o velikem razmahu zimske« ga športa nam nudi tekmovalni koles dar, ki ga je sestavil zimskosportni Javez. Najbolj častno mesto v njem zavzemajo dnevi od 29. januarja do 2. februarja, ko se vrše na Gorenjskem velike mesJnarodne smuške in drsalne tekme, ki se jih bodo udeležile skoro vse evropske države, v katerih se goji zimski šport. Razpored vseh za prihoch nje mesece določenih tekem je nasled= nji: A. SMUŠKE TEKME. 1. lan.: v Bohinju medklubska tekma v teku na IS km: prireditelj Smuški klub Bohinj. 5. ian-: na Jesenicah medklufo-šlka stafetna tekma na 24 km in medklubska skakalna tekma na novi skakalnici, oiboie v orlred-bi seortnesa kluba Bratstvo. Jesenice. 6 ian.: v Ljubljani medklubska tekma na 18 km za prvenstvo Liubliane: priredi smučarski klub Ljubl ana. — v Zagrebški o-kolici: slalomotekma v priredbi HŠK Con-cordia. 12. ian.:Klubslki dan za prireditev klubskih tekem: v Kranlski gori na 18 km prireditev SPD Kranjska sora; v Bovjem-Mo?-strani na IS km članska tekma, skakalna članska tekma in mladinska tekma na 2 k m do 8 let. na 3 km od 8—12 let. vse priredi Sm. k!. Dovie-Moistrana: na Bledu na 18 km članska skakalna in 2 mladinski prireditvi, priredi S. K- Bled: v Bohinju na 18 km članska, skakalna članska. mladinska na 2 km do 8 let. na 3 km od 8—12 let. priredi Sm ki. Boli-ini: na Jesenicah na 15 km članska, skakalna članska, mladinska na 2 km. odn na 3 km po ^starosti, priredi S. K. Bratstvo; v Gorjah: članska na 15 km. skakalna članska. mladinska na2 odn na 3 km oo starosti. priredi SK Gore: v Radovljici: mladinska na 10 km za tekmovalce do 18 let. priredi smušk.j klub Radovljica: v Logatcu: elastika na 10 km mladinske na 2. 3. odn 6 km po starosti, priredi Sm- ki. Loaratec: v Tržiču: članska na 15 km, priredi S. K. Tržič: na Viču: članska na 11 km. priredi S. K. Reka na Viču: v Ljubljani: kombinirana smuška tekma 11. in 12. ian-. priredi SK Ilirija: v zagrebški okolici: medklubska štafeta na 18 km. priredi Runolist: v Sarajevu na podnožu Trcbeviča i Jaliorine planine na 12 km, priredi SK Slavila v Sarajevu. 19 ian.: na Pohorju ev. v Mariboru medklubska tekma na 18 km za prvenstvo" mariborskega okrožia priredi SPD v Mariboru: v Kranju: sckolska smuška tekma na 18 km, priredi Gorenjska sokolska župa: skakalna tekma, priredi Soko-lsko društvo Kran"; na SFememi: Patrulna tekma s Slicnena priredi T. K- SIjeme v Zagrebu: v Sarajevu: medklubska na 12 km za prvenstvo Saraievo. priredi SKI-klu'b c--aievo: na Avaii: prvenstvo Beograda ;:J 12 km kot medklubska tekma, •prired' Sr. pl društvo Beograd. 25 ' ?'> ian- V Bovje-Mojstrani: prve^*-Vavske banovine v kombhtr/av.Tjm t o u priredi Sr, 2ri. Dovie-Moi- s. v Mariboru: Prvenstvo Maribora na i o km. priredi I si. sp. k!. Maribor: v Ljubljani: mladinske tekme na 3 odn. 6 ikm v priredbi Sm. ki. Ljubljana: v zagrebški okolici: medklubska na 18 km priredi HAŽK. 29. jan. do 2. febr.: MEDNARODNE SMUŠKE IN SKAKALNE TEKME NA BLEDU IN V BOHINJU; priredi JZSS: 30. v Robi ni u tekma na 30 km. 1. 2. na Bledu tekma na 18 km in kombinirana tekma. 2 II v Bohinju skakalna kombinirana tekma in skakalna tekma. 31. I v Bo.iin.iu voiaška tekma na 30 km. 2. II. v Bohinju vojaška tekma na 18 km. 3 febr. na Bledu: mednarodna skakalna tekma, priredi SK Bled. 8. febr. v Ljubljani: mladinske tekme na 3 km. iuniorske tekme na 6 km. ob o e v priredbi SK Ilirije. 9 febr. v Mojstrani: stafetna tekma na 24 km: 4X6, priredi Sm K Dovje-Mojstra-na: v Logatcu: medklubska tekma na 15 km. priredi Sm. klub Logatec: v zagrebški okolici: prvenstvo Zagrebškega zim-skosportneiga podsaveza na 18 km. priredi ZZSP- na Jahorini planini: medklubska tekma na 30 km, priredi SK Slaviia. Sarajevo; na Fruški gori: tekma na 12 km v priredbi Planinarskega društva Fruška gora. Noviza. 15 in 16. febr na Blokah lov na bsico. priredi TK Skala v Ljublani; na Bledu: kombinirana tekma za prvenstvo Gorenjske. priredi SK Bled: na Pohoriu: skupinski tek. priredi SPD Maribor: v Dovje-Mojstrani: Sokolska tekma na 18 km. priredi Gorenjska sok. župa; v Gorskem Ko^aru: smuška tekma na 10 km. priredi SK Viktorja na Sušaku: na Bjelašnici: Prvenstvo Drin banovine na 16 km priredi Ski4cluib Saraevo: v zagrebški okolici: kombinirana tekma, priredi HŠK Conoordia; Zelenica: srednješolske s bilo m-tek me. priredi SK Ilirija-23 feir. na Bledu: medklubska skakalna tekma za prehodno dariIo» Slovenca«, priredi Smučarski klub Liubliana: Zelenica: Tekma v terenskem smuku, priredi SK Tržič. 2 marca Dcvie-Moistrana: Tekma prvakov na 18 km. priredi Smuški klub Dov:e-Mojstrana- 9 marca na Pokliuki: vstrainostna tekma na jO km za prvenstvo Dravske banovine, priredita Smuški klub Bohinj in Športni klub GoTie. 16. marca v Planici: Stafetna tekma na 20 km, priredi Sin. ki. Liubhana. B. DRSALNE TEKME. 5. in 6- ian. v Luibljani: tekma senioriev v umetnem drsaniu za oreh. darilo dr. Fuchsa. tekma iuniorjev v umetnem drsanju: tekma dam prired5 SK Ilirija. 11. in 12- ian. v L!ul>1, dnS 5. jamia.r^a 1930 mu&lub-ski štafet™ te.k na 24 k.ni, i>cs>c-jdinc istega Aic 4nedikUU>skie skaka In« tekme na lastni m/vo 5'uibiio štev ''.o stafcit. PriVavn.tia znaša D:n 5.— za tok.movafca, kc-terčh je tirctoa p-"t'ati sSsvnno s pr3aRn:«o na$-ka-sneje d"> ian".:nr!a 1930 na SK = Draitstn-: t Jescnicc. Naknadna ipr:.;.,i,i:-'::a z-naša dvotno vsoto. Tcikimcivatci naj na predvečer tdkmo-va- nja po moižmos^ na Jescercah. kjer sc bo cb 20. mri tavršij ŽTH.i» stoitprn :n posarniczn!'.ko(v, p-oja-smila se bo prcea tor bo eventualni zdravniški preglod. Vodstvo tekme je v rekah s-muškc^teliničnega odiselca SK »Bratsbva«. Vsi tekmovalci niora.io biti venificiirani pri J. Z. S. S. Tekm.uie se pic pravfl.niku J. Z. S. S. Darila: Prva štafeta dobi bronasto spcminefco pla&cto, drnga in tireitSa po5zrcn:c-o. Smuška skakalna tekma. Pričetirfc ' skakanja je cb H. uri. Pr';javn:"na znaša Din 10.— za tekmovalca. Tekmuje se po pravilniku J. Z. S. S. Darila: Prvi dobi skakalne sni^či, drugi vn tretji priiznaorco. RazdeVtev dairiil obeh nr-reCTtcv in ra®g!a«»-teiv rezatta.fov se vrši ob 16. ud istega d':i« v »Soikolskein d.om>u-«. Pritožbe ie vit-cati na razsed-išče v sm^s-Vi praivčtevka za smušk« tekme J. 7- S. S. Za prenoč:šSa v kvr'er>1i sobah po prcdhed-it; ih pirMava.h še preskrb Veno. Ako se P'rrcd,:tic'v zaradi w.wrrdn-"i S"C'žn.1i razmer ne bi nKMjla vršiti; se bo .pravočasno ch-jaivšlo v ea.sopis.j,u. Športni nrobiž Se nekaj nedeljskih tekem: Subotica ŽAK : Subotiški SK 4:3 (2:2), Sand -SMTC 2:1. Pokal ŽAK si ie priboril Sand s 6 točkami. — Bersamo: \Vacker (Dunaj) : Atalanta 1:1. — Kairo: .U.ipest (Budimpešta) : team Kaira 2:1. — Atene: Viktorija Žižkov (Pratca) t SK Etiko -,Jerce 5:0. — Solun: Ceehie Karlin (Prasa) : PAOK -Saloniclii 2:1. — Pariz: Stade Francais : AS Roma 5:1. Madžarski savezni kapetan dr. Foldessv je za svetovno nogometno prvenstvo stavil naslednji predlos: Predhodne tekme naj bi israli evropska in ameriška skupina. Evropska skupina bi bila razdeljena v tri podskurine. V prvi. ki bi istrala na Dunaju. bi bile Avstrija, Belei.ia. Francija. Holandija. Luxemburs. Anulria. Neinčiia in Švica. Drusa bi igrala v Pragi ter bi ji OTROŠKE NOGAVICE 'llGOM pripadale Čelioslovaška, Danska. Švedska. Finska, Estonska, betonska. Litva. Norveška in Poijska. Tekme tretje skupine bi se vršile v Budimpešti ter bi sodelovale Madžarska, Italija. Bolgarija, »Grčija. Jugoslavija. .Španska, Portugalska. Rumuni.ia in Turčija. Zmagovalci iz teh evropskih skr-pin bi igrali z zmagovalci iz treh sličnih ameriških skupin za končno zmago. — V športnih krogih se smatra, da bo ta načrt iz finančnih vzrokov neizvedljiv. Poleg tega pa bo gotovo mnogo ugovorov zaradi razdelitve posameznih dr/.av. Hans MoMenbauer f Kakor smo že na kratko poročali, se je v nedeljo popoldne smrtno ponesrečil slavni nem;k tenis igrač 1 lans M Idenhauer. Mol-d'cnhaucr je sam šofiral svoj avto Hote' je prehiteti drug avto. pri tem pa je trčil skupaj z vozom cestne železnice. Molden-haucrjcv avto jc bil popolnoma razbit, vozač pa tako težko ranjen, da jc ob 19. uri umrl. V avtu so b:le še tri osebe, ki pa so dobile le lahke poškodbe. MoUcnhauer jc bil star .šele 2$ let. Bil je pravi stebdr nemškega tenis športa ter je bil med nemško športno publiko izredno priljubljen. V zadnj;h letih je v mednarodnih borbah dosc"el krasne uspehe, zlasti v tekmovanju za Davisov pokal. Pri tem se ne sme pozabiti, da ie bil Moldenhauer čisti amater. Že v mladih Jetih jc zaradi svo-jctl 1 krasnes/a stila izzval pozornost strokovnjakov. Že leta 1022. je bil v »ranflisti« nemških igraeev na 15. mestu, leta 1921 na 10. in leta 1925. že na 3. mestu. Leta 1929. ga jc nemška teniška komisija postavila poleg Froit/heima na drugo mesto. L. 1926. si je Moldenhauer priboril nemško teniško prvenstvo. V zadnjem tekmovanju za Da-visov pekal je pokazal svoje izredne zmožnosti ter mu je tudi uspelo, da je premagal slovitega italijanskega igrača de Morpurga. Z Moldenhauerjevo smrtjo je v vrstah nemških tenis igračev nastala občutljiva vrzel, ki se ne bo dala tako lahko in hitro zamašiti. Nemčija bo v prihodnjih mednarodnih boibah nastopila precej handicapi-rana. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Ameriška in nemška lahka atletika Nemci z u«pehi svojih lalikoatletov na zadnji olimpijadi niso bili povsem zadovoljni, čeprav so dosegli prav lepe rezultate. Že sedaj se trudijo, da bodo na prihodnji olimpijadi v Los Angelesu mogli poleg Angležev nastopiti kot resni konkurenti Američanom ter iim mogoče celo ogrožati vodstvo v lahki atletiki. Za to bo oae treba mnogo truda in vztrajnosti, toda žilavost Nemcev bo skušala odstraniti ves težave in zapreke, ki vodijo do toliko zaželjenega cilja nemških športnikov. Z orirom na ta prizadevanja Nemcev je zelo zanimiva primerjava uspehov, ki so iili Američani in Nemci v pretek'eni letu dosegli v lai ki atletiki, in ki jo objavljamo v naslednjem: Nemec Eldracher ie na 200 m dosegel čas 21.1. Američan Simpson pa 20.6, 400 m ie Nemec Biichner pre'ekel v 48.1, Američan Bo\ven pa v 47.6. Za 800 m je Nemec Miiller rabil 1:53.8. Američan Ed\vard pa i :52.2. Zapreke na 110 m je Nemec Janisch preskočil v 14.7. Američan Collier pa ga je prekosil za tri desetinke sekunde. Isti nemški atlet je 400 m z zaprekami pretekel v 55 sekundah. Američan Ahlot pa v 54.3. Pri 'koku v višino ie Nemec Bormeder dosegel 1.91. Američan Corhenshall pa 1.99. Pri skoku v daljino ie Nemec Kocliermanu zabeležil 7.50. Američan Hilt pa 7.64. V skoku ob palici ie Nemec Wegener prišel preko 4.02. Američan Barnes pa preko 4.30. Američan Brix je vrgel kroglo 15.85 111. Nemec Hirschfeld pa 16.11 m. Nemec Molles je vrgel kopje 64.91. Američan Mvers pa 67.16. V metu diska je Nemec Hofmeister letos dosegel le marko 46.31. njegov svetovni rekord od 48.77. ki ga ie postavil leta 1928, je izboljšal Američan Kreuz na 49.90. podlagi, pršič, smuka idealna. Koča ie oskrbovana. SK Ilirija. (Službeno.) Prihodnja seja klubskega načelstva bo v torek 7. t. m. ob 20. v dumskem salonu- kavarne »Emona«. Prihodnja plenarna odborova seja je določena na ponedeljek 15. t. m. V smisiu sklepa plenarne seje z dne 23. dec. prosi predsedstvo načelnike vseh sekcij, da skličcjo do 10. t., m. sestanke sekcijskega članstva v svrho izvolitve sekcijskih odborov in sestave proračuna. Gg. načelniki se prosijo, tla pošljejo točne proračune svojih sekcij do 12. t. m. op j dne tajništvu k blagajni v kavarno »Evropa«. — Tajnik. Službeno iz Sekcije ZNS. Upra-vni odfcor Sekcije je sklenil na seji 16. decembra na podila«; d>>'V'sa SK Grafike z dne 11. decembra ukrirti skico seje z dne 14. iwveim(bra, po katerem Sekcija začasno ni deleziirala sočnrkov k tekmam SK Grafike. SK Graiika je preje.! tozadevno sub IS. dec. poseben d'>p!-s. — Tadnik. 3ESS Prvo\Tstno urejeni xcht»i atelje ve Ljubljana, Gosposvetska cesta 4. poleg Figovca — nasproti Kneza Sprejema od Vi9 — V: 13 (i) in od 14 (2) — % 18 (6). * Na željo sprejema tudi 'zven navedenih ur. Ob nedeliah dopo!dne. Nov vremenski preobrat Ljubljana. 31. dec. Po ponedeljkovem zmernem mrazu je davi naglo nastoptlo toplejše vreme. Živo srebro v termometru je po mnogih krajih Dravske banovine znova kot pred dnevi zlezlo nad ničlo. Najvišje termometersko stanje beleži Rakek (+ 3 C), najnižje pa nekateri kraji na Gorenjskem in Štajerskem. Splošno je bilo v Dravski banovina megleno in oblačno, v. zgornjem predelu Gorenjske je davi snežilo. Prva jutranja vremenska poročila so javila naslednjo situacijo: Bohinjska Bistrica 0 C, sneži; Kranjska gora — 1 C, sneži; Jesenice + 2 C, oblačno; Tržič —1 C, megla; Kamnik 0 C. megla; Ljubljana 0 C, megla. — Na Štajerskem: Celje — 1 C. megla; Maribor +2 C, oblačno; Dravograd — 1 C, oblačno; Ljutomer —1 C. oblačno: Murska Sobota —2 C. oblačno. — Na Dolenjskem: Brežice + 2 C, megla; Št. Janž na Dolenjskem + 1 C, megla; Novo mesto 0 C, oblačno; Kočevje -r 2 C. oblačno. — Na Notranjskem: Rakek + 3 C, oblačno. Železiinški promet redno funkciionira. Telefonske in brzojavne proge v redu. Nikakih prometnih ovir. Smučarski k'ub I.iuhHana. Jutri ob ?D. v kavarni Emona obvezen sestanek tekmovalcev in o^taletra članstva. Dogovor glede tekme. Po sestanku istotam seja odbora. Vremen«ko nornePo. Koča v Planici 110S metrov dne 31. dec. Snega 40 cm na stari Vse poslovne knjige, koledarje in pisarniške potrebščine m. n 2 ^ Dragotin Štrucelj q 0 carinski posrednik ™ S o 0 LJUBLJANA, Dunajska c. 38 ■ ■ 0 0 CD ■ O ■ O ■ CD ■ CD ■ O I CD ■ CD ■ CD ■ CD, □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem JOŽA JANŠA čevljar JESENICE-FUŽINE Gorenjsko Silvester Golmajer o stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo q Ljubno, p. Počnart Sorenjsfco ■ 0 ■ 0 ■ 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO oioioioioioioioioioioioioioio ■ ■ 0 Srečno in ueselo nouo leto želi 0 q usem turistom, smučariem in ceolenim gostom q 5 Kavarna „PRISAJtfK« 5 Kranjska gora ■ 0 C3IOIOBOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO o Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. od|emalcem OTMAR RANZINGER založnik vseh steklarskih izdelkov v Zagorju pri steklarni. Obienem priporoča svojo veliko zalogo najrazličnejših steklarskih izdelkov po najnižjih konkurenčnih cenah. □ = (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno, zdravo in veselo novo leto želi Anton Križnar gostilna, trgovina z mešanim blagom, dež. pridelki v Stražišču pri Kranju in RESTAVRACIJA NA ŠMARJETNI GORI S veselo in srečno novo leto! S i Fran škerjanec g valjčni mlin S Radomlje ■ ^sfiatfiissBuaacsasBsiiiBHaBHV OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO o o ■ SREČNO NOVO LETO ■ u želi tvrdka 0 A nt. Krisjper Ljubljana, Mestni trg 0 0 □ ioioioioioioioioioioioioioio Cenjenim gostom ter potujočemu občinstvu srečno novo leto KOLODVORSKA RESTAVRACIJA čakovac Mirko štrukelj OBOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO M 3I0I0B0I0I0I0I0I0I0I0I0I0I0I0 SREČNO NOVO LETO! Manufaktura Franjo Majer Maribor □ Vsem cenj. prijateljem, znancem ter odjemalcem □ Veselo in srečno novo leto! □ □ □ □ □ trgovina z mešanim blagom g Ježica $ Roza Snoj □□I-hjlhji ii H,TII ojuuaaDonaLJOODDa^^ Ilija Bolež, Nouo mesto trgovina z manufafcturnim blagom, mesarija in pekarija § želi usem cenj. odjemalcem srečno nouo leto leto l . | t Srečne in veselo novo ♦ l žeti vsem cenjenim odjemalcem, pri/ate | l/em in znancem j (BertnesZ in drug i fr|. as tem, mcHeo ni drM-| £*tni tnkvs/citni proizvodi na vetiteo i (Drhnitea iJ B SREČNO IN VESELO NOVO LETO £1 □ □ □ □ S □ 0 E3 □ □ 0 želim vsem svojim odjemalcem ter obenem naznanim, da je velika pošiljka GRAMOFONOV IN PLOŠČ ravnokar došla. — Se priporočam za nadaljno naklonjenost. »Tehnik" Josip Baniaf, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 V palači Okrožnega urada. Vsem svojim gostom voščim veselo in srečno novo leto Id □ □ □ □ □ □ El □ □ □ □ □ r«] ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UI Kam pa kam? K Lasanu na dobro kapljico, kakor tudi na pristne morske ribe vsaki petek. — Iste se bodo dobile tudi v delikatesi, ki jo otvorim dne 2. januarja 1930 na Jesenicah v hiši g. J. Ambrožiča. Se priporočam JURE LASAN. Lasan Jure in Jela Jesenice OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO o ■ o Lozič & Padovan veletrgovina vina Ljubljana, Dunajska cesta št. 9 gostilna »Operna klet« želita vsem svojim gostom in cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto! : Srečno novo leto! ♦ Katarina Vodnik l gostilna * PODUTIK NAD LJUBLJANO ♦ * X Srečno in veselo novo leto želi vseni cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost Martin Mačeh trgovina in strojno pletenje DOL. LOGATEC □ □ n □ □ n n □ n n n n □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o, Srečno in veselo novo leto želi ANTON PUNTAR trgovina vina in žganja na debelo LOGATEC Srečno in veselo novo leto želi želi vsem svojim odjemalcem in se še nadalje priporoča ALOJZIJ ZCRčIč umetni mlin in oljarna bučnega olja na BREGU menjalnica v PTUJU □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a ■ • t'-VVf'-vxI\"V|c-vv,/j-vv,\v,, —Nx,.V N..—V - V,I F l/ip m m m Cene zmerne! Solidno delo! Ladi Košiček splošno kleparstvo NOVO MESTO Ljubljanska c. se cenj. občinstvu priporoča ter želi veselo in srečno novo leto. •j t j sJiV^ nSBBBSBHBBBSBai » Ivan Breceljiiik M mizarstvo S 9 DOMŽALE=KOLIČEVO S u ž 'iflBaiBBBIlBC'S>BBBBBBIB4IBIBlkri Srečno in veselo no\o leto želi cenjenim odjemalcem JOS. ŠELOVIN zastopnik tvornic DUGAKESA OIOIOIOIOIOIOIOIOIOI OIOIOI OI o 9G)QQ(DOQ©Q©0Q8©©0©99Q©^ Avgust černe splošno mizarstvo Ljubljana, Zgornja šiška št. 122 VVBBBBMSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBR S Josip Andlovic B strojno mizarstvo, elektrožaga S ŠKOFLJICA, Dolenjsko .*BBM.BBtB»BBtt'*BBa«BBBB*BBBBBB* □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ Srečno in veselo novo leto želim vsem cenj. odjemalcem Matija Terlep izdelovatelj voz LJUBLJANA VII, Sv. Jerneja c. L C □ □ G D □ □ C □ C Srečne In tre&eCo novo Četo v&em cenjenim odjemaCcent in prija-teCjem $ed tvrd&a ŽjuMiana, Hon^re&ni irg 15 SREX XO želita VESELO vsem NOVO LET« > 1930 prijateljem 'in znancem, kakor tudi obiskova cem IlOTELA SLAVEC V KRANJSKI GORI ter se priporočata *a nadaljno naklonjenost LEOPOLD IN MARIJA ZORE Veselo in srečno novo leto želim vsem znancem in odjemalcem Valentin Breo trgovina mešanega blaga, nakup in prodaja deželnih pridelkov Sv. Trojica — Slov. gorice čiict »rečno In wes»elo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi tvrdk J B Š E AUT08US NA PROGI »oioicdioio 0 o o Gibanie živinskih cen v 1.1928. in 1929. Hibanje cen živini in ostalim kmetijskim proizvodom je za rentabilnost našega kmetijstva odločilne važnosti; zato ne bo odveč, če v naslednjem pregledamo, kako so se razvijale te cene 1 1929. in 1928. na naših domačih trgih, predvsem na ljubljanskem in mariborskem. Tržna statistika je pri nas še razmeroma priprosta, podatki so bolj približni, vendar so za pregled gibanja uporabni. Primerjava tega gibanja cen (črtkasta črta označuje gibanje v 1. 1928., debela pa v letu 1929.) je gospodarsko zelo zanimiva in poučna. Ker je pri nas pač živinoreja kmetovalcu glavni vir dohodkov, zato v naslednjem posvečamo pažnio baS cenam volov, krav - klobasaric, telet ter mleku in li koncu tudi jajec. Na splošno so bile cene laui znatno boljše kakor v 1. 1928., vendar gospodarsko še niso zadovoljive, razlika pa izvira odtod, ker po bile cene 1. 1928. sploh zelo neugodne. Tega leta je vladalo namreč deloma zelo občutno pomanjkanje in so kmetje bili pri-morani z živino preveč tiščati v prodaj, kar je imelo za posledico, da so cene predčasno in preobčutno nazadovale. Na višino, odnosno na gibanje cen navzdol ali navzgor vplivajo istočasno običajni sezonski vplivi, t. j. premajhno povpraševanje, odnosno preobilica blaga (padanje cen) ali živahno povpraševanje, odnosno pomanjkanje blaga (porast cen). k«kor n. or. pri iajcih za praznike ali pri mleku proli pomladi (naraščanje cen za-radi pomanjkanja blaga) in pri pojavi zelene krme (padanje cen) zaradi obilice blaga. TU .ETA H UB V M IA tfkv ha h 9 i li ! V \ i* 1 1 1 y \l — 'fj n 1 i / i .10 * Jf.L i \ \ 40r._ r i Zanimivo je zasledovati valovanje mlečnih cen na mariborskem trgu. Proti pomladi pohajajo krmila, zelene knne še ni in cena se običajno sezonsko dvigne; ko pa z zeleno krmo težave prenehajo, cena zopet pada. '1 udi 1 1928. je biio tako in ko je oilo vidno, da košnja ne bo baš najboljša, se je cena še dvignila za 0.50 Din. Leta 1929. je bila cena do konca julija za 0.5o Din viJia kakor v predhodnem letu s sličnim dvigom pred zeleno krmo. V avgustu je pa Ha na lansko višino v decembru pa se je pol meseca prej dvignila na 3.50 Din. V splošnem je bil potek cen lani ugodnejši kakor leta 1928. VOLI I sr UUBL m I ! 4 i /K \ M' / V \ t » \ v* Ur- ' f /1 • % JI n A M«* J F N AH J J A S 0 M D Nekoliko bolj zmedena je slika ljubljanskih volovskih cen 1. 1929., opazimo, da so v aprilu razmeroma naglo dvignila na 14 Din, je v maju padla na 13 Din, nakar se je v juniju za poldrugi mesec povspela na višek 15 Din; nato pa je zopet padla na 12 Din in končno v decembru na 11 Din. Leta 1929. pa se je cena takoj januarja dvignila na 12 Din. maja na 13 Din, na kateri višini je ostala dva in pol meseca, nakar se je povspela za dva in pol meseca (za en mesec več kakor 1. 1928.) na višek 15 Din, da ie potem zopet polagoma padla na 14.50 in i.4 Din ter je bila letos v decembra še za '» Din višja kakor lani. Ta razlika je razmeroma zeio ugodna. Ljubljanske cene za vole so bile lani stalno nad onimi i* 1. 1928. Dočirn so predlanskim začele padati že v maju.-nakar so po valovanju v avgustu zopet močno padle, so ]. 1929. stalno in ugodno rasle do maja in ostale na tej višini deloma še v septembru ter so končno samo malo padle. Razlika je znašala sredi decembra 1929. 1. 3 Din. MU EKO f IARIB ŠE 35 ar-a-J H "5 t J t j i ■ J — a m i j | « a ml rr i t: [ [ i i i i ■j ° i « L ~ i i mnanaannnEOEn Cene jajcem se v Ljubljani gibljejo precej enako, vendar so bile 1. 1929. višie kakor 1. 1928. Z viška 2.50 Din je predlanskim cena razmeroma zgodaj padla na 1.50 Din in do konca marca na 1 Din: z razmeroma malim valovanjem se je na višini 1.25 Din držala potem do septembra, ko se je sezonsko pričela dvigati na 1.50 Din, 1.75 Din (v oktobru) in 2 Din (v decembru). L. 1925. se je cena po prehodnem padcu na 1.25 Din, hipoma dvignila na 2.50 Din, kar je v zvezi z okolnostjo, da zaradi ostrega mraza kokoši niso nesle. Ko pa je nastopilo milejše vreme, je cena pričela nazadovati in je do aprila padla na 1.25 Din ter je z majhnim valovanjem ostala na višini 1.25 Din do konca oktobra. V novembru se je sezonsko dvignila na 1.75 Din in v decembru na 2 Din. Sezonski dvig je 1. 1929. zaradi mile jeseni nastopil pozneje. V splošnem so bile cene jajcem 1. 1929. ugodnejše kakor leto prej. Pogledi na aospodarsko leto 192S. urBEEGDBHaaam Na mariborskem trgu so bile prav tako .'ene volov lani skoraj ves čas nad onimi iz ]. 1928. z izjemo meseca aprila. Dočim so predlanskim že v juniju močno padle in se >ploh niso mogle več kaj prida popraviti, so v 1. 1929. od maja dalje z razmeroma majhnimi nihanji ostale na višku in šle tudi preko najvišje cene prejšnjega leta. Razlika je sredi decembra znašala 2 Din. Pri primerjanju ljubljanskih 111 mariborskih volovskih cen 1. 1926., opazimo, da so bile ljubljanske cene sicer kratek čas v februarju (za 0.25 Din) nižje od mariborskih, drugače pa so bile ves čas za 1, 1.50 in 0.50 Din višje in so se tudi dalj časa vzdrževale na višku kakor mariborske, sredi decembra pa so bile enake, namreč 10 Din. Razlika je tudi v tem, ker je Ljubljana kot Italiji bližja, za nas pač ugodnejša vnovčevalna točka in je Italija boljši kupec kot Avstrija. Nizke cene v jeseni 1. 1928. in do pred košnjo v I. 1929. so posebno v ljubljanskem okolišu poleg drugega tudi posledica pomanjkanja krme. Po letu 1925. odnosno 1926., ko je zaradi predhodne deflacije nastopila občutna gospodarska kriza in po dveh letih z razmeroma slabo letino (1927. in 1928.), nam je preteklo leto prineslo viden preokret na bolje. V posameznih industrijskih panogah je bilo deloma že 1. 1928. opažati precejšnje zboljšanje konjunkture, kar je prišlo do izraza tudi v povečanem izvozu industrijskih proizvodov. To velja zlasti za lesno industrijo, ki je imela v 1. 1928. nadvse ugodno izvozno konjunkturo, ki pa je v pret. letu nekoliko popustila. Tudi trgovina se je že v letu 1928. nekoliko opomogla. Toda do vidnega zboljšanja gospodarskega položaja je prišlo šele v preteklem letu, ko nam je usoda naklonila izredno bogato letino. To zboljšanje konjunkture bi bilo gotovo še izrazitejše, če ne bi lani v večini ostalih evropskih držav pričela gospodarska delavnost popuščati. Seveda tudi preteklo leto ni bilo brez nevšečnosti v raznih panogah gospodarstva, toda v splošnem se je situacija le zboljšala. Naša država ie pretežno agrarna, zato vpliva tudi uspeh letine pri nas v znatno večji meri na splošno gospodarsko stanje kakor v drugih državah. Ugodna letina Kmetov trud je v preteklem letu našel obilo blagoslova. Dočim smo imeli 1. 1928, v pšenici rekorden pridelek medtem ko je bilo skoro vseh ostalih poljskih pridelkov zaradi suše prav malo, je bila letina 1929. ugodna ne samo za žita, temveč tudi za krompir, fižol, sadje in industrijske rastline. Obilna letina je sicer neugodno vplivala na cene, vendar je bil naš kmet na boljšem, ker je vsaj nekaj prodal, četudi po manj ugodnih cenah. Po cenitvi kmetijskega ministrstva je bilo v naši državi pridelanih (v milijonih met. stolov): 1927 pšenice 15.4 ječmena 3.2 rži 1.5 2.9 1928 28.1 3.9 1.9 3.7 18.2 1929 26.1 4.6 2.3 3.7 40.S |KRAV£-KU>BA1 UUBUAMA L n- f- «01 m S rt- T jj rt \ Ji <$at i »j« 3 (t i l u. J O! 56 as sjo NU Cene za krave - klobasarice so bile lani ▼ Ljubljani sicer še vedno neugodne, vendar pa so bile le boljše kot v 1. 1928. z edino iz.:emo, da so se v 1.1928. razmeroma (v januarju) hitro dvignile od 3.50 Din na 4 Din in h koncu leta ostale pri 3.50 Din, medtem ko so 1. 1929. ostale na 3.50 Din do konca februarja, se nato razmeroma hitro dvignile na 4.50 Din in 5 Din. na kateri višini so ot-tale od maja naprej, ko za krmo ni bilo več take sile, celih 6 mesecev ter so do srede decembra padle na 4.50 Din, tako da so h koncu ostale za 1 Din višje kot one prejšnjega leta. ovsa koruze 21.0 Samo v koruzi nam bo od lanske letine ostalo za izvoz okrog I7O.OOO vagonov v vrednosti 2 milijard Din. Gospodarski kongres, ki se je vršil septembra v Beogradu je v času, ko ogromna višina pridelka koruze še ni bila znana, cenil izvozni presežek v hranilih na preko 3 milijarde Din napram 1 in četrt milijarde v 1. 1928'29. Ta izvozili presežek pa bo še znatno večji. Zboljšanje trgovinske bilance Čeprav nam še niso znani podatki o našem izvozu in uvozu za vse preteklo leto, vendar je že dane6 jasno, da bo naša trgovinska bilanca za 1. 1929. po treh močno pasivnih letih zopet aktivna. Za prvih 10 mesecev pret. leta je slika naše trgovinske bilance v primeri s prejšnjimi leti naslednja (v milijonih Din): izvoz uvoz januar-oklober 1927 5249 5961 — 712 1928 5233 6524 -1291 1929 6329 6374 — 45 Ker je bil naš izvoz tudi v novembru izredno visok (znašal je 814 milijonov Din), je pričakovati, da je bil preostanek pasivnosti od 45 milijonov Din že koncem novembra krit. Ta ugodni razvoj trgovinske bilance pa je nastopil šele v drugi polovici, kajti koncem julija je pasivnost naše trgovinske bilance še vedno preko 700 milijonov Din, v avgustu, septembru in oktobru pa smo z aktivnostjo od preko 650 milijonov Din krili skoro ves ta primanjkljaj. Bolj kakor zboljšanje trgovinske bilance pa je razveseljivo dejstvo, da je do konca novembra naš izvoz prekoračil lanskoletni izvoz ▼ isteni razdobja že za preko 1 in četrt milijarde Din. Povečanje izvoza opažamo predvsem pri žitu, ki smo ga izvozili samo od julija do novembra za skoro 1 in četrt milijarde Din. Tudi izvoz živine, mesa, sadja in fižola se je povečal, dočim je izvoz proizvodov nekaterih industrijskih panog, predvsem kemične industrije nazadoval. Likvidnost na denarnem trgu Ogromen izvoz žita in drugih pridelkov je povzročil velik dotok tujih deviz, kar je imelo za posledico, da so se devizne rezerve Narodne banke od početka julija do konca novembra povečale za 1 milijardo 100 milijonov Din in je skupna vrednost deviznih rezerv Narodne banke narasla na 1 milijardo 600 milijonov Din, s čemer se je kritje dinarja izdatno zboljšalo. Dotok denarnih sredstev iz prodaje presežkov letine pa je povzročil tudi veliko likvidnost na denarnem trgu. Ta likvidnost se je še povečala, ko je po polomu na ameriških efektnih borz:)h, tudi na evropskih denarnih trgih nastopilo obilje denarja in nazadovanje obrestne mere. Koncem novembra je bilo ns. žirovnih ra-čnnih pri Narodni banki in Poštni hranilnici naloženih že preko 2 milijardi Din takorekoč brezposelnih denarnih sredstev (za eno miliiardo več kakor koncem novembra 1. 1928.). Banke, zlasti zagrebške, eo zadnje čase celo v skrbeh kako nlodonosno in obenem sigurno ter likvidno naložiti svoja razpoložljiva sredstva. Giede ureditve kmetijskega kredita «je bila posebno za južne kraje naše države velike važnosti ustanovitev Privilegirane agrarne banke. Subskripcija delnic te banke je pokazala izredno ugoden uspeh, tako da je bilo mogoče ustanovno glavnico takoj pri ustanovitvi povišati od prvotno mišljenih 300 na 70!) milijonov Din. Tudi pri nas ie v drugi polovici leta obrestna mera pričela popuščati kar pa pri bančnih kreditih še ni prišlo povsem do izraza. Milijardni promet ljubljanske borze Promet na ljubljanski borzi je v 1. 1929. prekoračil eno milijardo Din, dočim ie leta 1928. znašal 987 milijonov in 1. 1927. 416 milijonov (v tem letu je bil devizni promet uveden šele s 1. junijem). Največji del prometa odpade na devize, in sicer 975 milijonov Din napram 954 milijonom v pret. letu in 394 milijonom v letu 1927. Promet v lesn je sicer po številu vagonov dosegel višino iz 1. 1928., vendar pa je bil po vrednosti manjši. Preko borze je bilo prodanih 2805 vagonov lesa in oglja napram 2816 vagonov v 1. 1928. in 2144 vagonom v 1. 1927. Glede na poslabšanje prodajne možnosti za les pri nazadujočih cenah je višina prometa vsekakor zadovoljiva Ker pa odpade od skupnega prometa v lesu letos znaten del na drva, je vrednost prodanega lesa manjša netro lani, namreč 16 milijonov Din napram 20.8 milijonom v 1. 1928. in 12.7 milijonom Din v 1. 1927. Promet v deželnih pridelkih je bil lani po vrednosti nekoliko manjši kakor v 1. 1928., po količini pa se je povečal znašal je namreč 350 vagonov v vrednosti 8.6 milijona Din napram 340 vaconom in 10.2 milijona Din v 1. 1928. Manjša vrednost prometa v deželnih pridelkih (v glavnem žito) je predvsem posledica nizkih letošnjih cen. Vendar moramo upoštevati, da je 1. 1927. znašal promet v žitu in deželnih pridelkih le 146 vagonov v vrednosti 3.7 milijona Din. Naraščanje industrijske produkcije Tudi industrijska produkcija se je v preteklem letu v številnih panogah ugodno razvijala. V tem pogledu je značilno naraščanje konzuma premoga, ki je povzročilo znaten dvig premogovne produkcije, zlasti v Sloveniji. Produkcija slovenskih premogovnikov se je v zadnjih letih gibala naslednje : 1. 1926. 1.678.000 ton ^ 1927. 1,912.200 » » 1928. 1,866.000 , » 1929. ca 2,250.000 » Za preteklo leto se ceni produkcija slovenskih premogovnikov na najmanj 2 >4 milijona ton, kajti že v 10 mesecih je pri . l,8S4.00ij tonah prekoračila celoletno lansko produkcijo. Število v slovenski premogovni industriji zaposlenih delavccv ie bilo v oktobru pri 10.473 delavcih za 1614 večje kakor leto prej. V vsej državi je produkcija premoga v pr\ih 9 mesecih preL leta prekoračila odgovarjajočo produkcijo v 1. 1928 za pol milijona ton. ludi v skoro vseh ostalih panogah rudarske prclukcije opažamo napredek, to velja zlasti za produkcijo bavksita v Dalmaciji (ki se je podvojila), za produkcijo kromove rude in bakrene rude. Šele v zadnjem času se je konjunktura na svetovnem trau kovin zaradi nazadujočih cen poslabšala. Od ostalih panog industrijske produkcije so se v pretekjem letu ugodno razvijale zlasti tekstilna, železarska in kovinska industrija, dočim je v lesni industriji opažati nekak zastoj. Zboljšanje prometa Bojazen zaradi težkoč v tovornem prometu v jesenski izvozni seziji se ni uresničila. V septembru je število natovorjenih vagonov doseglo rekordno višino 179.600 (za 30.910 vagonov več kakor v septembru leta 1928), vetjdar ni bilo opažati večjega pomanjkanja vagonov. To je v znatni meri pripisati povečanju števila razpoložljivih vagonov in zgraditve drugega tira na progi Beograd — Zagreb. Tudi nasa trgovinska mornarica se je dalje lepo razvila in je koncem leta dosegla že 320.000 bruto repi>ter ton napram 296.000 tonam v 1. 1928 in 124.000 ton. v 1. 1921. Po tonaži se je naša trgovinska mornarica od prevrata, ko nam je bilo od bivše avstro-ogrske mornarice prisojenih nekaj nad 100 tisoč, potrojila. Gospodarska zakonodaja Preteklo Iteto nam je prineslo obilico izredno važnih in potrebnih gospodarskih zakenov. Tu je v prvi vrsti omeniti zakon o pospeševanju kmetijstva, zakon o pospeševanju živinioreje, zakon o kontroli kmetijskih proizvodov pri izvozu, zakon o vinu, zakon o pobijanju rastlinskih škodljivcev, nadalje zakon o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, nov kon-kurzni zakon in zakon o poravnavi izven konkurza. Dalje so bile ob pril.ki uvedbe novih davčnih oblik po zakonu o neposrednih davkih s posebnimi zakoni uveljavljene nekatere olajšave, medtem ko so bile trošarine aprila meseca s posebnim zakonom izenačene V pripravi pa je še veliko število drugih zakonov, tako revizija carinske tarife, revizija socijalno-političnih zakonov, revizija taksnega zakona, na drugi strani pa so v pripravi zakon o gradbah, o elektrifikaciji, o samoupravnih financah, o zadrugah in o rudarstvu. Decembra sta poleg tega stopila v veljavo zakon o mcnici in zakon o čeku. Nevšečnosti Seveda pa so v nekaterih panogah gospodarstva tudi v preteklem letu vladale ne-v.šečne razmere. Tu je v prvi vrsti omeniti izredno težko krizo našega hmeljarstva in vinsko krizo Cene hmelju so zaradi svetovne nadprcdukcijc katastrofalno nazadovale in tudi cene vinu so bile do zadnjega časa neobičajno nizke. V južnih pokrajinah naše države pa je zlasti v poletju povzročilo mnogo skrbi naraščanje štev.la kon-kurzov, ki je neugodno vplivalo v naših krajih, kjer so konkurzi v zadnjih letih že preccj popustili. = Trornica v Račjem pri Mariboru opusti produkcijo špirita. Tvornica špirita in kvasa d. d. v Račjem pri Mariboru je odtujila svoj produkcijski kontingent od letnih 1200 hektolitrov čistega alkohola ter se je istočasno odpovedala nadaljnji produkciji špirita. Njen kontingent je kupila tvornica špirita M. Fischla sinovi, Kreka, ki si je kontingent na ta način povišala od 10.300 na 12.100 hI. Koncentracija industrije špirita Vse zahtevajo Schichf ov RADION na podlagi prodaje produkcijskih kontingentov se vedno bolj razvija, Tvornica M. Fischla sinovi je že nedavno kupila kontingent Jurja Budimiroviča v Dolcu (1200 hI), Borze 31. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več potrebe je bilo v devizah Berlin in Praga. Zaradi oslabitve švicarskega franka so tečaji deviz dalje čvrsti. Deviza Dunaj se je okrepila ck! 7.9353 na 7.9398. deviza Praga od 167-29 na 107.34 in deviza Budimpešta od 9.875 na 9.8987. Le deviza Berlin je popustila od 13.9225 na 13.4775. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.7625, Berlin 13.4625 — 13.4925 (13.4775), Budimpešta 9.885 Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9),'Dunaj 7.9248 — 7.954S (7-9398). London 275.35, Ne\vyork 56.20 — 56.40 (56.30), Pariz 222.19, Praga 16(3 94 — 167-74 (167.34), Trst 294.15— 296.15 (295.15). Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d en., Ljubljanska kreditna 125 den., PraS>iediona 920 den , Kreditni zavod 170 den, Strojne tovarne 80 zaklj., Vevče 132 den., Ruše 250l_260, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Ostala borzna poročila na drugi strani. Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (31. dec.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 500 m3 bukovih testo-nov (20 mm, 2.25 m, od 10—30 cm širine, 2I3 širokih in y3 ozkih). Živina 4- Živinski sejem v Kranju (29. t. m.) Zaradi praznikov je bil dogon živine slabši. Prignanih je bilo: 1 bik, 62 volov, 31 krav, 5 telic, 1 tele, 14 prašičev, skupno 114 glav živine. Cena za ks žive teže je bila: biki 7, voli I. 10. II. 9, krave I. S, 1L 7, telice 9, teleta 12, prašiči 15 Din. Žito -fLjubljanska borza (31. dec.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg 255—257.5; 78 kg 250 —252.5, 77 kg 247-5—250; s.-emska 77 kg 237.5—240; slavonska 235—237.5; moka; r.Oi fco Ljubljana, plač. po prejemu 375—• 380; koruza: baška, umetno sušena IS5— 187.5, po mlevski tarifi 180—182.5. času primerno suha 137.5—160; ječmen: baški 63/64 kg 170—175; oves: baški, navadna voznina 192.5—195; rž: baška 72/73 kg, mlevska voznina 202.5—205; jezice; prvovrstno blago, slov. post. 2-75—3 Din. Ostala tržna poročila na drugi strani. Vozi mirno Vozi varno Vozi z veliko silo Adler Favorit 1 I •f HDLER 99 nemški kvalitetni avtomobili najnovejših konstrukcij osebni: 4 cilinderski 6 > tovorni: 1—1 Vs tonski IV2—2 > 8 » 2—3 » avtomobili vseh velikosti! ADLERV/ERKE VORM.HEINRICH KTEYER AKTIENGESEL NKFURTA.M. Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov Ljubljana, Ahacljeva c. 10 V uuumB »jnnnrTTTTTnnnnnnnrrrnnnnm ■ h u b h m m m m ■ h b ■ b m h b m b u m b«u ■ a b i u n b i u u u u ■ a u «■»i«i ■ ■ ■ « ■ m ■ ■ r □ □ O □ □ O o n Os 6wdlfee O O o □ □ □ □ □ □ □ I <9u$o&Covenhfoa-ceilia tvotniea (som&a$nifi tfo&anin d. d. $}r$ojavni in pi&meni na&Cov frcreo < > novo 1 fc-*to žel i ♦ t vsem cenjenim odjemacem franc Jamnik mesar in prtkajevalec Kram št 30 ..................................... Ualentin Rozman brivnica Kranj 4» ♦ Srečno novo leto želi vst-m cenjenim odjemalcem Franc Majcen, Kranj pekarna '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C' franc Zadražnifc mi. čeuljarstuo Kranj 3 van O&redkar trgrvina z manu- fakturnim blagom # &C*attf | Srečno novo leto želi | vsem cenjenim odjema tem | Marija Bučar t pekarna | Kranj ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ luan Kumer gostilna pri Zorcu Kranj, 5ausfco predmestje | Srečno novo leto želi ♦ —————————————————— t vsem cenjenim naročnikom in ♦ odjemalcem j Alois Smolej — Kranj ♦ kleparstvo ♦ □ □ □ □ frotte (JBfulc gostilna , Zlata riba' —— iJCranj ■■■ VaCentin Sturm specijalna trgovina barv in lakov OCrani gnnnnnannnDDODnaDDDDnnnnnnnarj □ SREČNO NOVO LETO želi £ P ________--„t„~ n □ □ vsem cenjenim gostom □ Janko Bidovec B g gostilna p.i Startm Maieiju □ 0 Kranj f Peter pristan, čevljar = pitanj === □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p □ SREČNO NOVO LETO žen □ vsem cemenim odjt ma cem Franc liieber mesar in presojevalec Kranj št 152 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g o SREČNO NOVO LETO želi P vsem cenjenim odjemalcem Franc Hohorie peK^rija Krani □ " □ □ n □ □ SREČNO NOVO LETO vsem cen enim naročnikom Viljem JPožgjaj knjigoveznica in kartonaža ■Kranj ter se za nadalje priporoča □□□□□□nncricEEoamaaoaDnDannD^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IfsflOM® (LIT® iiy vsem cenjenim odjemalcem tvrdka H. ISAj^CJUS zlatar in juvelir Kranj ° I Srečno in ueselo nouo leto ♦ želi turdka losip Oučjak trgouina moških in damkih klobukou Kranj JLovro Marin seli mesar in gfstilničar X ' K I,O — K K A X J *XXDCCOOOOOOOOOOOOOOQOOaOCCXJOOOOOOOOC<^^ | §e 5rečno! Hinko Ciglič trgouina z izdelanimi oblekami Kranj z l ♦ Steeno nove Četo §e£i ! :»;;; ' Veselo m srečno nuvo leto žeii vsem cenjenim odjemalcem ,ldes Antracen* črnila Kemčina tvormca „ldes" KRANJ .....i !OMmunmmanmnwmiiHiwmMmaiKinitwinBwaM:j;?natKu;i!:ntMnasamaniiBi; 11 h nanaimrnnbs ;:: ii iimiiiiiiiiimm—miiiiiiiiiniiiiii iiiiiimiiii milili. • -jrsanra:•ur t Srečno t &a£er, kavarna {JCranf frmcrs rmsmmm. rmarsmamaf -j*85i!im!Mr,rr ' ":11Nfl (( | „pn l ^(KKUJ^KTO^M® OM P®o | ^^(MlEIMiriiKOilSK© ! šllllll: =111111?. J^RnffinmnHBHIMllBHBIBBIBIlSBaBUMir' g R I Mdra^iso 0€ranj S Božo Plahuta restouracija-kauarna Haročni čom KRRm SREČNO NOVO LETO želi vsem cen lenim gostom Leopold Moliar gostima Kranj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D 1 *ff^OPI1>,C i si mešanim htag t o m | l k ggssag.ga aaisaBBBBHB«B« »a ggaCTB a »a gjiiBa* □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g p □ ---------- □ - - " □ □ —----------- ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnmnnmnnDa SREmO! H Ferčinanč Hlebš, Kranj | steklarstuo □ si^iliNi® M®^® tur® Mu vsem cenjenim odjemalcem SJ9 C£(?i)[fi)3 kcncesijomrano elektrotehnično podjetje er se tudi za nadalje priporoča ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnmnr B 5rečno in ueselo nouo leto! !. SLAVEC, KRANJ 5taubeno podjetje Izuršeuanje in projektiranje useh gradbenih čel. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnDi m. 9oCoe deli Gate&na trgovina {Kmttf poleg hote/a Štora post " □ □ tadc SeCtes, Hrani trgovina z galanterijskim in modnim blagom o o 12 M. PIRC trgovina z manufaktur-111 m blagom v Kraiijn poleg župne cerkve, ustanovljeno I. 1863 * Velika zaloga tovarniških ostankov po najnižjih cenah "-r cJotip ŠerneCič ^Croti; zraven hotela „Stara postu" | Manufaktuia, perilo, dežni plašči Velika izbira. Najnižje cen i Štefan Rovšek ! fotograf Kranj « : 99 Srečno n»»vu leto ?e»i Mihael Sipic — Kranj zaloga vrvarskih in ta >etn'šklh izdelkov, ter se cenjenemu občinstvu tudi za nadaljno naklonjenost 5 priporoča n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnn (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □ 5rečno in ueselo nouo leto želi usem □ cenjenim Ioucem in suojim odjemalcem § lanko mišic, Kranj § tuornica louskega orožja A. Božič manufakturna in konfekcijska trgovina KRANJ Srečno novo leto želi usem cenjenim naročnikom in odjemalcem PRUR KRRH15KR TOUflR H H biskuilou, česertou, keksou, napolitank in uafelnou j I. COLHRR, KRRH1 | | trgouina z mešanim blagom in steklom, t očdaua šip za staube i t. d. Svtjii odiemalcem in trgovin prijatel en uspehapolno novo leto ! JCiudevSt Sire i OCrani Kolonijalna trgovin i, zaloga trboveljskega in dalmannskega cementa, stavbni materijal na drobno in debelo. X * Zimski šport v Švici Dra drsalca kažeta svojo umetnost na zimsko-sportni prireditvi v St. Moritzu. Dogodivščine slepega potnika Dober človek, fei se ga drži nesreča, zaide na kriva pota in pada globlje in globlje Pred bremenskim sodiščem se zagovarja mož, ki se je kot slepi potnik ■brezplačno vozil v Ameriko na novem fcolosu »Bremenu« in ki se je na potovanji! razvil iz prilično nedolžnega si -pega pasaži rja v opasnega tatu. Mož je pred sodiščem popolnoma skrušen ki pravi, da je zašel na kriva pota edino zaradi nesreče, ki se ga drži vse življenje. Ni imel uspeha, dokler je bil pošten, ko pa je krenil s ceste poštenosti, pa se mu usoda takisto ni izboljšala. Prvo potovanje v Ameriko je izvršil s tem, da se je na ladjo vtihotapil v obleki ladijskega natakarja in v čepici % napisom »Bremen«. Posadka na krovu se med seboj ni še poznala in se je možu posrečilo, da se je neopažen pr-peljal v Ameriko. Kot vzrok tega potovanja navaja, da je v loteriji zadel 5000 mark, ki pa mu jih je odnesel brat in izginil v Ameriko. Prvič se mu je bila nasmehnila sreča, toda lastni brat ga je zopet upic-pastil. Obtoženec je menil, da bo ladjo ;>Bremen«, ki si je pridobila sloves najhitrejšega prekooceanskega parni-ka, prišlo gledat mnogo ljudi in bo radovednost gotovo tudi prignala njege vesa brata na krov »Bremen«. Pri tej priliki bi bil z bratom obračunal, ali nezvestega brata ni bilo med številnima ogledovalci, ki jih je vodil po ladji slepi pasažir in prejel marsikak dc-lar napitnine, kar pa je vse takoj poslal ženi in deci v Hamburg. Iz Amerike se je vrnil istim potom in na prvem "potovanju ni zagrešil ni-kake večje tatvine. Ukral je le fotografski aparat in daljnogled. V Hamburgu zopet ni mogel dobiti posla in se je potikal brez službe po mestu, dokler ni slišal za drugo vožnjo »Bremena« v Ameriko. Tudi drugič je potoki na isti način in se kretal po ladji, kakor doma. Postal pa je že predrz-neiši, slekel si je natakarsko obleko in se vtihotapi! med potnike tretjega razreda Ker je poznal dobro vso ladjo in razmere na krovu, ie začel krasti kar ca debelo. Ladijskemu monterju je izmaknil mezdni listek in si dal nanj izplačati predujem 150 mark. Denar je poslal svoji ženi. Nekemu gostu je itkral pisalni stroj, nato pa se je lotil vlomov v prtljago bogatili potnikov prvega razreda. Preoblekel se je kot natakar in nosil iz kabin kovčege v svoje skrivališče. Pri tem je postopal tako brezobzirno, da si je pridržal le dragocenejše predmete, ostalo pa eno stavno metal v morje. Skoro vsako uro so okradeni javljali kapetanu o novih tatvinah tajinstvenega vlomilca, zato se je moral kapetan odločiti za odločen korak. ,Dal je podrobno preiskati vso ladjo in pri tem so izvlekli tatu izpod plahte rešilnega čolna, ki mu je služil kot skrivališče in skladišče za nakradeno blago. Tako je moža zopet zapustila sreča. V New-yorku se seveda ni smel izkrcati, marveč je bil uklenjen prepeljan domov, kjer mu je sodišče priznalo dve leti strogega zapora, upoštevalo pa je pri tem, da je moža zavela v nepoštenje neobičajna nesreča, ki se ga drži vse življenje in nežna skrb, ki jo je imel za svojo rodbino. Kradel ni zase, marveč samo za svojce, ki so bili stalno na robu propada. Argentinski predsednik Irigoyen Nedavno Je neki Italijan nanj streljal ter ubil šoferja in nevarno ranil spremljajočega detektiva. Predsednik sam je ostal nepoškodovan. Zanimivosti ameriških univerz Komisija Carnegijevih ustanov za podporo ameriških univerz je pravkar izdala poročilo o prilikah na amer -ških visokih šolali, ki jih je preiskovala tri leta, da v smislu dobrotnika razdeli dohodke iz ustanov med najboljše univerze. Izmed 130 kolegijev, ki vzgajajo ameriško mladež, se jih samo 25 posveča res pravemu pouku, med tem ko ostale goje pretežno le šport. Najslavnejše univerze Princeton, Co-lumbia in Harvvard posvečajo več časa, denarja in truda športu nego znanosti. Na teh zavodih ne dobi štipendije, kdor ni dober športnik in izvrsten igrač base-balla, kricketa ali nogometa. Le izvrstni igralci dobe j)rosta mesta na univerzi, brezplačno često podpirajo mlade ljudi še preden stopijo na univerzo, samo da si jih zasigura-jo za moštvo svoje univerze. Tudi teh podpor so seveda deležni samo oni dijaki, ki se odlikujejo v eni izmed naštetih iger. Takim igralcem seveda ne ostaja mnogo časa za učenje in iim izpraševalna komisija izdaja spričevala po meri njih športnih uspehov. Car-negijeva komisija opozarja ameriško javnost na to nesmiselno delovanje pretežne večine ameriških univerz in zahteva, da se športno udeistvovanje dijakov zavrne v pametne in dopustne meje. Epizoda iz rumunske birokracije Rumunsko ministrstvo za narodno prosveto je določilo za nagrado dečkom in deklicam v osnovnih šolah neko delo mlajšega rumunskega slovstva v razkošni vezavi in opremi. Ko je bila nagrada razdeljena, so starši nagrajenih otrok strahoma opazili, da vsebina romana »Leila«, ki ga je prejela nagrajena mladež, niti najmanj ni primerna za deco in je celo za odrasle prepolna opolzkih prizorov, nemoralnih dvogovorov in vse prej kakor vzgojnih slik. Od vseh strani so začeli deževati na ministrstvo ogorčeni protesti staršev in vlada je morala uvesti preiskavo. Izkazalo se je, da je Bratianova vlada zapravila ves fond, določen za nagrade učeči se mladeži. Sredstev za nabavo daril ni bilo in neki uradnik je po daljšem iskanju našel v nekem kotu kuo knjig v krasni opremi in vezavi. Uradnik knjige ni pre-čital, marveč jo je zavoljo prelepe zunanjosti razpisal kot nagrado učer-cem. Preiskava je nadalje dognala, da je ministrstvo prosvete pred kakimi osmimi leti zaplenilo ta roman »Leile«, ker je bil višek nedostojnosti in nečednosti. Knjiga je nrišla v pozabo, sedaj pa jo je po letih izkonal birokrat in osrečil z njo rumunsko učečo se mladino. Gdiemalceni Drago BMi"'Liiibljono ni direktno kurilno sredstvo, temveč segreva napravo z vodo in ta segreta voda daje potem posameznim sobam v hotel u potrebno toploto. Peč za to čudno kurilno napravo pa so zgradili iz snovi, ki ji kisline nc morejo do ži« vega. Kaj nam bo še odkrila tehnika, če nam spreminja že ogenj bljuvajoče gore v pohlevne peči, ki dajejo reguli« rano toploto!? Ognjeniki za centralno kurjavo Noben dovtip, nobena sanja bodoč* nosti, temveč suhoparno tehnično po« ročilo newyorškega inženerja Freeja v znantvenem tedniku »Week's Science«: nov hotel v bližini vulkana Kilauea na otoku Havaju bo kuril svoie sobe z vulkanskim parami ki jih bodo speljali po ceveh naravnost iz njihovega pod« zemeljskega domovanja. Na istem otoku imajo že velike pralnice, ki obra« tujejo z vulkansko paro. Na Islandiji, Novi Zelandiji, na Japonskem segre« vajo stanovanja z ognjeniško central« no kurjavo. Na otoku Ischia pri Na* poliju izkoriščajo vrtnarji vulkansko toploto za segrevanje svojih zelenjad« nih gred in vse mogoče rastline jim uspevajo tako brez rastlinjakov. Te* žava jc pri vsem tem prav za prav ena sama: Ti vulkanski toplotni toki so namreč prepojeni z razplinjenimi kisli* nami, ki uničujejo naravno vsako ko* vinso cev in del strojev. Toda najno« vejši hotel na otoku Hatju je baje rc« šil tudi ta problem. Tu vulkanska para Hipnotizirane strigalice Malokdo vc še danes, da ni tako tež« ka stvar spraviti razne živali v hipno« tična stanja, ki nalikujejo podobnim stanjem pri ljudeh. Za vretenčarje so takšni poskusi celo že zelo stari. Tudi hipnotiziranje rečnih rakov so izvrše« vali že pred kakšnimi 50 leti. A v zad« njem času poročajo o izredno zanimi« vih poskusih s strigalicami. Te se da« do spraviti v hipnotično spanje na razne načine, n. pr. tako, da primejo živalico s pinceto za klešče in jo po« tegnejo preko kosu papirja ali grobe« ga platna. Pri tem se skuša strigalica neprestano oprijeti podlage in se tako izčrpa, da obstane čez kratek čas čisto nepremična. Ritmični dražljaji na nje telo so opravili svoje delo. Druga me« toda je v tem, da potegnejo tenak čo« pič nekolikekrat enakomerno m hitro preko njenega oprsja: tudi tu učinku« jejo ritmični dražljaji uspavajoče. Čud« no pa je, da se dado živalice za hipno« zo nekako vzgojiti. Po opetovanih po« skusih postaja njih spanje globlje in globlje. Za hipnozo so samci istotako občutljivi kakor samice. Samo trajanje hipnotičnega stanja je različno: v ne« kih slučajih jc znašalo samo nekoliko sekund, v drugih ccle pol ure. V enem slučaju je trajalo celo poldrugo uro. V tem stanju so živali, kakor smo že omenili, popolnoma negibne in vzdrži« jo v najbolj čudnih položajih. Radio v službi učeče se mladine Nemški radio Je napravil zanimiv poskus: Mikrofon so postavili v šolski razred, kjer je neki dijaček narekoval rešitev ustnih in pismenih nalog za drugi dan. Roditelji so doma Ialiko primerjali, kako so njihovi otroci rešili dotične naloge. Trajno, vodno in navadno ondulacijo dnevne in večerne frizure, barvanje !as in vsa lasna dela najbolje izvršuje ENGELBERT FRANCHETTI frizer za gospode in dame Ljubljana, Dunajska cesfa 20 nasproti kaivarne »Evropat. 14616 Novi angleški poslanik v Kremlju Pravkar Imenovani angleški poslanik Ovey (v uniformi) prt svojem nastopnem po sel u pri Kaliitinu predsedniku sovjetske Unije (v sredi). Na sliki je tudi komisar za zunanje zadeve Litvinov (desno). Zlati diplomatski frak je očividno v nasprotju s preprosto obleko ruskih predstavnikov. Novi ameriški poslanik v Parizu V Parti Je prispet s »rojo žeo© Walter Edge (t sre —rrr- I trgovina z deželnimi pride ki in mešanim blagon. ! Bied 2. Telef. 40 Podružnice: Bled 1. (Sokolski dom), felef. 39. Poljšica — Gorje ter se cenjenim odjedal jem tudi za nadalje priooroča Sreeno novo lelo želi tvrdka Marija Ulčar, Bled trgovina z mešanim blagom ter se cenjenemu obč nstvu tudi nadalje Tporoča. Srečno novo teto ze/i mMaper iMotel Triglav - (Bled ter se cenjenemu občinstvu priporoča. S?ečno «o»o leio že i HOlEl TRCHa Bigrj ter se cenjenemu občinstvu tudi nadalje priporoča SrsčUis »TBB3 !ef® ŽKIJ vs»m cenjenim naročnikom Ivan Bohinc, krojaštvo ter se za ■ adalje pripon,č . Srečno novo leto žeii ALBIN POrOCNlK urarstvo - bled -— ter se cenjcncmu občinstvu priporoča. CJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo eto želi o ^ili firnirolh lefl vsem svonm cenjenim naročnikom n odiemalcem ter se tud za nadalje priporoča. Telifon štev 53 □ n □ o □ □ □ o □ □ □ □ U. Petroučič briuec Račouljica I Gostilna JCunstel} | 11 Jvan in &erina Stiherl g {Radovljica 1 ^ — tiDin&o SavniQ — adovlfica veletrgovina z manufa/eturnint, modnim in galanterijskim blagom ^Podružnica (Bled □ g Srečno novo leto žeti Srečno nouo leto žep" usem cenjenim naročnikom Franc Sarlori Bleč ključavničar in trgouec z železnino □ □ □ □ □ □ □ □ O n □ n g Iv. Potočnik, Bled sobni sliKar in pleskar : ter se cenjenemu občinstvu : : priporoča. : : Srečno nouo leto Igo Za goreč trg. z meš. blagom Račouljica □ □ □ O □ □ □ □ o o □ O □ □ □ □ □ □ □ RRDOUCJICR § □ □ FRFinC PERC pekarija □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D I FRANC LERH S □ □ □ □ Icraiigovez RADOVLJICA g SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem cemenim gostom, potnikom in prijateljem Hotel „JLoočar4% Tržič ter se cenjenemu občinstvu za nadaljni obisk priporoča. Ka novo nrejeni liotei In zimsko kegiii<«C'e. □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem Viktorja in Mihael Godnov — Tržič frizerski salon sta ilame in gospode ter se za nadaljno naklonjenost priporoča. □ n □ i_j □ □ □ □ □ □ □ ter Srečno nooo !e$o že i ANDtfEJKUDOVtRNiK jDOODnnnnannnnDnncnnnncnoo^n^t o □ g Srečno novo leto želi □ § ANTON SOPAR p BLhD 19 GORENJSKO □ ter se > enienemu ob. insivu prijoroča. □ splošno kieparstvo, Bled e cenjenemu občinstvu priporoča. □ g Srečno novo leto želi g (F(?o MaioDdeOr®s □ PRODAJA TOBAKA, g RAZGLEDNIC IN PI- g SARN. POTREBŠČIN □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Jurij Ravnik parna pekarna In slaščičarna ter kraljevi dvorni dobavitelj - BLED - Sl^ilM® (MOTO (UIT® Židu lHiP □ Sr^čsiD n?oa leto g želi vsem cenjerum gostom in znancem lPOTOČNIK 3 restavracija Bled ADOLF ZAVRTANIK tvornica čokolade LESCE — BLED Aleks. Ambrožič gj; BI« d, Cankarjeva cesta št 47 fe'i veselo rovi lefo ter se za nsda je prijorsia. V g • v fe c€&si Zato pišite takoj Sadru$ni fnamimci iiiinumiiHiimnnni r. r.. je o. z. nn trr« i in n mi i mm i r gjuMjana, Sv. petra e. 79, da Vam pošlje sreetco dxJ. xa$\. Cotcitfe ki Vam bo (caiipot do sreče in blagostanja. S H m trna & ra&mih /crajev čestitajo sledeče t®rdi£e: t S Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem LEOPOLD KNEZ trgovina in mehanična pletilnica RADOVLJICA, podružnica LITIJA GOSTILNA »PRI URŠKI« zaloga piva LITIJA g. Bi li S ki Bi m1 IVAN in KARLA ROBAVS mesar in gostilničar ŠMARTNO PRI LITIJI EMIL KOPRIVNIKAK mizarstvo in pogrebni zavod LITIJA BLAŽ KIMOVEC čevljar LITIJA ANICA in MAKS LAJOVIC trgovina in gostilna LITIJA FRANC KUNSTLER parna žaga in mizarstvo LITIJA KOTAR & KNOL modno krojaštvo LITIJA Trgovina z mešanim blagom JANKO KONČAR LITIJA Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se še nadalje priporoča IVAN RAJNIŠ splošno čevljarstvo ŠMARTNO PRI LITIJ! GUSTAV ŽNIDAR čevljar in popravilo galoš ZAGORJE IVAN MAČEK mesar ŠMARTNO PRI LITIJI FRANC POTISEK krojaški mojster LITIJA FRANC DOBRAVEC dimnikar LITIJA IV. RAZBORŠEK zaloga čevljev na veiiko ŠMARTNO PRI LITIJI ZRIMŠEK RUDOLF brivec LITIJA ANTON LINDNER gostilna in mesarija LITIJA FRANC BERLOT sedlar, tapetnik in ličar vozov LITIJA "VAN KOS čevljarstvo prodaja usnja in čevs ljarskih potrebščin ZAGORJE JOŽE NARAD čevljar TOPLICEsZAGORJE DEAGOTIN KORBAR gostilna in tovarna cementnih izdelkov ZAGORJE FEED. DRNOVŠEK trgovina z mešanim blagom ZAGORJE K a i PAVLA in IVAN DRNOVŠEK gostilna ZAGORJE KATI KOVAČ gostilna TOPLICEsZAGORJE ROBERT EANČIGAJ trgovina in gostilna TOPLICEsZAGORJE IVAN DRNOVŠEK čevljarstvo in prodaja usnja ZAGORJE Tovarna pohištva FRANC IZGORŠEK ŠMARTNO PRI LITIJI ANDREJ ROŽAR stavbno in galanterijsko kleparstvo ZAGORJE MARIJA MAJER šivilja TOPLICEsZAGORJE ŠTEFANIJA VODLAN rud. restavr. TOPLICEsZAGORJE LOJZE BAZELJ čevljarstvo ZAGORJE FRANC AMERŠEK obratovodja električne zadruge ZAGORJE AHČAN RUDOLF trgovina ZAGORJE ŠTEFAN FODUNAJEC brivski salon za dame in gospode ZAGORJE IVAN BREGAR gostilna IZLAKE PETER ROBAVS gostilničar LOKE S Si Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in naročnikom VALENTIN KERK čevljarski mojster ŽALEC IGNACIJ KALIŠNIK urar in prodaja zlatnine in srebrnine IVAN BAJCAR tapetnik, sedlar in trg. z usnjem TOPLICEsZAGORJE ŠTEFAN KOŠIR mesar ZAGORJE MILOŠ KOŠENINA gostilna in kovaštvo ZAGORJE VINKO ROBAVS mesar LOKE Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom in se priporoča za obilen obisk MILOŠ SKERBIČ konfekcijska tovarna TRBOVLJE GOSTILNA SENICA SENOVO MAKS SENICA pekarna in gostilna ŽALEC KVEDER VINKO trgovina z. mešanim blagom ŽALEC pri Celju Restavracija in delikatesa »Zvezda« M. in J. ROZIN TRBOVLJE POLDE FLERE brivec LOKE JANKO BARLIČ mesar TOPLICEsZAGORJE FRANC VIPAVC krojaštvo TOPLICEsZAGORJE ALBIN GRČAR gostilna in vinska trgovina ZAGORJE N. PAVLINIČ stavbno podjetje ZAGORJE JOŽE MRNUH brivec LOKE FRANC ROZINA pekarna LOKE Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom MARTIN KOVAČ kleparstvo ŽALEC FRAN PIKL hotel in restavracija ŽALEC VINKO BAVEC fotograf RAJHENBURG Z Go&enmŠees KOŠIR JOŽE modna trgovina JESENICE DEŽMAN FRANC restavracija in mesarija hotel »Paar« JESENICE Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem FRANC SEŠEK krojaški mojster MEDVODE Srečno in veselo novo leto FRANC ŠMAJDEK in drug ključavničarsko podjetje in instalacija vodovodov JESENICE (Gorenjsko) Avtopodjetje ARZENŠEK TRBOVLJE RUDOLF HROVAT gostilna in mesarija ŽALEC Srečno novo let" žele vsem cenjenim odjemalcem IVAN NARAKS in SINOVA LOŽNICAsŽALEC Srečno in veselo novo leto želi svojim odjcmalcem prva parna pekarna Josip Kocijan TRBOVLJE-LOKE ALBIN DOLŠEK avtostaksi LITIJA IVAN ŠEKŠ brivec LITIJA RUDOLF TIŠLER sodarski mojster LITIJA FRANC LAJOVIC tovarna pletenin in trikotaže LITIJA JOSIP DREMELJ splošno čevljarstvo LITIJA JOŽE BORIŠEK mesar in gostilničar LITIJA IVO JENKO mesarija ZAGORJE TINICA BAZELJ strojno pletenje ZAGORJE JOŽE KOŠIR mesar TOPLICEsZAGORJE * es*»aMn«i | JANKO in ANA DR"9TA trgovina z z!a*ni:.o, kolesi in gra= mofoni, ploščami — klc.buki in strojno pletenje LITIJA MARTIN VOLK čevljarski mojster LITIJA NEŽIKA in ALBIN GRČAR gostilna USTJEsšMARTNO ANTON in TILDA ČERNIGOJ gostilna in lesna trgovina ŠMARTNO PRI LITIJI ŠUŠTAR MIMI šivilja ZAGORJE FRANC CERAR čevljar ZAGORJE LUDVIK MLAKAR čevljar TOPLICE=ZAGORJE TURK JOSIP kovaštvo TOPLICEsZAGORJE BENEDIKT ŠULIGOJ parna pekarna TOPLICEsZAGORJE LAVOSLAV MRNUH trgovina z mešanim blagom TOPLICE-ZAGORJE Apnenice in valjčni mlin MIRKO VVEINBERGER ZAGORJE -a i VIKTOR SUŠA trgovina z mešanim blagom ZAGORJE JOŠKO VALANT kino »Triglav« ZAGORJE VIKTOR MtjLLER trgovec ZAGORJE ob SAVI VINKO ZMRZLAK čevljar LOKE IVAN VIRANT gostilni ;.ir ŽALEC Trbovlie: Gradbeno podjetje graditelj ROČAK & COMP. družba z o. z., TRBOVLJE FRANC VALANT avtostaksi ZAGORJE ERNEJC JOSIP gostilna in trgovina ZAGORJE MARIJA KOVAČ-POČEK trgovina LOKE Srečno novo leto želi IVAN PODBEVŠEK urar ŽALEC RUDOLF LORBER gostilna ŽALEC FRANC ŠETINC trgovina z mešanim blagom ANTON ORAŽEM hotel »Triglav«' JESENICE, Gorenjsko Vsem odjemalcem in prijateljem srečno novo leto želi Jernej šmid čevljar JESENICE Srečno novo leto želi in se priporoča Ivan Rakove JESENICE-SAVA, Gorenjsko Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem damsko-frizer-skega brivskega salona Maks Hutar TRBOVJE Vsem cenj. odjemalcem in prijateljem želi veselo in srečno novo leto trgovska tvrdka Radoslav Doltnar JESENICE, Gorenjsko Srečno in veselo novo leto želi vsemu občinstvu in odjemalcem Ladislav Škrinjar pekovski mojster SL. JAVORNIK I I I IIII Ml 8 n B H B H XOX1UI3DC0303DDDDDDDDDDDDULJIJLJUUL^^ * ;jUULIULJLimiJLJLJUULI^ H II H II » II II B * II II II II II II II H II II II II II H H II H H H II II II II g » W _ __M on n o C2v n n/7 o~ M o ° a O B ___ □ iti l n 11 n 1111 h 111II1111 n i n d i II i n i bi II rvt-t nninmin oom Srečno in veselo novo Jeto želi Pavel Dolenc pekarija ■ Domžale = Srečno novo ltito želi IVANA HABJAN S -ti'na v- O rr.ž«l>->h Srečno novo leto želi tvrdka Ivan Breceljnik | stavbeno iD pohi tveno mizarstvo s strojnim ♦ obratom ♦ KoličeVo-Domžale | ter se cenjenemu občinstvu priporoča Siečno novo leto želi vsem cenjenim gostom Marica Seljak: gostilna _D O M Ž A L K brecno novo leto želi 9,ran Sflerin llobučarsivo v Domžalah | Srečno, veselo novo leto l 2 želi vsem svoj m cen.]enim gostom X # I u O Vsem mojim cenjenim odjemalcem želim □ § MaO§®(i<ŠlN](EflŠ(E (LET® § □ □ □ Tem potom se tudi najudanejhe zahvaliujem za naklonjenost zagotavljajoč, da □ q bom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke D H VAUJg&SO (M)(LOČNI 0DOMŽALE § □ □ s Sre no novo leto iei< □ 5rvčno nouo leto želi turdfca • losip Rčamič uruarna u homŽRLRH, poflr. Kflm -sIK-šUTNR 49 ^ obenem pa se cen|enlm odjemalcem tudi nadalje najtopleje priporoča t Ueseio in srečno nouo leto f*0@M<0> ti?® Žid,' »ONE KNAft Č ovarna u nja. Specialni zdelek podplati = K A M X I K = An'on NUIIer vir.sk9 cg^vet - gasinn^a- Stat?- J? m"ale ♦ želi usem cenjenim odjemalcem in dubauiteljem 1ERHE1 BOLHfiR usnjarna v Domžal* h iGuft®(fi) MaoOOeor rausOo Morate® (M)G§001 \ I K trgovina v. mešan-m blagom IVflfl DROLC, čevljar KAMNIK 1. mEHFIRT! trgouec u Domžalah ♦ podružnica: KRHŠmR. f (DiHeo ura* —-——— &Catr»nifc ■ Prečno novo teto želi tvrdka tovarna Cafcov - «i. d. _________ Domžale pri Ljnbljani vsem p. n. nakupovalcem specijalne b^rve za mehka tla PUTZ-BLlTZ-a, kakor tudi parketnega loščila WIX-WAX •n SaLONBOD NW CHSE in se v nadalje priporoča. Srečno in ueselo nouo leto usem cen|enlm odjemalcem, prijateljem In znancem želi trgouina 1051P 5EHICR Domžale u □ □ □ □ □ n o c n n D Srečno no*o ieto žen vsem cenjenim odjemr cem ANTON SAVNIK S K 0 f J A LOKA. SiOVENIJAg ter se za nadalje priporoča. i S(&EŠ(K)& LE?® ŽILO J. Koschir nasi. A. Hvala | trgovina z me?anim blagom t Kamnik ♦ tec se cenjenemu občinstva priporoča ♦ ♦ ♦ » * : ♦ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L" [rečno »n ueselo nouo leto želi usem suojim cenjenim odjemalcem P^RRPE, Domžale kro astuo ter se za nadaljno naklonjenost priporoča Tone Janežič trgovina s čevlji Kamnik I M. JCramcr manufakturna in gulanterijska trgovina •JCamnitc 01M ^§EL© LET© t želi vsem cenjenim gostom ♦ Fcninie JiiBUdšoe«, I ter se tudi za nadalie priporoča. 9 * Srečno novo leto Zeli v s m ce' 'en m na očnMom S. Schneiter poajetje za zgradba vodnih turbin Škofa Coka I S'prno in i jvpsem novo ieto ž^li | j AiNiuN (Ehtk t\AftNT| I restav ac»'a j se . enjemm gos>ou , n-I po orarn. Tujske sobp. I • Fma vina in I dohra kuhinja 8 JL saaHHSHSfasstascsaaHBHESE ^ 5rečno nouo leto želi usem ^ H Lekarna k (Danji Pomočnici B g mr. ph. DRRBO miLIČ 0 H 13 Srečno in veselo novo leto žeii vsem cenienim gostom PETER ZAKOTIIK gostilna SKOFJA LOKA (KOLODVOR) ter s«* cenienemu občinstvu pr poroča SreCno DbOJ let- zel u&etn stotim cenf. fbs^B^lc m Franc Vrani čar brivec Skofja Lokn, Slov. ter se cenj. občinstvu tudi za nadalje priporoča : DOmŽHLE S s &aHSgaHHBBgg3BHBBHHSHHHB msumuiiiiniflmmmaiiiiiiBiiii | KAPOL SKALA špecer ja a M 3 g Manufaktura I galanerija MARTIN GJURIN brivski sa on za dame in gosDode » a KAMNIK 1 ■■ —■I' »MOTiM^ | TRGOViNfl l MEŠANIM BUflGOlH 1 —^^^ KAMNIK iBB^airiiiiiiiiiiiffiHiiiiiaaisiBiiiiramiiniiBEffi SKEŽW© IM©^© LET© ŽELO | vsem cenienim odjemalcem X ERNST ŠKOF ! I sodavičrir Kamnik Srečno 1930 Kregrar & Fajdiga kooc. eiektro - instalacijsko pod etie KAMNIK :: SB3EŽB«© K)©M® LETT® ŽELO 4; tvptka II C. ŽEBTUŠ ViS" Kamnik, Samostanska m. 56 ;; tel« -e cente emo občinstva >i>iponoča tcaniTk i £ Srečno novo leto žel' tvrkda P^^ilL KSIMlPieiLip K^IMIIHIOK trgovina z mešanim biagom ter se c njenemu obč nstvu priporoča. J ŠI^EŠftS© LET© ŠELOT^ Maks in Albina Koželi — Kanin k najemnika restavraci e in kavarne narod ie čitalmce v Kamniku 5rečno nouo leto želi turčka 1. H. KOCELI trgouina z mešanim blagom ŠKOFIH LOKF) zaloga šolskih hn|lg In pisarniških potrebščin na flrobno In čebelo, ter se cenjenim odjemalcem nadalje priporoča. Srečno novo eto želi vsem svojim ceni. odjemalcem tvrdka JANKO POTOČNIK trgovina z js >iem ŠKOfJA LOKA ter se tudi nadalje priporoča. | Srečno JOSIP DElSlNGeR : I " 30. trgovina s oecerijsk m blagom : * -SK in zaloga spir-ta SKOFJA LOKA M»>MMMMMMM»»MMM»MtMM>MMMMMM»M«MH«MMM»»t BWWMWMHWii iiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiim gaiaii wm^.-rmmmmummmmmmmm^ Kr. Ph. Oto Burdych lekarna v Škofji Loki i i jb—awn»ai»i«iii!] .iiinmim jwiiiiiitiiwwMiiiwiimii, mi—u», nimi n, n ■ I Iteo (Po (ML i o,©k/a S 1.-^TCtrflEftETnTFnfjTnliU£rfiniMi3:fI?fTUfjtHm:;3IUHIdlHIlfrrT,]i'^im:]inEltr;'J iilii!!iil!illii!!!ii,i!!i!!!UJJJiii!!",Mil!iiii!!!a«iiiiiiiJiii>a«—■mmmmbkI ^ • ■ i;;, m s r a nititt mrmiiittti tnrrusfiimimnmiirt-iitithii::- 'miiii^iiibiii^iiii^jiii:!;;!:;1-:' mmsmmm% ■ Sr Cna rdoj Ido zeli | R. KRHET1MR f trgooina z ms;a im blagom ŠKOFIH ?0KH ter se cenjenim odjemalcem priporoča. fenlibuiii miiiimmiiiiiiuiunrrgme raka« mmmmmmrr.' 1 m Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim od emal-cem tvrdka IVAN HAFNER izdelovanje in prodata čev'jev SKOFJA LOKA -KRAfU 'UŠEL® LETT© ŽELO KAROL KUMtR — i A H NIK trgovec In gostmičar Carabe štev. 9 n 10. re%no novo >eto ce i v s m svojim cenenem od em icem tvrdka Joško Veber rq «>n- * tes< m n m ta-'m bi cc Š CF3A LOKA (<0 ^DVOR). TEl. 9. g Srečno novo leto želi □ □ □ °nDnnnai=in[:i[xinnDaonnnnnannannnnDnnnDnnDDD n«tt ]f ,r-» „ nnPnnnnr mr7l H nr ir in[ ]n, innrin 8 m&mm mFKU^, BM®ggi(?ote g □ □ □ □ □ □ □ □ SKOeiR L O K H g1Q ter se ceo]emn> odjen alcem priporoča □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g | l.juonnnnnnnnnnnnnr innririririnnnnnnnrir ootOgctd ŽliLO VSEMI SKElPfl® OM VESEL® (L(iT© s 99 99 u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n IS Mornar Pepino in njegov dobri začetek Majhna novoletna zgodba, fri pa je cel roman šno veselje pa je bilo dano njej? Orjaški mornar Pepino, ki je bil du» ša razposajene družbe, je zdaj izpustil deklini, ki ju je pestoval na kolenih, vpričo pozabila. Silno me je to takrat jezilo. Danes seveda mislim o tem drugače. Nisem je od takrat več videl. Vem pa, da je postala srečna s Pepinom. Kako bi tudi moglo biti drugače? Da, s Pepinom, ki je tisto novoletno noč prišel nenadoma ko vihar in pre« obrnil njeno življenje. Ta Pepino je bil junak in je zaslužil tako žensko. Da, Pepino, moško je takrat napravil svojo reč. Tako da mu nocoj, po toli» kih letih, v duhu napi vam in kličem Živio Pepino! Josip Fr. Knaflič. Na tejle dogodivščini ni pravzaprav nič posebnega.. . Ker pa mi nocoj, ko obujam spomine na razne novoletne noči svojega.življenja, prijetne in ne» prijetne, tako živo stopa pred oči baš tista noč, — no, naj pa to napišem. To je bilo v Trstu. Silvestroval sem... Kje in kako sem takrat silve» stroval, bi pri najboljši volji ne vedel več povedati, to sem že čisto popol« noma pozabil, toliko let je že tega. Sa» mo se spominjam, kako sem po polno« či še hodil po mestu, udajajoč se svo« jim mislim in pa menda (kakor vedno) željan kaj doživeti... In tako se mi je primerilo, da sem tam — spominjam se, bilo je v ozki ulici nekje okoli Stare barijere, — nas letel na tisto žensko. Stala je z otročičs kom na roki pred oknom neke krčme in gledala noter. Hm, žena, ki išče moža pijanca od krčme do krčme, vsakdanja proletar« ska slika to! Tako vsakdanja, da bi najsočutnejši človek šel mimo k več je* mu s pomilovalnim skomizgom ramen. Toda za vraga, nocoj, v novoletni no« či, ko je vse bilo veselo, pa ta uboga žena tu zunaj na ulici, v mrazu, s ta« kim nežnim otročičem, — nekaj me je zgrabilo in ustavilo moj korak. Pogledal sem si jo bliže: bila je mla« da, zala: velike temne oči v bledem, finem obrazu, bele, vitke roke. Bila je v ubožni, tenki obleki, črno, franžasto ruto preko ozkih pleč. Tudi otročiča, bilo mu je morda, sedem, osem mese« cev je imela zavitega v ruto in je eno njegovo peščico grela v svoji roki, dru« go pa v svojih ustih. Otrok z ročico v toplih materinih ustih, ta slika me je ganila in se mi utisnila v spomin. Otrok je bil sicer živahen in vesel, saj tam za oknom so ljudje uganjali burke, tam je smešen pritlikavec s harmoniko plesal po mizah in vse se je grohotalo.Ali mlada mati je gledala na vse to tako žalostno in ko sem se vstopil poleg nje k oknu, sem videl sol« ze v njenih očeh. — Ali je vaš tudi notri? sem jo vprašal čez čas. Nemo je pokimala. — Kateri pa je? Ni mi odgovorila, potlej je pa le po« kazala na četvorico, kvartajočo tam v kotu, in rekla: — Tisti z rdečo kravato je. Mož je imel pod vratom veliko rde« 6o pentljo, ki je kar plamtela in vihra« la. Kakor so plamtele njegove ko oglje črne, nemirne oči in kakor je vihrala njegova razmrščena črna griva. To je bila takole levja glava na majhnem šibkem životu. In gotovo je bil to tudi ognjevit ljudski govornik. Jaz pa sem samo to premišljeval: Kako pride taka žaba do tako lepe ženske? — Že od večera sedi tukaj in kvar« ta, je vzdihnila ona. — In bo vse zakvartal, sem pripona* nil. Rdeča kravata je baš izgubila igro. Divje je zaplamtela, in karte so sfrča« le po mizi in po tleh. Nastal je prepir in vsak čas je izgledalo, da si bodo kumpani skočili v lase. A so se spet pomirili in kvartali dalje. — A zakaj ne greste ponj? sem de« jal ženski, ki je vsa prestrašena gle* dala ta prizor. — Pojdite noter in spra« vite ga domov. — Ne upam si več, je rekla z globo« kim vzdihom in pobesila glavo. — Udaril bi me... — Lepa reč! sem mrmral. — Jaz bi mu že navil uro takemu kujonu! Potem sem jo vprašal: — Pa vendar ne mislite stajti tukaj na mrazu z otrokom vso noč? Ti bodo kvartali do jutra, če jih krčmar preje ne vrže ven. — Saj grem spet domov, saj vidim, da nič ne pomaga, je odgovorila in" te« sneje zavila otroka. Nato pa sem jo povabil na čašo vi« na ali karkoli tja v bližnjo gostilno. Samo za pol urice, toliko da se malo pogreje in da otročiček dobi kako sla« ščico. Malo se je obotavljala, a šla je z me« noj. Ko sva vstopila v tratorijo tam na drugem koncu ulice, sva se med vrati srečala z dolgim, enookim dedcem. Ta je moral poznati mojo spremljevalko, ker je hip obstal, nato pa se zagrobo« tal in nekaj zaklical za nama. Kaj je rekel, v glasnem gostilniškem hrupu nisem razumeL A moja spremljevalka se je spet obotavljala. — Pustite- me. grem rajši domov... Jaz pa sem jo že porinil noter. Tudi tukaj je bilo vse polno in vse razposajeno, vendar sva še dobila pro« štora v dokaj prijaznem in mirnem kotičku. In postregla nama je zelo do« brosrčna krčmarica, ki je imela takoj sestavljeno primerno večerjico tudi za malo pridno Angelino. Materi male Angeline pa je bilo ime Marija. Samo za ime sem jo bil vpra« šal, drugega je nisem vprašal nič. Kaj bi jo mučil? Videl sem njeno življe* nje, tako žalostno in nesrečno, tudi če mi ničesar ni pravila. Ko je nahranila otroka, ki ji je takoj nato zaspal v naročju, je ždela tiho in zamišljeno, jaz pa tudi. Bil je to kaj otožen, čuden par tu sredi veselega novoletnega rajaTija. In morda je bila ravno ta veselost drugih, ki je storila mojo tovaršico še bolj otožno. Kak« KRI2ANKA 1930 zabrenkal na kitaro in zapel z mogoč« nim dobrim baritonom. Vsa krčma je pela z njim, zanosno zdravico na mor« je in ljubezen. In tedaj sem videl, kako so moji ti« hi tovaršici pričele polzeti solze izza zaprtih dolgih trepalnic, vedno hitreje so se usipale in ji kapale na prša in na det«, v naročju. Slednjič je jokala iz polne duše, obupno, neutešno... Meni je bilo težko pri srcu, a tudi sicer je stvar postajala mučna. Ljudje so postajali pozorni na naju in najbrž imeli mene za trinoškega moža ali lju« bimca te uboge, tako bridko plakajoče ženske. Naenkrat je vse potihnilo, sovražni pogledi so leteli na«me od vseh miz in mornar Pepino mi je celo požugal z dvignjeno kitaro. _— Marija! sem ji pošepetal, nagniv« ši se k njej. — Ne jokajte, prosim vas. Kaj si bodo ljudje mislili! Vse naju že gleda... Dvignila je bila glavo in se je zdaj ozrla naokoli In ko je spoznala polo« žaj, je rekla ljudem na glas: — Kaj gledate tako grdo tega gospo« da? On je dober z menoj; on je z me« noj ko brat. Ampak jaz sem le tako žalostna... Ne brigajte se za mene in zabavajte se dalje! Njene besede, tako odkrite, mirne in odločne so imele takoj vsestransko blagodejen učinek. Temni obrazi so se spet razjasnili, mornar Pepino pa je celo dvignil čašo in mi napil: »Eviva!« Kmalu zatem je ona izrekla željo, da bi šla. Pomignil sem krčmarju, da pla« čam — ko sem ta hip videl vstopiti rdečo kravato v spremstvu enookca. Ta je ostal v ozadju, zlobno se muza« je, rdeča kravata pa je privihrala k mo> ji mizi — In napravila velik škandal. Ah, ka= co je ta človek psoval svojo ženo! Ka« to jo je psoval! In hotel navaliti na« njo s pestmi Bleda ko smrt, po vsem životu tre« petaje, se je stiskala v kot, dočim se je otrok, prestrašen iz spanja, jokal in drl, kar so le dala mala pljuča. — Karleto! ga je prosila. — Karleto! Poslušaj vendar, oh, samo hipček me poslušaj ... On pa je bil kakor pobesnel, in zdaj se je v njegovi roki zasvetil nož. Ni kazalo drugega kot pobiti ga. Že sem dvignil stol, tedaj pa se je porinilo jned naju nekaj kakor temna gora, se izteg« nilo nekaj kakor medvedja šapa — in hip nato je rdeča kravata zavihrala go« Pomen besed! Vodoravno: 6 števnik — 10 slovanski pi- ri pod stropom. Mornar Pepino se je s Karletom ma. lo poigral žogo. In je bil kaj smešen prizor, kako je Karleto frčal v zrak, z njega pa frčalo na vse strani: klobuk, nož, denar, cigarete in kvarte, kvar« te... A nihče se ni smejal. Napeta tišina je zavladala v krčmi in bilo je, kakor bi vse v grozi čakalo, kdaj se bodo na vse strani razletele tudi kosti ubogega človečka, ki je padel temu velikanu v strašne šape. Tedajci pa je naš molk pretrgal ta« nek, nežen vrisk, — bil je otrok, ki je gledaje, kaj se godi z njegovim očetom — ničvrednim njegovim očetom, — po« skakoval materi na rokah, mahal z ro= čicami in vriskal v nevedni, nedolžni radosti Po krčmi je zašumelo, vse je zdaj ploskalo in vriskalo z otrokom, Pepino pa je izpustil rdečo kravato in se za« zrl v otroka. — O bambino mio! je vzkliknil s srečnim otroškim usmevom na širokem obrazu in razširil roke. — Pojdi k me« ni, detece ti preljubo! In vzdignil je otroka od matere k sebi, dvignil ga v sami srajčki iz omo« ta, otrok pa je zastavil nožice na mor« narjev vrat, ročice pa smehljaje, vri« skaje zagrebel v njegova debela rdeča lica. In zaplesal je tako Pepino z otroci« čem po krčmi, da so se vsem ženskam zarosile oči. Potem pa se je mornar Pepino v vsem svojem orjaštvu razkoračil pred rdečo kravato, ki je visela tam na stolu vsa klavrna in premečkana, in je dejal: Karleto, dragi moj Karleto, zdaj pa domov. In gremo skupaj! Da ne boš počenjal še kakih neumnosti in da te bom vedel najti, če bom slišal o tebi kaj slabega. To si pa že danes zapom« ni dragi moj Karleto, če boš materi tegale otročiča le en sam las kdaj skri« vil, ti izpulim obe nogi in še kaj po« vrh. — Naprej! In šli so: prva rdeča kravata, za njo ona z otrokom, zadaj pa silni mornar Pepino. — V vratih se je Pepino okrenil, zavih« tel čenico in zaklical nazaj: — Buon principio! To je moj dobri začetek! — Bravo Pepino! Eviva Pepino! je donelo za njim.-- Moram priznati, da sem ostal takrat tam v tisti krčmi s precej pustimi ob« čutki. Čutil sem se osmešenega in uža= Ijeneča. Vraga, kako bi se ne? Sai mi niti zbogom ni rekla, da, niti poseda mi ni več naklonila iz svojih lepih oči, ci so tako bile razvnele moje mlade* niško srce. Tako mi jo je vso odvzel in prevzel mornar Pepino, da je name 1 pošast sateij — 14 del obleke — 18 čas — 20 mesto ob Rdtečem morju — 22 žitni jzdelek — 22 a geometrijski hk — 24 reka v Italiji — 26 pozor! — 27 veznik — 29 letni čas narobe) — 30 čevljarska potrebščina — 31 kiratica žalostnega spomina — 33 reka v Azi ji — 34 števnik — 36 vodna žival — 38 romanski člen - 39 kaz. zaim. (slu.) - 41 vpra-šafaica — 42 osebni zaimek — 44 egipčansko božanstvo — 45 žensko ime — 47 igral-na karta — 48 letovišče — 50 obl. pom. glagola — 52 sod (shr.) — 53 pritrdilnica — 54 železniška postaja na Dolenjskem — 55 reka v Sloveniji — 56 slabost — 57 grška črka — 58 obL os. zaimka — 59 dal kolesa — 61 Slovan — 63 poljski pridelek — 66 isto kot 53 — 68 ptteua (shir.) — 69 del telesa — 71 isto kot 38 — 72 kvartaški izraz — 74 sundski otok — 75 vas p."1 Ljubljani — 77 padavina — 80 vprašalaica — 81 pesniški umotvor — 83 število — 84 del telesa — 85 isto kot 47 — 86 grški junak — 87 sprehajališče — 88 isto kot 44 vod. — 89 element — 90 isto kot 50 vod. — 91 časovni veznik — 92 jh — 93 kratica — 96 predlog — 99 znamka avtomobila — 100 ploskovna mera — 102 kemijski znak za element — 105 predlog — 107 nikalnica — 108 isto kot 90 — 109 rimska naselbina v Sloven ji — 111 števnik — 113 veznik — 114 pritrdilnica — 116 obrežje — 118 isto kot 44 vod. — 119 os. zaimek — 121 časovni veznik — 122 bajno bitje — 124, 144, 145, 288 »Jutrovo voščilo« — 134 grška črka — 135 kratica pri podpisih — 138 veznik — 154 ploskovna mera — 155 veznik — 156 del glave — 158 neobičajno — 161 mesto v južni Ameriki — 164 slovenski pisatelj — 166 predlog — 167 vas pri Ljubljani — 169 žensko ime — 170 pogojni veznik — 172 isto kot 118 — 173 nota — 174 ruska reka — 175 igralna karta — 176 športna kratica — 177 ime amer ške-ga pisatelja — 179 običaj — 183 predlog — 184 nada — 185 os. zaimek — 187 obl. pom. glagola — 188 ptič — 192 isto kot 175 — 193 število — 195 dva samoglasnika — 196 reka v Pikardiji — 197 enota električnega upora — 198 medmet — 199 insekt — 200 predlog — 201 isto kot 72 — 202 del kolesa — 203 mašniško oblačilo — 204 romanski člen — 205 tukaj — 206 predlog (lat.) — 207 znamka motornih koles — 208 bogovi (lat.) — 209 os. zaimek — 210 geografski pojem — 211 os. zaimek — 215 nikalnica — 217 veter — 220 veznik — 222 reka na Švedskem — 225 obl pom. glagola — 226 kemični znak — 227 romanski člen — 228 pokost — 230 britansko otočje v Pacifiku — 232 kaz. zaimek (lat.) — 233 romanski člen — 234 kemijski znak za element — 235 besedica, karakteristična za primorce - 236 gora v Srbiji — 237 trgovska kratica — 239 egipčansko božansl/c — 240 'erb (lat.) — 241 nota — 243 »s zaimek — 244 cjh — 245 kem. znak za element — 246 povratni za:mek — 247 kratica za neznanca — 248 gospod (madžarski 1 — 249 predlog — 250 os. za'mek — 251 slovenski skladatelj f — 252 del kolesa — 254 zskai (lat.) — 256 reka v Kanadi — 259 r^ka v severni Ameriki — 264 vprašaimcH — 265 obl. prm pia gola — 266 vidi 72 - 267 os zaimek — 269 kateri — 287 os. zaimek — 302 deiati (frc) — 303 grška črka — 304 kratica za :nter-nac. vlak — 305 vprašiln ica — 306 jezero v serv. Ameriki — 307 pritrdilnica — 306 predlog — 309 ploskovna mera — 310 ruska reka — 312 število — 313 lat. veznik — 314 pogojnik — 316 romanski člen — 318 ploskovna mera — 321 zlato (fTc.) — 323 pesnitev — 324 os. zaimek — 325 avtomobilska znamka — 326 vidi — 328 enrotivria snov — 329 pofojni veznik — 331 Slovanski kralj — 332 mesto v Sloveniji — 335 obl. pom. glagola — 335 moško ime — 336 element — 338 veznik Hat.) — 340 zver — 342 ruski polotok — 344 Prška črka — 345 pkmirslri dom — 347 predlog — 348 vid? 333 — 350 i pralna karta — 351 blago — 353 medmet — 354 ločilo — 356 par — 358 os. Čudovite uspehe dosežete z liker-esetici. ki so pripravljeni za domačo izdelavo naj« fineiših likerjev ter najboljšega ruma Dobite jih v drofieriiah Kane Ljubi in Kane (VPolfram) Maribor. 15723 zaimek — 359 predlog — 360 vidi 318 — 361 vrtni sadež — 362 poljedelsko orodje — 363 reka v Evropi — 364 obl. pom. glagola — 365 nikalnica — 366 avtomobilska znamka — 367 žitna bolezen — 370 število — 372 trgovna s kravatami v Lj. — 373 ok — 375 romanski člen — 376 dva samoglasnika — 378 domača žival — 379 predlog (shr.) — 381 reka v Sloveniji — 384 veznik — 385 žensko ime — 387 kaz. zaimek — 388 pogorje na Notranjskem — 389 poljski pridelek — 391 vidi 387 — 392 svoj. za mek — 394 obl. pom. glagola — 395 barvilo — 397 ptič — 398 postaja pri Zid. mostu — 400 država v U. S A. — 402 sestavni del radia — 403 Gregorčičev kritik (satirično) 404 dan v tednu — 405 tropski sadež. Navpično: 2 predlog — 3 orožje — 4 zemljiška mera — 5 del sobne opreme — 6 lat. veznik — 7 egip. bog — 8 žensko ime — 9 mrak — 10 st.ir~ >aira — 11 pogojni vezini1.'. — 12 vidi: 2 — 13 geog. pojeni — 14 stik — 15 čutilo — 16 del cerkve — 17. lat. veznik — 19 oblika pom. gl. — 21 reka v Afriki — 22 tišina — 23 vid5: 7 — 24 število '— 25 ruska reka — 27 v, znotraj (lat.) — 28 gora na Notranjskem — 31 umetnik — 32 domača žival — 34 rom. člen — 35 nikalnica — 36 krs tev zakona — 37 mesto v Vojvodini — 39 »molim« (lat.) — 40 vodna naprava — 42 glasbeni izraz — 43 jeza (lat.) — 45 mesec — 46 Foto znamka (fon.) — 48 drevo — 49 števnik — 50 trans — 51 os. zaimek — 59 predlog — 60 ptica — 62 kaz. zaimek — 64 pesnitev — 65 obl. pom. gl. — 66 ruska reka — 67 turški dostojanstvenik — 69 del glave — 70 produkt gorenja — 72 dalm. otok — 73 doba — 75 zemlja — 76 vesel dogodek — 78 dtel kolesa — 79 obl. pom. gl. — 80 časovni veznik — 82 konj — 91 angleška grofija (pokrajina ) — 92a bog ljubezni — 94 lep, čeden — 95 žel. post. Lj. Rakek — 97 os. zaimek — 98 barva — 100 kiat. za stavb, rmetnika — 101 del živali — 103 mongolski mogotec — 104 stan — 106 bolečina — 07 uk — 108 otok v Egejskem morju — 110 predlog — 112 nikalnica — 113 ime slov. film. dive — 115 igralna karta — 116 pogoj-nica — 117 utež. enota — 118 izrek — 120 veznik — 121 kosanje — 123 gL 117 — 125 gl. 110 — 126 ako — 127 gL 23 — 128 pesnitev — 129 vprašalnica — 130 števnik - 131 lat veznk — 132 pritrdilnica — 133 vas pri Lj. — 136 reka v Franciji — 137 se nahaja v čaju — 138 kateri — 139 os. zaimek — 140 števnik — 141 rom člen — 142 slov. bog — 143 gl. 7 — 144 obl. frc. gl »aller« — 145 riba — 146 senca (lat.) — 147 kratica za »kraljevi« — 148 pritok Amazonke — 149 število — 150 vrsta športa — 151 mesto na Ceylonu — 152 predlog — 153 pritrdilnica — 156 os. zaimek — 157 maše — 159 nogam, igralec — 160 poslopje — 162 angl. otok v Atlantskem oceanu — 163 znamka motokoles — 165 otok ob Kaliforniji — 166 ruska reka — 168 obl os. zaim. — 169 pomorski častnik — 171 košara — 174 konica — 178 zbodljaj — 180 domača žival (shr.) — 181 vzklik — 182 otočje ob perujski obali — 185 zlato (frc.) — 186 nikalnica — 189 reklamna družba v Lj. — 190 Ka — 191 ploskovna mera — 193 visoka planota v Az ji — 194 vrsta pesništva — 198 »izenačim« (lat.) — 212 utež. enota — 213 pamet — 214: 1500 (lat.) — 216 žensko ime — 217 mesto ob Savi — 218 števnik (frc.) — 219 inicijali slov. pesnika (»Kacijanar«) — 221 deveti d(an pred »Idami« (rim. dat.) — 222 udarec srca — 223 števnik — 224 vzklik — 229 sorodnik — 230 dd konjske opreme — 231: gl. 223 — 236 Capkova drama — 237 števnik — 238 član družine — 241 žensko ime — 242 del stanovanja — 249 filmski igralec — 252 predlog — 253 obl pom. eL — 255 grška črka — 257 čas. veznik _ 258 predlog — 260 gl.: 168 — 261 predlog — 262 del kolesa — 263 os zaimek — 268 moško ime — 269 selivk — 270 predlog — 271 žensko ime — 272 gl.: 13 — 273 »sem« (shr.) — 274 grška črka — 275 vzklik — *76 si. 186 — 277 vprašal™ zaimek — 278 turški dostojanstvenik — 279 veznik — 280 medvedov priboljšek — 281 šahovski pojem — 282 bivališče čebel — 283 bc — 284 obl. glagola »ime+:« — 265 ploskmr»a mera — * žito — 267 del hiše — 269 obl pom glagm'a — 290 obl. lat pom glagola — 291 ob! oom glagola — 29° denarna nakaznica — 293 os. zaimek — 294 doba — 295 dva samoglasnika — 296 igra — 297 rom. člen — 298 dragocena tekočina — 299 vas pri Lj. — 300 evropsko gorstvo — 301 nikalnica — 302 otok v Kanarskem otočju — 311 pokraj.na v Aziji — 314 zabavišče — 315 moško ime — 316 del leta — 317 gl. 241 — 319 oče - 320 - Slovan - 321 pesnitev - 322 bivališče blaženih — 325 gl 262 — 326 torej (frc.) — 327 obl. os. zaimka — 329 nebesno telo — 330 naočniki — 333 pesnitev — 334 obrežje — 336 pogojnik — 337 po-Joini veznik — 339 kazslni zaimek — 341 veznik — 342 ptič — 343 šahovski izraz — 345 gora na Dolenjskem — 346 ptica — 348 ^ačrnba — 349 žuželka — 351 barva (nem.) — 352 rimski pozdrav — 354 domača žival — 355 žensko ime - 357 obl. pom. gl. - 368 nikalnica — 369 števm*. — 370 snov brez oblike — 371 šivanka — 373 drevo — 374 rojstni kraj gospoda pod 403 vod. — 376 česen (f-c.) — 377 gora v Grčiji — 379 pti-"a — 380 mesto ob Ohotskem morju — 382 igralna karta — 383 os. zaimek — 385 obL os. zaimka -— 386 dva vokala — 38$ ptičji glas — 390 de! obraza — 392 obl. os. zaim. — 393 žensko ime — 395 lat veznik — 396 kratica za neznanca — 397 avo-znamka — 399 prenozicija (lat.) — 400 predlog — 401 predlog (nem.). Rešitev božične zlogovnice 1. Kopitar, 2. Radeče, 3. Allahabad. 4. Libanon, 5. Jelovica, 6. Empedokles, 7. Verov-šek, 8. ivje, 9. narval 10. Atena, 11. jubilej, 12. Uriel. 13. Gorica. 14. Obir, 15. Svetopolk, 16. legenda, I7. Andrej. 18. Vinkovci. Kraljevina Jugoslavija _ kralj Aleksander. Rešitev križanke ,,Božično drevo" Vodoravno: 3. odar; 6. Dana; 7. kamela; 9. aj;10. Vis: 12. maj; 13. Ohio; 16. fevd; 17. Ibar; 18. Jana; 19. Tara; 21. soda; 23. Ig; 26. Valona; 2& Sava; 31. Ob; 32. Nana; 35. Vida; 36. svak; 38. rosa; 39. ris; 40. kivi; 41. ali; 42. riž; 43. ocet; 44. alt: 45. jad; 47. raca; 48. tri; 49. Odra; 50. Arta. Navpično: 1. voda; 2. oral; 4 dama; 5. Enej; 7. kri; 8. aga; 11. Sofija; 12. modras; 14. Heba; 15. Ivan; 20. Riva; 22. Oran; 32. ilovica; 24. gobavec; 25. Asirija; 27. Vasilij; 29. Adiža; 30. vas; 33. ara; 34. dolar; 36. skorja; 37. kitara; 46. ded; 48. Tit U □ gSrečno Ihoto leto □ ^ boste imeli, ako takoj naročite vašo srečno srečko državne razredne loterije 19. kola L razred, žrebanje 16. januarja 1930. Ogromne □ vsote bodo izplačane v gotovem g denarju. Zadostuje naročiti z na- P vadno poštno dopisnico. Cene % S Din 25.—, 1/0 Din 50.—, cela sreč- g ka Din 100.—, dvojna 200.— Din, g Plačate, ko prejmete srečko in brez- Q olačno dobite čekovno nakaznico in S uradni načrt z navodilom pri § 99BRI$TOJL" § Moti Sad Žeijeznička »7. □ □ 17445 □ k i nrii ii i mm mimiiinmnin ......................mm mn QX3oaaaaaaDDaDaLOjagpp' ^dhioDok®, (L@®fta, Ra I. JCGOSLO \ A JJSKA IZDELOTALNICi HARMONIK | y T OTEL Srečno m veselo novo leto teli vsem cenjenim gostom in tujcem F. KITCUER Drenov grič pri Vrhniki. SREČJf© F930! ALOJZIJ KEK BRIVEC — VBH5EKA ta M zahvaljujem gospodom in damam. Hi p^RAMAR # O/miii/^rg UULJLLOJODDDDDDDDDDDQ.JUUUl H I ,IC03 11.1 11 ILIII llhini II >1 »MUIII inrTTTmini »11» UUOanoaoaooaDaoo Srečno ttooo leto se/« {Helena Mladni/c fostfhta DOLENJI LOGATEC •Htnticevic veletrgovin« s vinom in lesom Srečno noro leto Zeli I £ogatec, Slovenija vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem I xxcaooBececaxacxxioao^^ Angn§t Kogoj anto-mehanična delavnica Vrhnika I Srečno novo leto žali vsem svojim cenjenim odjdmalcem, naročnikom prijateljem in znancem] Anton Stanovnik,_ splošno Krojaštvo Vrhnike tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiniiiiniiitnfinriTinTni OM ŽGANJA LOOATIC Srečno in vaselo novo leto želi SFežno noVo let0 « I „ | . . I želi vsem cen], naročnikom Avgust Paskulin ml- 1 prane kapnik krojač, Dol. Logatec pekovski mojster VRHNIKA ŠTEV. 400 Srečno novo leto želi M VESEL® LEV® I želi vsem svojim cen}, naročnikom ter znancem tvrdka iimiiimii Anton Rozmane (FTOL^M kovač VISliAHiA 130/4 Srečno novo leto želi Ivan Benedik klobučar ,-, ,.,', VRHNIKA ===== L-O-O-A-T-ll-C Srečno novo leto 2eli vsem cenjenim naročnikom Viktor Hodnik ključavničarstvo — Dolenji Logatec, | STOEČMO NOVO LETO ŽELO LO | ■ ■ cenjenim naročnikom JOŽEF HODIC — RAKEK čevljarstvo L: 5EŠ(fifl@ NOVO LE?© ŽELO i vsem cenjenim obiskovalcem i I JOSIP MARIJA POIiAK i L brfvolca RAKEK, nasproti kolodvora iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiimiitiiii >ra R ■M Psi p « itiiummimat SREČNO NOVO LETO ŽELO I vtem cM>enim naročnikom I Ernest Zupan, Rakek ključavničarstvo dlaQeŠc 5rectt« ttooo /ofe z«/« apeJjetfa &iudovlk Sevat tfd. JlaGeie 3111 HI HJlJLftJ i HJLJUULQ-innnn.ilIJ.L1L Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Andrej Grčar Rakek 43 ter se za nadalje priporoča. nnrTTTTTfTTTnrinri iiinnm..^ Srečno novo leto želi ANTON DEMŠAR trgovina z mešanim blagom Rakek Stahte novo Četo joti ..JUG0P0RT" mednarocha transportna družba z o. z. RAKEK SREČNO NOV® LETO ŽELO cenjenim ud|enateem trgovina m vinom in panjem Autobusno podjetje-Autotdks =— RAKEK —= aiiiniis miiitn Srečno novo leto želi vsem cen;enim narečnkem MARIJfl GROM strojno pletejnje RAKEK ter se za oadatjno naklonjenosc priporoča. j; Si»ečno novo leto želi j; teli vtem cenjenim odjemalcem * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Jožef Janežič s mesar v Domžalah ♦ ♦ * : JI ter se za nadaljno naklonjenost priporoio. — ♦ ........................................f SREČNO NOVO LETO t 4 193® | lett vsem tvojim etnjenim odjemalcem ♦ Martin Mu OS j ♦ aTt*4ak« U6an}<- in »plodno j tapetništvo t DOHŽAMH. vPodružn ca RAKEK Srečno novo leto želi Ivan Vivoda splošno krojaštvo RAKEK Srečno novo leto želi ||| $rečllO UOVO leto Želi I^CSH" 1 LESKOVIC vsem cenjenim odjemalcem in znancem trgovina z mešanim blagom ||| MOCCVa^ I^rHIlC trgovina ■ vinom in žganjem TRHNIfil 16 VRHNIKA Srečno novo leto želi ivan MiheVC, Vrhnika L————■«—————————---——« trgovina x osnjem m „akap kož divjačine | S Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom SREČKO NOTO LETO želi ▼sem cenjenim naročnikom Ivan Sik ar) a gf-^l;: = CERKNICA »s ter se tudi za nadalje priporoča. : prečno In veselo novo leto | W vsea $««]li» ea&Jcala gostota ♦ ♦ ♦ Slokap jWilka j ♦ gostilna ♦ ♦ Domžale gH» j ter teza cen).obisk najtopieft prtporača ♦ .......................... Srečno novo ieto želi i Ignacij in Marija Kunstelj I€*J¥AC OlLAfi S gostilna pri Nacetu sodarstro VRHNIKA s VRHNIKA š Srečno novo leto želi vsem cenjei Franc Pii ter se cenjenemu občinstvu priporoča. Srečno novo leto želi PlagCti, QCoj$ (potrebuješ izdolovaceij SMUČK IX SANK Miiiiiiiniiiiniiiiig TEHNIKA ..................... Srečno novo leto želi Josipina Koprtvnikar gostilna Kočevar VRHNIKA štev. 16 Srečno novo leto že bi vsem svojim cenjenim naročnikom (UflOss (LeooaorSDS sedlar In tapetni 1* ®@Lo L®la prepričana, da ie ležal na bližnjem oolru n jo pričakoval. Zakričal je nad tro-»Nobene besede, sicer te zabodeni!« Pri tem pa jo ie že močno udaril v obraz in »o takoi nato obsul z množico vbodlia-jev. Njegov nož je udarjal v obraz, v til-v roke in rame. Z glasnim krikom se je ženska zgrudila k tlom. Zločinec io je nekaj časa mirno opazoval, nato oa se urnih korakov izgubil na polja. Gospa Kiilmova je dobila nič manj kakor IS vbodbaiev. izmed katerih je bilo 10 na mer ionih na tilnik Ko si je pozneje v bolnici opomogla, je neznanca opisa'a kot v'tkega 30-W ne ga moža s temnim plaščem in enakim klobukom, ^stankno torei ori tem: Zločinec se je objavil nepričakovano z ostrim nožem na robu velikega mesta v zgodnjih večernih urah. -Komaj šest dni pozneje na soboto dme 0 februaria so našli za lesenim plotom v istem predmestiu truplo 8-letne šolarke Peiz;ke O h 1 i g e r i e v e. večkrat zabodeno in deloma ožsrano. Dekletce je •>re?šnii večer okrog 18. zapustilo stanovanj svoje ma'e sošolke in se vračalo domov k staršem. Med izginotjem otroka in natdbo trunelca je torej po-vi3 ooirj dolea noč. Z'oč;nee je tru-oelce nolil s petrolejem in ga hotel segati. Poi1ic;lia ie prepričana, da je zločinec v nekem doslej še ne dognanem orostoru dekletce zlorabi;] in "'moril, na-co i,* ii^,f,e.i s sežigom reš'ti trupel-ca. Dekletce 'e erotovo zmamil s seboj z darili ali obljubami. Ze štiri dni oo tem umoru je nov zločin dvignil vik i-n krik v dusseldorfski javnosti. Zarana so v istem predmestju 'Fliinsrern) našli truplo invalida Rudolfa Scheera, ki je prebival v zasilni, 7trrai,eni baraki. Scheer je bil brezposeln, a si je kot dninar služil kruh blizu tam, kjer se je izvršil napad na gospo Kiihnovo. Na večer svoje smrti je bil nrenel invalidnino in se okrog 19. vra- čal proti svoji baraki. Spotoma je še v neki gostil ni ci kupi nekaj živeža za svojega bolnega sina in obsedel za mizo. Nekoliko vinjen se je okrog 23 podal proti domu. Kaj se je nato zgodilo, bo pač vekomaj zagrnjeno v tajnost. Po položaju trupla, ki so ga nasledno jutro zgodaj našli delavci, je sklepala policija, da se je težko ranjeni invalid skušal krvaveč vleči proti domu. Vbod'lia-ji okrog njegove glave, so bili izvršeni z enakim nožem, kakor pri prvih dveh žrtvah. Nova serija v poletju Ko se je javnost tekom mesecev po teh zločinih že nekoliko pomirila, ie nastopilo novo razburjenje dne 30. "juliia. V minuli noči ie bila v nekem prenočišču v Kurfiirstenstrassc 39. umoriena prostitutka Ema.G ros s. Policijska komisija. ki je bi!a okrog 4 ziutrai alarmirana. je naš'a golo truplo na z< f. Smrt je nastopila že par ur poprej. Poškodbe: močan vgriz na prstancu leve roke in rana na vratu v blrnnj jab< 'ka mr-brže tudi od vgriza. Zločin ie odkrila lastnica beznice. ki je izpovedala polici :i. da ie umorjenka neka i pred r>ol-nočlo prišla v njeno Iršo Spremljevalec naj bi bil star kakih 25 let. na glavi modro športno renico. ob'ečen v temen snV'v"č. enake hlače in črne čevlie. Se prej kakor če z mesec dni. namreč 21. avgusta, je bil izvršen nov zločin" Precei oozno ponoči se je lS-letna Ana O o 1 d h a u s e n vračala s svojo prijateljico z nek etra žerm-i mn v okolici nazaj v mesto. Postala je še ir-ed Iršnimi vrati v p^crovoru s ncM?t"l?-jco. ki stanuje le nekai hiš dalie V temi ie nenadoma ooazVa bližaočo se moško i>n-stavo. H:fr:]i korakov se je n^da'a proti svoji I riši, a preden je pr'š'a do domačih vrat, jo je neznanec že naskočil m ji z do'sr;m nožem zaf'e1 celo vrsto vbodov Zadeta v želodec, v pljuča in prsi se je Ana zgrudila. Zakričala je samo še ime svoje matere. Neznanec ie pobegnil kakor kafra, prijateljica je prihitela na pomoč. Težko ranjeno Ano so takoi spravili v bolnico. Navzlic strašnim ranam je zdravnikom uspelo, da so jo ohranili pri življenju. Vse se ie bilo odigralo tako naglo, da ramenka "vobče ni mogla opisati zločina. In ta vampr .ie bil ravno tiste dni na delu. Isti večer je namreč v tamošn.iem predmestiu z nožem napadel nekega Fritza Korrbluma m neko gospo Mantel, ki pa jima 'e usne^a reš:tev z begom. Umor dveh dek''c in še en napad Posebno ogorčenje je par dni nato povzročil umor dveh otrok. Dne 24. avgusta se je v premestju Flche vršilo zegnanje. Popoldne sta se tjakaj podaK n-etna Gertruda H a m a c h e .r i e v a m Jo-'etna Lojzka L en z en. Med hišo, kjer sta b:!li doma, in med žegnanskim sejmiščem se razprostira kakih 400 metrov smreko pelje, ki je bilo zasajeno s fizovem. Dekictci sta se do poznega večera zadržali na sermišču. Okrog 22. so ju posledlnjič videli, ko sta se odpravili proti domu prciko lomnega polja. Nenadoma ju je z nožem napadel vampir in je malo Gertrudo vrgel med fižol, starejšo, ki je skušala pobagnilti, pa je zasledovalec umoril z globokimi vbodi v hrbet... Že dobro uro prej se je bil oče male Gertrude podal iskat oba otroka. Ker ju ni našel, je okrog 3. zjutraj javil policiji, da sta dekletci izginili. Ob 5. zjutraj ie neki hlapec našel obe trupelci "n policija je mogla samo ugotoviti, da sta oba umora bila izvršena v strašni bestijaluosti in razburjenosti. Ma'a Gertruda je bila tako grozno zabodena v vrat, da je bila prednja stran popolnoma prerezana. Stičen prerez je bil poskusen -tudi pri starejši Lojzki, toda smrt so vendarle povzročili vbodi od zadaj, segajoč do srca. Tudi tu je morilec uporabljal ozek, a zelo dolg nož. Važne sledove ie policija posnela po morilčevih stopinjah, ki so bile dobro vidne. Isto nedeljo. namreč 25. avgusta, ko ie bil razkrit strašni umor obeh mladih deklet, se je tudi v sosednjem predmestni Neussu vršilo žegnanje. Tega je obiskala devojka Gertruda S c h u 11 e in se tam seznanila z nekim moškim v starosti okrog 30 let. Pripovedoval ii ie. da je u služben pri pošti in se je dekletu prav prikupil. Visok, svetlolas, zdravega obraza. Nosil je tudi naočmke. Oblečen je bi! v svetlo sivo obleko in enak klobuk. Proti večeru se ie parček s cestno železnico vrnil iz Neussa v diisseldorfsko predmestje lieerdr. kjer sta oba izstopila in se poda'a na sprehod ob Renu. Ko sta bila čisto na samem in v temi (okrog 22.) se e mož začel dekletu vsiljevati, a Gertruda je njegovo nadležnost odločno zavračala, češ. da raje umre Tisti hip je neznanec že potegnil nož in za vpil: »Tedaj umri!« . Zadal je Gertrudi dva vboda v vrat in osem v hrbet. Dekle je glasno vpilo na pomoč iu pobegtrlo preko travnika proti Pcnu in se zgrudilo. Stanovalci bližnjih hiš so čuli njene krike ;n prihiteli na pomoč. Takoi so obvestili policijo, ki •e te:"ko poškodovano Hertrudo jadrno prepeljala v boVrco. Več tednov je dekle viselo med živ!:eniem in smrt;o, končno pa so zdravrrki tudi njo na čudežen načm rešdi. N:ene izpovedbe so za policijo zato važne, ker je točno o;>:-ca'a zločinca in novdarila njegovo privlačnost. Sosrestiven vpliv mora biti precei močan. ka:ti Gertruda je še v bolnei zatrd;,,a. da neznanca navzlic strašnemu zločinu ne more pozabiti in bi mu odpustila Novi napadi v jeseni Zopet mesec dni premirja... Poslednjo septembersko nedeljo pa so našli obrežni delavci kak:h 500 metrov stran od tam. kjer je bil izvršen zločin na Gertrudi Schulte. žensko truplo s hudimi ranami na glavi. Polici i ski zdravnik Jih ie naštel 10. zadane pa so bile s posebnim orodjem, z nekim naopile-nim kladivom. Smrt je po sodbi zdravnikov nastopila pred kakimi petimi urami ponoči. Morilec je truplo vlekel od kraja zločina do kraja najdbe kakih 150 metrov daleč. Pilicba ie "umorienko identificirala za Ido Reuterjevo. ki ie bila u službena pri neki družini v Barmenu. ob sobotnih In nedeljskih večerih pa se ;e priha;a.la rnz-^s.cljevat v dusseldf.r-ska predmestja. Njena korespondenca ie pokazala sledove, ki so vodili na Ho-landsko Zaslišanih je bilo okrog 500 prič, ker je Ida pletla svoje ljubavne zveze na najrazličnejše strani in skušala doseči znanla z moškimi tudi potoni ženitovanjskih posredovalnic. Usodnega večera so jo poslednjič videli v družbi nekega moškega, čigar opis se sklada z zločincem, ki je bil 25. avgusta napadel Gertrudo Schulte j evo. A kaj!. Vse poizvedovanje je tudi tokrat ostalo brezuspešno, dasi so medtem že prihltieli v pomoč nekateri berlinski kriminalni organi. Že 12. oktobra je sledilo novo razkritje: V bližini Ostparka so našli prostitutko Ebzabeto Ddrrie.r s težkimi ranami. Bila je zopet sobota ... Policijska komisija je ugotovila, da je zločinec potolkel svojo žrtev blizu poljske poti in jo nato vlekel na travnik. Zdravnik je zopet naštel osem ran na glavi, prizadetih s čudnim orodjem. Dekle, ki je naslednji dan prenrnuio. ne da bi se vmes zavedlo, so dva dni prej videli v nekem kinu v spremstvu mladega moža, starega 30 do 35 let. visoke postave, svet; »asega jn gladko obritega. Cez štirna:1o!i . . in vohče.« ^ako dober ie bM Prestal ie kaditi, v kavarno ni hodil več. za večerio ie pel kromnir. ki ga ie Tinko proglašal zdaj purana, zdaj za iastoga v majonezi; k temu sta imela ^mpaniec iz vodo* •'oda in za decert liuhfzen in smeh In kadar se ie Mare lotila otožnost. ji je Tanko položi! roko na život in zašes pctal: »Vania . . . Ljuba, najin Vania!« In že jima ie bilo tesno od vsega 'eneča in nista vedela komn bi se za* hvnPla fig ie živet' tnko s!ir'ko. O, nič sile jima ne bi bilo, da niso ženske zbegale Mare s svojimi grozovitimi istorijami o porodih. Strah jo je zasul kakor plaz, ni se mogla izkopati iz njega. Toliko jih umre, kdo ve, ali bo ostala živa; in njen ubogi Vanja, vse* kako deček, nikakor ne deklica! O, če bi bilo, kakor ni, če bi mogla, kakor ne more, skratka, če bi se Janko bolj potrudil, zakaj oče je vendarle, on je kriv ... V tistem trenutku sama ni vedela, kaj govori, v naslednjem se je že sprav* ijala na kolena, da bi ga prosila odpu* ščanja. A Janko je žalostno odkimal, jo posadil v naslanjač in dolgo molče stal pri oknu. Potem ga je teden dni nosilo po mestu. Mara je kar ginevala od kesanja. dok'er ni v soboto prite* kel ves zasopel in rdeč: nekaj silnega se je bilo zgodilo! Vse j.e bdo dobro, šef . ga je bil poklical k sebi! »Prijatelj .« mu je dejal, »romana ni* mamo. Ali vas nikoli ne ščeni, da oi spisali roman? Vaše poročilo o zadnji liubczenski tragediji je bilo sijajno. .. Poizkusite. Nekaj tisoč bi se zasluži* le.« Janko ni pomislil, ali bo mogel spi* sati roman. Mislil je nanjo, na Vanjo. In je samo vprašal, do kdaj mora biti roman končan. »V treh tednih, prijatelj! In zastran snovi, da veste: krvav naj bo in bla< žilno naj vpliva, otrok naj ne pohujša in pikanten naj bo ... S pogledom v bodočnost, veste, kar moči fantastičen in pa zgodovinski, iz turških časov ali »Ha so šele opazili strašne. poškodbe. Poznejša zdravniška praskava je končno še ugotovila, da je dekletce posta'jo tcudi žrtev blazne pohotnosti. S tem strašnim zločinom je serija umorov dosegla točko, ko jo zaradi strašne razburienc-sti postalo nuno, da v mistieirijozno zadevo posežejo najvišje oblasti. V pruskem notranjem •ministrstvu se je vršila konferenca, nakar je bil iz Berlina odposlan v Diisseldorf kriminalni komisar Busdcirf. Takoj se je stavil v službo kriminalne komisije, a ko so našS trupelce, je vse porazilo dejstvo, da če še -prejšnji večer, v petek prispejo na uredništvo komunističnega Ista »Freih-eit« pismo, v katerem je bilo zapisano: »Truplo G&~t>rude Alber-mann leži ob zidu Haniel.« Na istem papirju ne zločinec narisal tudi pokir-ajino in s križe m označil, da je tam blizu na kraju, imenovanem Pappsrode1!, zakopano še neko dirugo truplo. Policija je začelia kopati ter je slednjič res -razkrila tudi timiplo služfcine Mariie Hafono-ve, ki je izginila iz službe 11. avgusta in se vdala poosi'tueiji. Hahnova je bila zakopana 1.30 m globoko. Zemlja okrog trupla je bila okrvavljena. Truplo samo je imelo 20 vbodov, tri v smeri levega ■lica, 7 v vrat, 10 v prsi. Trije vbodi so opedrii Sirce. Kaj i * «< sklepa policija Tafko je torej dfeseMcrfski vampir letos v dobi od 3. februarja do 15. -novembra z vbodi a-li udarci umoril štiri otroke, štiri ženske in enega moža, napadel pa pet žensk, odnosno deklet, od •katerih sta dve odnesli smintno nevarne poškodbe. Kriminalno komisijo, ki je neprestano na deOu, tvorijo najboljši nemški kriminalisti. Tako poleg dusseldorfskih kriminalnih 'komisarjev iirs svetnikov Etza, Tembcrisa. Gartnorja in Momberga ko misatr dr. Bairsclnvitz in svetnik Gen-nat rz Berlina. V pomoč jim je dode ijenih tudi okrog 400 najboljših kriminalnih uradnikov in cela garda detektivov. Toda jasnega skdu .na. Težko je pač v poimlljjonskem mestu, ki ima razen tega še silno obljudeno okolico, iztakniti enega samega pravega osumljenca. Nihče še mi videl noža ali kladiva, ki se ga poslužuje morilec. Opisi se ne strinjajo -vsi. Iz Hairmannovih zločinov se spominjamo, da v vel kem mestu lahko izgir ne cel ducat ljudi in to celo v eni sami hiši, ne da bi se bližnji sosed zmen.il za to. Toda Haammann se je vsaj trudil, da trupla odstrani in uniči, dočim diis-seMoirfsk-i vampir meče svoje žrtve prestrašenim meščanom in policiji pred noge — gesta, ki ji na hudobiji iin Broni® ni mogoče najti -primere. Še to: če vampir dvomi. da bi se kak njegov zločin ne razkril sam, piše pisma policiji in listam ter razodeva svoje početje. Hudo je pač, da so se v psihozi, ki je posebno pred dvema mesecema prevzela vse prebivalstvo, našli tudi tipi, ki so sami začeli pisati pisma, da bi spravili policijo na napačno sled in so H povz-ro- Veselo in srečno I NOVO LETO želi vsem cenj. obiskovalcem Elitni kino Matica Danes ob 3., V25., &., y28. in 9. uri Kristina Janet Gaynor — Charles Morlon Predprodaja vstopnic od 1^12. do V21. Telefon 2124 Telefon 2124 51'li ter ji .še povzročajo .mnogo preglavic. Žrtve vampirja so v prvi vrsti otroci in ženske. Kakor Jaok Razparač je tudi c.n pred vsem morilec revnih ljudi, posebno prostitutk. Udarja proti glavi, viratu in prsom. Njegovo blazno početje si je komaj mogoče predstavljati. Z bliskovito naglico sledijo vbodi ali udarci. In kdaj mori? Vedno proti koncu tedna. med 7. in 2. uro ponoči. Vedno v predmestju. Je seksualno patološki tip, obenem pa tudi nekak fetišist. Svojim žrtvam rad vzame kako malenkost, je pa seveda toliko previden, da je ne pridrži, marveč zopet zavrže. Nadaljnje uganke: ali je morilec sam. ali ima družbo, ali je reven, ali bogat? Kaj je po poklicu? Policija sodi, da je opisane zfcčin-e izvršil en mož sam. Ne izključuje pa. da ima za pomočnico neko 50-letno žensko, ki je že padkrat nagovarjala otroke, Jim dajala sladkorčke in jih vabila seboj Tudi n.o iščejo, a kak'i- da se ie pogireznila ... Glede pre-mcženjsteegia stanja in inteligence vampirja je težko reči pravo besedo.. Morda razpolaga celo z avtom ali motorjem, ko se je vendar parkirat pojavil »-na delu« en in isti večer v dveh popolnoma različnih predmestjih. Ne ropa; on mori iz naslade. Ali morda tudi iz maščevalnosti? Ker napada najraje ob sobotah, meni policija, da je čez teden uslužben. A ne kot navaden delavec, marveč ko-t boliš: nameščenec Da bi imel tudi alkohol'kaj vpliva, riii soditi, ker so njegove metode slmo dobro premišljene in sledovi spretno zakriti. Rczika Oliliger gotovo ni bila umorjena tam, kjer so jo naSli. Tudi pri mali Ger trudi Albenmann se o tem lahko dvomi. A kje je bila umc.fena Marija Hahn, o tam si policija sploh ni na jasnem. Ali ga bodo — pri|e!H? V uspeh sistematičnega zasledovanja ne verjamejo preveč niti kriminalisti sami, še manj publika. Kjerkoli prisluhneš pogovorom, povsod ista sodba: »Zdaj miruje ... Pri nekem novem poskusu pa — ho p!«... Prav verjetno. Javnost je po tisku mobilizirana in naj se zaradi »m.rlhike psihoze« prebivalcev Dusse-1-dorfa smehlja, kdor se hoče: res je pa ven dec, da brez nje ne bi bilo potrebne ■pozornosti. Saj se je vendar zgodilo, da je v- začetku novembra navzlic vsem dotedanjim- opozori'm lahko neznanec odpeljal malo Gertrudo. Aibermann. Dokaz. da so opozorila • bila še vedno potrebna. A z:Jaj so novine v svojih poročanjih uprav skromne in prebivalci tie govore radi o »vampirju«: Diisseldorf je leipo in ponosno mesto in zato vse prebivalstvo trpi na ugledu. Treba je samo •poznati: lokalni patriotizem nemških mest! Pa si zamislite, kakšna je zavest prebivalcev napram tujcem in zunanjemu svetu, ako stoji v novim ah: »Morilca še nimamo, — a živi med nami!« ... »Za seksualne umore nimamo krirni-nal;:stičnega sistema pojasoitve!« je s suhimi besedami zapisal glavni berlinski dnevnik. Srečanja morilca - žrtvami so bila vedno skoraj slučajna, enkratna. Zato policija čaka in otpreza, kdaj. kje se bo vampir zopet pojav:!. In takrat — bop! -dr- Nesrečni, M ne vidijo »Zavodu za slepce v Kočevju je črtan kredit« smo čital-i v listih in poiskali na drugi strani zanimivejše stvari. Za 30 otrok še zadostuje, 50 odraslih sleocev je pa šlo. Kam? Domu... k svojim ljudem... no. občine jih tudi morajo rediti. O, slepec se vsakomur smili, ni treba skrbeti. Itd. — kakor po navadi. Kako? Ali je kdo pomislil, kako so šli, ki jim je dan noč, življenje tema. Vlak sem zamudil v Kranju. Nisem se togotil in tudi jokal nisem. Sem že ;ak: saj bi tudi opoidne lahko padla opeka s strehe in me ubila. Samo kislo sem se posmejal in šel z znancem k »Zadnjemu grošu« večerjat. O blatu smo govorili, pomlad je namreč šele prihajala, skozi Stražišče proti Cajnarju pa še -o pasjih dneh nikoli ni bila cesta suha. Če bi ne bil trezen, gotovo se bi ne bil zahvalil prijatelju in krčmarici za posteljo. Devet je odbila, ko sem jo mahnil čez Gaštejski klanec proti domu skozi vasi, kjer sem poznal vsako hišo in vse obraze. V Žabnici bom od mosta vrezni mirno cerkve na Ajmanov grad, pa bom v poldrugi uri doma. Da ni ob moči po bližnjici že mimo Križnarja, sem vedel. Vse je mehko tam okrog, čeprav bi komaj s korcem zajel iz jarka. Temno je bilo tudi skozi vas. Trda stopnja mi je kazala cesto in lučke na znamenjih so mi svetile. Spoznal sem še Mater božjo sedem žalosti in mala okenca krčme v Bitnjem. Drugo mi je bilo pa vse neznano in tuje. Tam kjer poznam vse hiše in vsak obraz. Dve uri sem hodil in še nisem bil na kamnitem mostu v Žabnici. Sram me je bilo potrkati in le od zunaj sem ogledoval hiše. Vse so bile tuje, neznane. Pričelo me je zebsti,. glasno sem se zasmejal — menda me je oplašila tema — in šel naprej. Na cesti sem. kam pa morem, kakor proti domu ... Srečal sem fanta. Že s fantovanja ali šele klicat? Osojnikov je bil od Sv. Barbare, pa me je čez minuto pripeljal v gostilno v Bitnjem, ki sem šel že dve uri prej mimo nje. Naglo sva izpila in šla, spremil me je do žabniškega mosta, odkoder mimo bele cerkve na Ajmanov grad zaiti več ne moreš, on je pa šel po važnih opravkih. Tako je dejal. Ponoči se vse primeri, sva se smejala in razšla. Hitel sem, da bi me doma ne obsodili kroka. Pot je bila seveda mehka pomladi, saj jo poznam. Pa sem vendar zagazil do kolen v vodo. Aha, Žabnica. ki jo poleti nič ni, se je_ razlila po polju, kakor vsako pomlad. Ce sem že malo moker, kar naprej, da bom prej doma. Nazaj — in po tistem nesrečnem ovinku skozi Dorfarje? Nak! Kamor sem stopil, mi je bilo čez kolena. Korak naprej ali nazaj, na desno ali na levo, pa mi je bilo do pasu. Noč je bila tiha, brez luči in glasu, 'brez vetra. In voda okrog mene nema, kakor bi je ne bilo. Groza. * Zaletel sem se naprej in voda mi je že pljusknila od prs do brade. Amoak tiho — nalašč kakor olje. Tudi voda ni bila več voda — vse je bilo sama te;na. In ta mokra tema me je rahlo vzdignila, čisto tiho, brez ceremonij in fraz Dramatičen položaj, kaj? Ah. kaj še, čisto nič, prav nič, saj okrog mene sploh ni bilo nič in je bilo vse nič: tema. Ne vem kako in kaj, obsedel sem na kupu kamenja, ki so ga kmetje zmetan z njiv — okoli in okoli mene pa tisli nič. Žvižgal sem in glasno govoril. Čeprav sem bil v vodi malo do pod pasu, me ni zeblo. Na trdnem sem bil. Ampak vendar. Ali ste že čutf'i za-puščenost? In tisti nič, tihi. tihi, kakor bi ga ne bilo. Tudi čas stoji v temi. Aha, menda je večnost — tema. Glasni, tolažljivi samogovor, edini drug, se poslavlja, zastane. V možgane sega nič — tema. Tudi časa nikjen še M*«ti božia v Crngrobu ni ibla ure. Oglašala se -e. r tako zmedeno, da nisem mogel šteti. Ne. ona ni bila zmedena, morebiti sem bil jaz. lahko pa tudi, da je nisem s',;-šal. Nič ne vem, nič, samo to edino, da je bila tema. In vsenaokoti nič. Nič ne stresa in nič ne boli, ko te zagrabi za vrat in za srce, za možgane in dušo čut, da si — nič. «= Dolgo ali pa ne. Ne vem. Prva. druga, tretja zvezda — tri bele luči na kolodvoru. Nisem bil več sam in. ko so i ' šli k osmi maši, sem bil doma. Kako pa tisti pridejo domu. Ki jim nikdar ne posveti luč? . Ali ste že kdaj mislili, kako je biti slep? Slep. ne samo eno noč, slep ves dan, slep, slep. vedno slep... Petdeset jih je moralo iz Kočevja. Proti domu, k svojim, na občino — saj je vse preskrbljeno. In obrnili smo, l'st ter čitali na drugi strani zanimivejše stvari. Ali je kdo pomislil, kje hodijo nocoj, ko »ena zvezda gori gre-mala. Pisala j'e brez misli, v snu, v svojem strašnem in ra* dostnem snu o Vanji . . . »Nu vidiš, ljubček,« je zdajci začula Jankov glas. »samo še ta stavek: kaj naj ji reče? Povej, kakšno besedo naj reče svoji Zlati, da bo v njej vse iz* raženo?« Komai. komaj je našla moč. da ga ie razumela. Muka ie b;'a v n'or,pm et?li drug ob drugega, ko je zamr* mrala: - i »Tako . . . kakor ti meni, ljubi . . . takrat . . ,« Šele zdaj se je zavedel. Široko jo je pogledal, se prestrašil in planil k njej: »Mara! . . . Ubogo moje!« Toda ona je zmajala z glavo. Hotela je končati. Skozi meglo bolečin, ki sc je zgrinjala nanjo, je iskala tipko za tipko in sama dopisala besede, v ka* terih je bilo vse že naprej odločeno, njena sreča, njen up, njene želje in ra* dosti in vsa svetost te minute: »Ljubim te ... . molim te! . . .« In črto pod zadnje poglavje . . . Nato se je sesedla. Tako za čudo bedna in majhna je bila videti, kakor da je vsa izginila in je ostalo samo še dvoje: njen život, ki so ga stresali kr* či, in nien obraz, ki se je pačil od gro* zc. Poslednje, česar se je zavedala, je bilo to, da je z divjim vzkrikom za* sadila zobe v njegovo desnico, ki jo je plašno božala po licu . . . Dolgo nista ne on ne ona vedela, kaj se godi in kaj jima hočejo ženske, ki so b'!e prišle in j^je šariti po sobi. A sredi noči so muke ponehale in Mara je začudeno pogledala okoli se* be. Na mizi jc gorela luč, prijazen star gospod si je umival roke in Janko je stal pred njo ter ji blažen kazal ne* kaj rdečega, presunljivo cvilečega . . . V Marinrh očeh jc zasijalo kakor zarja. Ta drobna rdeča stvarca jc bilo njeno dete. Njen deček, kakopak, ni* kakor ne deklica. Marina pohvala Jan« ku za zadnje noglavje . . . Njen Vanj al ttattf pnnosa novo Leto gospodarske krize in elementarnih nezgod Ne le vsakega posameznika, tudi cele dežele in ljudstva zanima, kakšna tisoda jih čaka v novem letu 1930. Kakor vsako leto koncem decembra, smo se tudi to pot obrnili na običajnega astrološkega svetovalca, ki nam je povedal v splošnem tole: V 1. 1930. se ne obeta Evropi nič posebno dobrega. Lanski horoskop je prinesel za leto 1930. nasleanjo napoved: Ugoune spremembe v vladah, demi-sije Kabinetov, nove reforme. Brezposelnost ne bo ponehala, prišlo bo do izprtij in stavk; siromaštvo m beda se bosta udomačila v mnogih zemljah. Naravne katastrofe bodo te reve še povzdignile: obetajo se potresi, slabe letine, vsakovrstne zadrege, ki pa bodo le imele srečen zaključek, tako da se človeštvo ne bo čutilo premočno prizadeta V religioznem svetu se obetajo razkoli, nove sekte. Samo umetnost in znanost bosta napredovali in dosegli neke pozitivne uspehe. Od te napovedi lahko zdaj preidemo k posameznostim letošnjih prorokb, ki velijo, da bo finančni in gospodarski položaj v 1. 1930. sirom Evrope prilično neugoden. V državah, ki so izšle iz svetovne vojne kot zmagovalke, bo močno pritisnila brezposelnost. Denar bo nekoliko izgubil na svoji veljavi, posebno na evropskem zapadu; vendar ni mogoče reči, da bodo imele banke in velekapital težke čase. Zanje se bo vse srečno izteklo. Ljudstva pa bodo trpela zaradi naravnih katastrof. Zemlja se bo tresia, vulkani bodo bruhali, nevihte bodo divjale: pustošil bo požar, na železnicah bo mno-£o nesreč in tudi mnogo ladij se bo potopilo. Francija pojde svojo trdno začrtano pot in bo v politiki sledila smer Poincareja. Vlada bo imela srečo, čeprav bo morala premagati mnoge ovire. Najtrše bodo prizadeti delavski sloji. Draginja se ne bo ublažila in državna blagajna bo imela primanjkljaje. Tudi AngHja ne bo uživala pod Macdonaldovo delavsko vlado blaženih časov. Življen-ski pogoji se bodo poslabšali in to ne bo imelo slabih posledic samo za delavce, ampak tudi za trgovce in obrtnike. Med vlado in lastniki velepose-stev ter premogovnikov bo prišlo do razprtij in razpok Konflikti se bodo obravnavali pred obema zbornicama, a preden pride do tega, bodo zahtevali svoje žrtve. Italija ki je v prošlem letu stopila v novo fazo svojega razvoja s sporazumom med papežem in kraljem, odnosno med državo in cerkvijo, bo živela tudi nadalje v notranjem mira V Mussoliniju se bo zaradi tega vkoreninila misel, da stopa stoprav na vrhunec svoje moči in sile, dasi ga je že prekoračil. Paziti bo moral, da ne podvzema reči, o katerih izidu ni že v naprej gotov, da bodo njemu v prilog. Najhujši njegov nasprotnik postaja savojska hiša. V L 1930. bo Italija izpostavljena mnogim naravnim katastrofam. Jugoslavija ostane v glavnem takšna, kakor je bila lani. V splošnem bo Jugoslavija še dolgo potrebovala močne roke, ki bo imela to dobro stran, da se bo njen notranji položaj čedalje bolj učvrščal in utrjeval. Drugače ne bo v 1. 1930. ne v Jugoslaviji ne na Balkanu nobenih posebnih sprememb. Rusija Boljševiki dobro vedo, da njih vlada v Rusiji ne bo trajala večno. Zato bodo, kakor doslej, tudi v novem letu stremeli za tem, da bi izpodrinili in zatrli vsako gibanje, ki bi jim skušalo postati opasno. L. 1930. pomeni za Rusijo leto notranje reorganizacije. Naraščajoč odpor kmetov bo prisilil vlado k treznejšemu presojanju stvari. Mnoga načela bodo zaradi tega omiljena. Rdeča armada, največja opora vla-stodržcev v Moskvi, bo še nadalje hodila po dosedanjih potih. Brezposelnost se bo tudi letos stopnjevala in prava obnova se bo začela šele v začetku tridesetih let Poljska stoji v 1. 1930. pred jako resnimi dnevi. Sedanja vlada bo uživala podporo v dosedanjem obsegu. Boriti se bo pa imela z mnogimi neprilikami, a bo imela opravka tudi z zunanjepolitičnimi neprijetnostmi. Dohodki državne blagajne se bodo v 1. 1930. skrčili, trgovina bo nazadovala. Skratka, Poljske ne čakajo baš rožnati časi. Turčija bo podvržena mogočnim tresljajem, ki bodo nastali zaradi modernizacijskih načrtov Kemala paše. Nasprotniki reform bodo dobili maha, verjetno samo začasno, kajti Kemal paša bo zlomil vsak upor ter bo na njegovih razvalinah dalje gradil svoje uspehe. Ameriko, ki je bila v prošlem letu zelo srečna v vsakem oziru, čakajo letos težke preizkušnje. Terjatve, ki zapadejo v teku leta, ne bodo napolnile njenih blagajn in na ta način bo nastopil nekakšen zastoj v njenem gospodarskem življenju. Poljedelstvo ne bo tako prospevalo, kakor bi si želeli kmetovalci in trgovci, tudi industrija ne bo imela tako lepih in lahkih časov. Konkurzi se bodo kupičili. Mnoge nesreče bodo prinesle Zedinjenim državam strupi, strelivo in ladje. Banke se bodo zaradi zaščite denarne blaginje vezale z Anglijo, ljudstvo pa ne bo imelo od tega posebnih koristi. Tudi ostale države ne bodo imele srečnih dni. Na Japonskem bodo n. pr. razsajale kužne bolezni, pustošile bodo nesreče. Izbruh ognjenikov bo vrgel deželo v veliko bedo. Ljudstvo ne bo zadovoljno z vladajočimi krogi, zakaj gospodarski položaj ne bo ugoden. Japonski narod se bo moral omejevati v vsem, da bo lahko rinil dalje skozi življenje. Kitajska bo v 1. 1930. nemirna kakor letos. Kakor doslej, bo tudi za naprej igračka v rokah generalov, ki bedo izigravali pokrajino zoper pokrajino. V zvezi s temi dogodki bo mnogo zem.je opustošene. Zunanja trgovina Kitajske bo zelo slaba. Ugodnejši bo to leto gospodarski položaj v Braziliji in Argentini, vendar groze slednji neki nemiri. ••»»■! UlJIlUUlfllll III !lln> Tvoj obraz — tvoja usoda Kaj pove glava, oko, obrvi, n<>s, usta in brada Poleg roke je obraz človeka tisto pomagalo, ki nam najbolj dovoljuje vpogled v notranje življenje, ki ga nihče ne nosi na dlani. Zato se znanost v novejšem času mnogo bavi s človeškim obrazom. Načelne važnosti je pri človeku oblika giave. Dobri poznavalci človeka delijo to formo v tri vrste, in sicer: v široke, visoke in okrogle glave. Široka glava pomeni, da je lastnik praktično usmerjen človek, ki pri vsem eventualnem idealizmu ne prezira ma-terializma, zavoljo česar je včasi pač nekoliko tesnosrčen in malenkosten. Dolga glava je znamenje velikopo-teznosti in velikodušnosti, idealizma, Na levi rimski, na desni grški nos. in močne, lepo usločene obrvi govore, da je človek vedro razpoložen in ljubezniva oseba, kratke in gladke obrvi pričajo, da je njih lastnik pogumen, odločen in človek dejanja. Tenke obrvi visoko na čelu značijo omejenost Vodoravne obrvi pričajo o bistroumnosti, odločnosti in preudarnosti. Goste in široke obrvi oznanjajo, da je njih lastnik močna narava, med tem ko najdemo pri slabičih ozke in redke obni Obrvi, ki so košate in nad nosno kostjo strnjene, pričajo, da je njih lastnik pameten, resen človek, mnogokrat pa je to tudi znak nezaupljivosti in močne čutnosti. Nosove delimo v glavnem v štiri vrste: v ravne, or-ovske, ostre in mesnate nosove. Raven nos nahajamo pri Grkih, orlovskega pri Rimljanih. Tudi o nosovih ima ljudstvo pregovor, ki pravi, da sla dolg nos in ostra brada znamenje hudiča. Raven, grški nos da sklepati na bistroumnost in umetniško nadarjenost. Orlovski (rimski) nos je znak odločnosti in energije, a tudi silovitosti. Ukrivljen nos je priča zvitosti, mesnat nos, ki ima podobo sedla, pa oznanja, da njegov lastnik ni vedno preudaren. Takšni ljudje se dado često zavesti od čustva, ki vlada nad njihovim razumom. Malo proročanstva za vse ljudi Na levi orlovski, na desni zavihani nos. Dolg in raven nos je nadaije priča egoizma in hladnosti, nos s širokim hrbtom je znak energije in pametnosti, dočim pomeni ozek nos poseben dar za prilagodljivost in gibčnost Toponosi ljudje imajo navadno smisel za humor. Nosani z debelim koncem so navadno dobri jedci in pivci, dočim je oster konec nosu znak skoposti in hladnosti. Ukrivljen nos izdaja zvedavega človeka. Usta in ustnice. Lepo oblikovana, dobro proporcijo-nirana usta so priča harmoničnega, prijetnega značaja. Lepo oblikovala, a velika usta govore, da je njih lastnik čutne natfrure. Mala usta pričajo o šibkosti in pre-plašenosti, ozka usta o skoposti, debela usta izdajajo požrešneža. Stisnjena usta pomenijo energijo, trdovrat-nost in upornost. lurati pa tudi nepraktičnosti in nerealnosti. Taki ljudje kaj radi poudarjajo estetsko plat življenja in pridejo često v konflikte zaradi nedostatnosti sredstev, ki jih potrebujeio za dosego svoje svrhe. Okrogloglavci so po navadi zelo delavni, a tudi nekoliko sebični ter konservativni. _ Ta načela bi imela splošen pomen, če bi nahajali imenovane tri oblike glave čiste v življenju. Ampak je že tako, da se na svetu vse pomeša. Tudi oblika glav Se je pomešala, zato je mogoče omenjene principe prenesti na posameznike samo deloma in jih presojati z vidika nepopolnosti, ki ie lastna vsemu človeškemu. * ' Imamo pa na obrazu dele, po katerih lahko sklepamo na gotove člove- , kove lastnosti. Že star pregovor veli, da je oko zrcalo duše. Tako velja n. pr. sivo oko za neiskreno in zvito; rjavo oko je znak muhavosti; plavo oko pomeni zvesti-bo; črno oko je zagonetno. Velike in živahne oči pričajo o močni volji, majhne pa nasprotno, o pomanjkanju energije in o neodločnosti. Majhne oči, ki ležijo skrite v očesni votlini, govore, da je njih lastnik zvijačen in nezaur-Ijiv, med tem ko pričajo globoke oči, da je človek resen, da ima dober dar za opazovanje in trezen premislek. Poleg oči so tudi obrvi, ki po njih lahko sklepamo na značaj človeka. Tisti, ki ima obrvi zelo nizko nad očmi, je gotovo značajen človek. Čim bolj pa so obrvi oddaljene, tem boli pričajo, da je njih lastnik ošabne in često tudi manj inteligenten. Dolge Levo: povdarjena zgornja ustnica; na desni povdarjena spodnja ustnica. Glede ustnic je treba vedeti to, da izraža zgornja ustnica duševno, spodnja pa telesnc.-jutno življenje. Mehke ustnice kažejo mehak značaj, ostro poudarjene ustnice so priča energije in trdnosti v značaju. Če moli zgornja ustnica čez spodnjo, pomeni to, da je dotičnik ljubezniva oseba; kjer pa štrli spodnja ustnica čez zgornjo, izdaja to sebično naturo. Brada je v glavnem znak energije. Čim širša in naprej moleča je brada, tem bolj je človek energičen. Nazaj pomaknjena in jedva markirana brada pomeni . pomanjkanje samostojnosti. Polna, okrogla brada priča o zmerni energ-ji, brada z jamico govori, da je človek dobra duša. Dvojna brada je znak • lenobe. Oglata brada je znamenje bistroumnosti in trdnosti. i To so v glavnem deli obraza, iz ka- : terih lahko sklenamo na nekatere čir-veške lastnosti. Seveda ne vidimo te- j ga pri vseh ljudeh v čisti podobi kakor j je tukaj napisano; za pravilno presojo je treba združiti več elementov, da d -bimo pravilno sodbo o človeku, ki ga na ta način želimo spoznati. V dneh razoroževanja. Vsako leto-nam prinese nove konste-Iacije velikih' in vplivnih planetov, ki sodelujejo pri odločitvah človeške usode. V I. 1930. bo v tem pogledu zelo važen Saturn, ki bo stal v slabem aspek-tu napram Jupitru in Urana Zato bo 1. 1930. leto napetosti in sporov ter razočaranj. Več ali mani bo vsakdo občutil to grenkobo v lastni duši in na lastnem telesu. Ljudje, rojeni v znamenju ovna t. j. med 21. marcem in 30. aprilom, bodo letos doživeli marsikaj novega. Posebno bodo med 1. in 6. aprilom rojeni podvrženi nemirnemu vplivu Urana, ki jih bo vznemirjal in jim bičal živce ter jih tudi sicer duševno mučil. Zaradi tega nemira se bodo mnogi dala zavesti in bodo siloviti v besedi in pisarni ter dejanju. Med 21. marcem in 11. aprilom rojenim se obetajo vsakojaka razočaranja in ovire. Denarne zadeve se jim ne bodo dobro iztekle, imeli bodo mnogo neprijetnega opravka s predpostavljenimi in oblastmi, tudi pred sodiščem. Kar je še posehno važno, morajo ti ljudje paziti na morebitne spremembe v družinskem krogu, zlasti v zakonu, pa tudi v ljubezni. V splošnem jim velja opomin, naj štedijo svoje živce in naj pazijo na zdravje. V znamenju bika rojem, to je tisti, ki so prišli na svet med 21. aprilom ki 21. malem, bodo prebrodili letošnje leto relativno še z najboljšim uspehom. Sreča jim sicer ne bo posebno mila, toda njih družinski mir ne bo skaljen, njih potovanja bodo ugodna in tisti, ki so se rodili med 25. in 30. aprilom, bodo imeli posebno srečo v vsem, kar bodo začeli. Za dvojčke ki so prišli na svet med 22. majem in 22. junijem, bo letos leto načrtov in misli ter še bodo z navdušenjem m energijo lotili mnogojakili stvari. Pri vsem tem pa bodo morali paziti, da ne bo njih početje previhravo, ampak pre-vdarno, zakaj samo tisti, ki bodo s treznostjo začeli realizirati svoje zamisli, bodo dosegli neke uspehe. Kdor se torej ne Tx> brzdal, je v nevarnosti, da mnogo izgubi. To velja za vse, česar se bodo lotili v novem letu. tudi za študij in potovanje. Jupiter se je namenil, da bo v znamenju bika rojene letos pro-težiral ter jim napravil marsikakšno lepo urico zlasti kar se tiče ljubezni. V tem smislu sklenjeni zakoni bodo srečni, zlasti še, ker se v tem znamenju rojenim tudi v prihodnjih letih obeta velika sreča. Zato pa se morajo taki ljudje čuvati na vožnjah in turah, štediti morajo svoje zdravje, posebno živce. Uspeh se jim obeta v družabnosti in v umetnosti ter znanosti V znamenju raka (od 23. junija do 23. julija) rojeni bodo morali letos prestajati hude težave. Zlasti tisti, ki so prišli na svet med 27. junijem in 5. julijem, bodo ime>i kaj ne-lahko življenje v tem letu. Na pot se jim bodo valile ogromne ovire, do,e:ee jih bodo tudi mnoge izgube. Predvsem jim bo zato potrebno duševno ravnotežje, obvladanje samega sebe pred strahom in dražljivimi položaji! Tembolj, ker je tudi telo v znamenju raka rojenih zelo občutljivo. Velika nevarnost iim preti od želodca, živcev in rev-me. Zato naj posvetijo velik del svoje pozornosti fizičnemu zdravju in naj pazi k). da v pogledu higiiene ne zanemarijo duše. V znamenju leva (od 24. julija do 23. avgusta) rojeni bodo letos med najsrečnejšimi. Vsa njih ; dejanja se bodo odHkovaia po neki sigurnosti in mirni samozavesti. Močnim j nasprotjem 1. 1930. ne bodo podvrženi v toliki meri kakor drugi, ker jih bo ščitil Jupiter. Velika sreča se obeta tistim, ki so rojeni med 1. in 8. avgustom. Ti bodo doživeli zelo ugodne stvari predvsem takšne, ki se nanašajo na dušev-nost Njih ideje so v stanu roditi velike uspehe. Čuvati pa se morajo v znamenju leva rojeni ognja, elektrike, 'uči in tudi ostrih instrumentov, zakai od te strani jim preti neka opasnost Liu-dje te vrste, ki bolehajo na srcu, na; bodo Dosebno previdni. V znamenju device so rojeni isti, ki so prišli na svet med 24. avgustom in 23. septembrom. To so zelo rahločutni ljudje, ki so :meli v zadnjih letih dokaj velike neprijetnosti, i Letošnje leto jim bo prineslo neKakšno i zadoščenje za vse, kar so pretrpeli v tem času. Največ sreče se obeta jnim, ki so rojeni med 29. avgustom n 5. septembrom. Pod vplivom Saturna se bodo njih sposobnosti prijetno stODnjeva-le. Opreznost jim velja svetovati v spomladanskih mesecih zlasti v denarnih zadevah. Neprijetno pa bo živl.enje v tekočem letn za te ljudi v toliko, kolikor bodo izpostavljeni resnim pre.zkuš-I njam v stvareh ljubezni. Tu naj se ču-I vajo prevar in. razočaranj. Takisto jim velia priporočati pažnjo glede zdravja. V znamenju tehtnice stoje tisti, ki so bili rojeni med 2A. septembrom in 23. oktobrom. Tudi ti bodo imeli mnogo opravka z raznimi komičnimi motnjami. Življenje 'ih 1» jnved'o v položaj, da se bodo molili marsičemu odreči, marsikatero željo opustiti in se mnogoterim nadam •»dpovedati. Vendar se bo na koncu zanje vse dobro izteklo. Ljudem, rojenim v znamenju tehtnice, se priporoča 'etos previdnost na potovanju in pažnja na zdravje. V splošnem naj bodo rajši rezervirani Kakor preveč odkriti in naj se izogibaj konfliktov, če bodo znali krmariti tred to Scilo in Karibdo. se jim obeta dobra bodočnost, zakaj te nature so zelo prožne in prilagodljive ter umejo prenašati svojo usodo, zlasti kadar gre za pozitivno dck>. V znamenju škorpijona so rojeni tisti, ki so prišli na svet med 24. oktobrom in 22. novembrom. Tem se obeta letos nekoliko prijaznejše leto kakor ostalim. Posebno mlajši ljudje tega znamenja bodo imeli srečo v ljubezni in zakonu, v poklicu pa ugoden razvoj, ker se bodo v njih korist zavzemali prijatelji, sorodniki in drugi dobri zaščitniki. V znamen ju strelca (med 23. novembrom m 22. decembrom) rojeni so v zadnjih letih prestajali težke preizkušnje. Zanje bo 1. 1930. boljše in srečnejše. Vendar se jim priporoča velika previdnost v denarnih zadevali posebno v januarju in februarju. Dalje velja kar največja opreznost pri opravku z oblastjo. Pri procesih, ki jih čakajo, naj bodo prevdarni in trezni, sodnih obravnav nai se ogibajo. Od časa do časa se lahko zgodi, da se njih položaj nenadoma obrne na bolje. Vsekakor pa so podvrženi tudi slabim vplivom planetov in se morajo čuvati kaotičnih, nejasnih razmer. Opreznost pred sleparji, preveranti, v ek statični h položajih! V znamenju kozoroga so rojem isti, ki so prišli na svet med 23. decembrom in 20. januarjem. Ti ljudje so pesimistično navdahnjeni in nezaupljivi ter se ne zaupajo in razklenejo radi nikomur. Pod vplivom Saturna se bo niih značaj letos še bolj zamračil, zlasti če se ne bodo borili proti potlačenosti in pobitosti ter se ne bodo tuneli znajti v jasnem položaju. V vseh zadevali jim torej velja svetovati največjo previdnost, pazljivost. Naj ne podvzema jo nič dvomljivega in naj se ne spuščajo v težke in zapletene stvari. Ženam se obetajo prevare in razočaranja v ljubezni Tudi morajo paziti v znamenju kozoroga ro*pni na zdravje, zakaj te nature so silno občutljive. Posebno oprezni naj bodo v denarnih zadevah, v občevanju s predstojniki, z oblastmi, posebno s sodiščem. Ljudje, roieni med 23. in 28. decembrom, bodo večkrat deležni navdihnenja,. mističnih spoznanj in notranjih videnj. V znamenju vodnarja so rojeni tisti, ki so prišli na svet med 21. januarjem in 19. februarjem. Tem se letos obetajo dobri in razveseljivi časi. Med 27. januarjem in 19. februarjem rojene bo ščitil Jupiter. Nudila se jim bo priložnost da navežejo nove stike, se lotijo večjih del, čas pa jim bo ugoden tudi za potovanja. Prijetno jim bo dela poglobitev v vseh smereh in jkn bo prinesla uspehe v študiju .in izven njega. Najplodonosnejši mesec zanje bo raniš, pa tudi julij in avgust bosta dobra. Imamo še tiste, ki so rojeni v znamenju rib (od 20. februarja do 20. marca). Ti so imeli zadnja leta pod vplivom Saturna več slabega kot dobrega. Letos bodo živeli v znamenju mnogovrstnih nasprotij. Mučila jih 1» disharmonija, nemir, tudi bolezni iim ne bodo prizanašale. Kot majhna nagrada za vse neprijetnosti se jim obetajo tja proti pomladi (pomni dobro, šefe leta 1931!) ma'e radosti in prijetnosti ki jih bodo odškodovale za vse. kar so doživeli grenkega in neprijetnega. Pri sklepanju novega poznanstva^ >' Hvala bogu, led ie končno prebit!« QQ99999&Q99&&99Q9Q&QQQQQQ(DC99Q9&9QQ9QQ9QG9QQQQQGQQQQQ9QQQQQQGQQQQQQ V h CdDIa gdiftoftajj® 0QQ6Q6666g6©66660606666666e 3000666666606^ 6066066666666606000000666666 . f i ■ »■ a ■ ■ n ■ 11 »t u« II n II II IIHU n u n innnmrinririi h u n n h n n n n h im n u n h ii m CELJE, Strossmayerjeva ulica št. 1. jr n a .Jt h..b httt iro n h rainmuLOjmannDDnixn= MKOL FLORJ/INCIC F...........................innnnnnrwTinnnnnrTirTinrff,ii 11 n n»n n n n n n nun h n ii mr Veselo in srečno novo želi MANUFAKTURNA TRGOVINA Valentin Hladim CELJE, Prešernova ulfca št 14 p©d](rGfli(ffloC3«C5B0«01C3«0i01010B0iC3a0i0«010101CD«0 OIOIOIOIOIOI « OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOOIOIOIO ■ u 11 l'l 2 Koločuorska o ■ o ioioa restauraciiaZičanimostsoKa^ama ,(T)erkur4 Celje § Hotel „Union", Celje ogKrekou trg šteuilka 5. Telefon šteuilfca 2500 CIRIL in ANICA MAJCEN 5 S lO-lšT^ciJ" le mor o MESTNI KINO CELJE m iii>T5 % trn 7M ms 5 m -sm % V/vij, m m m im m m m gVA gsc I Celje, Cankarjeva al. 9 i tU Ht P tli sli? Belak & Inkret , UUIUIIIUI o OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Inštalacijsko podjetie za eiekMko, vodo vod in centra!ne kurjave ter se cenjenemu bč nstvu prlooroča CELJE. P rež* rnova ulica številka 3, 1 i II Roza Zamparuttl || ZAJTRKOVALNICA §j$Š CELJE M Aleksandrova ulica št. 7 i m ?M -----—-—■—--------------^ •oiOBoaoioacrsaoaejioto 0 JOŽEF CVELBER o n čevljarski mojster ■ a CELJE Gosposka ulica St 26 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIO HHHHHHHHHHHHESHG mMM m* m m m' Mi m ?M m ZM — ----------------------- Franjo Kunšek i qbqbqisqisbbssbb& FOTOGRAF SREČNO NOVO LETO ŽELI TVRDKA jjj ibJUUl XTIWAA g H R. Almoslechner e Uspeha polno leto žeH RudolS Perdan mehanična delavnica Celje, Krekov trg St. 5 m m m mj} II mi IE H ca g c SSQSSSBQQSBQSGiE. ZLATAR IN JUVELIR CELJE Prešernova ulica št. 1 ca H 0 H h 0 0 0 0 0 Oblastveno honeesljonlrano stavbno podjetje Alojz Kališnik mestni stavbenik CELJE Glavni trg 18-11 10 0 ||Kavarna ..Evropa" M HELENA K R U S I C ||1 pa W CELJE ^ M Kralja Petra cesta št. 4 i ii Kari Loibner Špecerija — delikatese CELJE Kralja Petra cesta št. 17 ^ mM trn >M SISJKfSM' g 11 □ -^S^S S-S5 ^^ E-^I s< -ik M 0 0 0 0 a 0 A. Pongračič STROJNA PLETILNICA CELJE Gosposka ulica št. 4 GLEDALIŠKI FRIZER R. Grobelnik ČESALNICA ZA DAME Celje, Glavni trg št. 17 i m SBBBBSBBBBBBBBS □ □ J. JELLENZ trgovina z usnjem in sirovimi kožami CELJE, Prešernova ulica štev. 19 ANTON LEČN1K prej F. Pacchiaffo urar in draguljar CELJE Glavni trg 4 S. HOLORAR slikar, črkoslikar, pleskar in ličar Telefon 137 CELJE Za Kresijo 4=t Specialni oddelek za irkoslikarstvo na steklo. Duco Učenje avtomobilo- JOSIP ROJC MEHANIK CELJE, Prešernova ulica štev. 16 jULIJUUUULJUULJUULO SREČNO NOVO LETO ŽELI „FENIX" CELJE Ključavničarska ulica IZDEL- mz m m Mr TVORNICA KOV s l.^damske USNJENIH kakor dokolenice, torbice, kovčegi, deli za čevlje itd. i« 'M M 9pS. aktovke, ^ h zm IVAN TAČEK ml. prva celjska parna bar\arija in kemična čistilnica CELJE Gosposka ulica št. 21 MARIJA BOROVIČ trgovina šivalnih strojev in koles CELJE Miklošičeva ulica št. 2 Na Savi pred 100 leti... Jeseni emo ee spominjali SOletnice, odkar Je v Ljubljano pripeljal prvi vlak, ki je napravil konec romantičnemu življenju na eestah in rekah. Kjerkoli je stekla železnica, je polagoma ponehal živahen promet po cestah, vendar pa ni nikjer jenjal popolnoma in se je z uvedbo avtomobilov zopet silno dvignil. Popolnoma drugače je pa s plovbo po rekah. ki je na Savi med Zidanim mostom in Zalogom prenehala skoraj popolnoma in takoj, ko je po njeni dolini stekla železnica. Lahko bi torej rekli, da smo z jubilejem železnice obhajali tudi SOletnico, odkar so po Savi prenehali prevažati blago z ladjami. Ko je bila zgTajena še železnica z Zidanega mosta v Zagreb in iz Ljubljane v Trst je pa plovba po Sloveniji skoraj popolnoma prenehala razen splavov, ki priplavajo v Savo po Savinji, in splavov na Dravi ter vrhniških čolnov na Ljubljanici. Domala ves ogromni promet, ki ee j« pred sto leti med vzhodom in zapadom gibal po rekah, gre dandanes v naši deželi po železnici in na Savi ni niti ene ladje več. Pomisliti moramo, da se je skozi našo deželo po Savi in Ljubljanici prevažalo tudi vse blago iz vzhodne Evrope, zlasti pa iz Bana ta za Trst in za Italijo, ki ga danes na železnici komaj še opaziš, čeprav drvi noč in dan mimo nas. Kdo se še spominja navigacijskih in carinskih uradov, ki so vzdrževali red na Savi in Ljubljanici. Le toliko vemo, da je bilo v Ljubljani glavno pristanišče s carinarnico in skladiščih na Bregu in da smo imeli v Ljubljani navigacijsko direkcijo za vso deželo, kakor imamo sedaj železniško airek-dja V Zalogu Je bilo pristanišče za velike savske ladje, ki so vozile do Siska. Tu je bilo tudi središče ljubljanske špedieiiske trgovine z velikim skladiščem za blago in pa c. kr. navigacijska carinarnica. Torej, kakor danes na glavnem kolodvoru. Od izliva Ljubljanice je bila Sava plovna in urejena tako, da je mogla nositi ladje z 1200 starih eentov blaga, torej bliru 7 vagonov! V Klečali pri Doln Je bilo pristanišče za ladje, ki so vozile iz Hrvatske vino in žito. Tu je bila Sava najbolj globoka. Če je bila reka dosti visoka, mimo Litije proti Zalogu vozilo dnevno po 10—12 takih velikih ladij, toliko jih ie pa tudi hitelo doli proti Sisku po blago. V Litiji je stanovala večina lastnikov ladij, ki so imeli v prejšnjih stoletjih, ko so bile ladje manjše in jih ie bilo zato več. tu tudi tvojega načelnika, vendar je bilo pred 90 leti v Litiji še 12 lastnikov savskih kolosov, ki fo morali imeti za to posebne patente. Seveda je bilo tudi tu pristanišče in pa velika delavnica za težke ladijske vrvi, dolge od 40—60 m in po 4 cm debele. Vrvarji so delali vrvi le iz najboljše italijanske koaop-nine na treh prostorih. Tu je oil tudi sedež 1. c. kr. savskega navigacijskega distrikta. Ta premožni trg je pa 1. 1S37. do polovice pogorel in se je opomogel šele, ko se je v njem naselila industrija, ker je bil popolnoma odvisen od plovbe. Najbrž je od nje tudi dobil svoje ime, saj latinski >litus« pomeni breg ali obalo. Najboljše čase je videla Litija ob velikih vojnah, ko je bila avstrijska vojska v Italiji in so dovažali po Savi tudi vse žito za njo. Pod Spodnjim Logom, med potokoma Renko in Berdajsem, je savska soteska najožja in je deželna vlada šele leta 1840. «ačela v skalo sekati pot za vlačenje ladij z živino, prej So jih pa morali na tej progi vlačiti ljudje na ozki stezi nad reko. Kanali. Malo nižje se je pričel Prusniški kanal, ki po ga brodniki imenovali jez. Sezidati 60 pa morali, ker je v Savi tod polno skal in pečin, da se niso ladje razbile ob njih. Dolg je bil blizu S00 m, a tako ozek, da je mogla skozenj le po ena ladja. Ob tem kanalu je bila tudi erarska kmetija, ki jo je država dajala v najem na še6t let Razen najemnika, ki je moral oskrbovati vlačenje ladij, je v hiši stanoval tudi c. kr. navigacijski poslovodja, ki je nadzoroval plovbo. Drugi, do 14q m dolgi in i samega masivnega kamna zidani kanal je bil pri nevarnem Belem slapu blizu vasi Save. Manj važno pristanišče je bilo v Radečah, kjer je plovbo nadzoroval c. kr. navigacij- ski asistent in je bila tudi carinama. Po 33 6ežnjev dolgem kanalu so se ladje ognile slapu pri Zidanem mostu. Ta kanal I« ni bil zidan, temveč eo ga napravili tako, da so razstrelili skale v strugi in zavarovali breg. Razen kamenitega mosta čez Savinjo je bil na Zidanem mostu tudi brod čez Savo, ki je prevažal blago in popotnike iz Celja proti Novem mestn. Dolina Save se širi in od daleč .jo že pozdravljajo vinske gorice. V Radni so pri mlinu graščine Impolce na ladje nakladali že bariglje z vinom iz vinogradov okrog Rake. Tu je bil tudi vsako leto 20. majnika na dan sv. Bernarda znamenit semenj za les, ki so ga splavarji pripeljali iz Savinjskih planin. V Krškem je bilo življenje na Savi kaj živahno, saj je bilo vedno toliko ladij, da je bila vsa pokrita z njimi. Nakladali so vino in žito z Dolenjske in Štajerske, obenem je pa graščina Turen, ki je bila podložna Krški, pobirala od vsake ladje po 3 krajcarje, od vsakega splavarskega vesla po po 1 krajcar, razen tega je bilo treba tudi v mestno blagajno plačati po 3 krajcarje od vsakega tu naloženega soda vina. Na štajersko stran, ▼ Videm, je iz Krškega vozil brod, ker še ni bilo mosta. V mestu je bil sedež deželno-knežjega okrajnega komisarja in c. kr. cestnega asistenta, ponašalo 6e je pa tudi z dobro opremljeno meščansko gardo kakih 20 mož. Najvažnejše in največje pristanišče so bile pa Jesenice, z obmejno earinarno, ki je državi donašala ogromne dohodke. Na ladjah, ki so prišle iz Hrvatske, eo zacarinili vse blago, na onih iz Slovenije so pa brodarjem vidirali potne liste. O prometu v tem pristanišču in dohodkih bomo govorili še pozneje, ker 6i moramo prej ogledati, kako so plovili. Od najstarejših časov in budi še ▼ Valvasorjevi dobi so po Savi navzgor potiskali čolne le z dolgimi drogovi, kakor jih še sedaj po Ljubljanici. Vožnja čez slapove je bila seveda silno nevarna ter je zahtevala od brodarjev največjega poguma, moči in spretnosti Ko je ladja zletela čez slap, so morali potniki leči na tla, da niso popadali iz čolna v vodo, ki je pri 6koku čez slap večkrat napolnila tudi čoln, da so morali pristati in jo zopet zmetati ven. Čolni so bili izdolbeni iz samo enega debla, da gta imela v njem prostora le dva čolnarja in 30 starih stotov blaga. Pred Belim slapom so morali blago zložiti iz čolna in ga na hrbtu ali pa s konji prenesti po komaj čevelj široki, v kamen vsekani stezi visoko v bregu nad slap, izpraznjeni čoln so pa z rokami potegnili čez slap. Šele L 1777. so pri Mali drči razširili to stezo in vsekali v skalo za živinski ladijski vlak dosti široko pot Ko je država polagoma napravila Savo plovno, so brodarji šele okrog L 1700 mogli vpeljati za prevažanje večjih ladij po reki navzgor ladijske vlake z živino in ljudmi. Za ureditev Save je imel velike zasluge v začetku minulega stoletja posebno direktor c. kr. dvornega stavbnega sveta, dvorni svetnik Jožef Schemerl vit pl. Leytenbaoh, ki ga je cesar Franc I. odlikoval z Leopol-dovim redom in je bil tudi deželni inženjer kranjski. Ta je opozoril vlado na pomen Save in izdejstvoval, da je država reko regulirala, iztrebila skale, sezidala kanale in izsekala na bregu poti. Navigacijski uradi so se pomnožili in njih osobje izpopolnilo 6 podrejenimi tehniškimi močmi, kakor z oderskimi mojstri, kamnoseškimi, tesarskimi Ln zidarskimi poslovodji in z rudarji, navigacijski gradbeni uradi v Litiji, Ratečah in Krškem so pa z vzdržavanjem naprav in struge dobivali po več tisoč goldinarjev letnih dotacij. Ko je bila struga urejena, 6e je promet naglo dvignil in je pred 100 leti dosegel na leto 500—600 ladijskih voženj, ki eo državi donašale letno 100.000 gld. mitnine, ki so jo lastniki ladij plačali navigacijskim carinarnam v Zalogu, Radečah in Jesenicah na Dolenjskem. Od te svote je odpadlo samo na Jesenice 60.000 goldinarjev. Kakšne so bile ladje. Čim bolj 6e je množil promet, tem večje so bile tudi ladje. V XVIII. stoletju, ko so jih že vlačili ljudje in živina, so bile že pre- Ieej velike in je moralo na vsaki biti po 10 brodarjev, od 1. 1817. imajo pa še večje di-) menzije in so tako imenovane polovične ladje popolnoma izginile. l'red sto ljti je bila savska ladja dolga 27 sežnjev in je rabila za upravljanje 16 mož, nosila je pa 1000 do 1200 starih stotov. Po reki navzdol so te velikane poganjali z drogovi Ln vesli, navzgor jih je j>a vlačila z vrmi živina ali pa ljudje, ki so hodili po poti na bregu. Taka ladja je imela naslednje dele: sprednji del z imenom sprednji knn ali krma in zadnji del — zadnji krm. Oba krma sta bila nad višino odraslega moža zakrivljena navzgor in sta tvorila dva ladijska kljuna, ki je bila na enem pribita deščica z rimsko matično številko ladje, ker savske ladje niso imele še imen. Sprednji in zadnji del sta bila iz močnega hrastovega lesa in sta bila oba kljuna skupaj dolga 10 komolcev ali vatlov. Tretji del ladje med sprednjim in zadnjim krmom se je imenoval dno ter je bil 100 komolcev ali 25 sežnjev dolg ter sestavljen iz po 5 palcev debelih smrekovih plohov. Ladja je imela še dva trebušna dela, ki so ju imenovali ržanec, in pa tako imenovane planke ob 6traneh, ki 6ta bila na njih pritrjena ržanca. Ta in pa stranske planke so bile iz smrekovih plohov, ki so bili za plan- ke ueoeii po o paicev. vsi u posamezni deti niso bili med seboj zbiti i žeblji, temveč so bili samo tako natanko obrezani, da so ee popolnoma tesno spojili, 6kupaj eo jih pa držale vanje zabite železne spojke, špranje med deskami so bile zamašene z bčjern, da ni mogla voda v ladjo. Samih spojk je bilo za tako ladjo treba 12—13 starih stotov. Z obema kljunoma je bila taka ladja dolga 27 sežnjer in 3 čevlje ali 110 komolcev, široka je bila pa na najširšem mestu trebuha s stranskimi planka-mi vred 14 čevljev in 6 palcev, 6vetlobe je pa na tem mestu imela 13 čevljev in 6 palcev, pri tem je bila pa kaj plitka, ker je bila do dna globoka le 3 čevlje in 6 do 10 palcev. V celem je struktura savskih tovornih ladij popolnoma odgovarjala njihovemu namenu in lastnostim Save. Smotrene so bile tudi zato, da je bil sprednji del globlje nagnjen kakor zadnji, za poln dunajski čevelj — nasprotno je bil pa ržanc zadaj najvišji in proti sprednjemu delu vedno nižji, to pa zato, ker so bili smrekovi plohi ržanca s svojim širšim koncem obrnjeni vsi proti zadnjemu delu, z ožjim pa proti sprednjemu in tako pribiti na planke. Na sprednjem dolu in pa na sprednjih stranskih stenah je bilo 6ploh več težkega hrastovega lesa kakor lahkega smrekovega, da ne bi ladja zaradi znatnejše sprednje teže ležala z zadnjim delom horizontalno na vodi, temveč se bolj potopila, ker bi drugače sprednji del, ki je bila na njem pritrjena vlačilna vrv, pri vlačenju navzgor bolj izpostavljen udarcem valov. Zaradi večje teže sprednjega dela je bilo ladjo lažje krmariti in je zadobila večjo varnost. Na stranskih plankah pritrjeni ržanc je napravil ladjo bolj trpežno in ji omogočil večje ravnovesje in stabilnost Oprema ladij, ki so ee imenovale tudi tombase, je pa po- zadaj mati. Ob peči pa sedi oče gozdar. Smehlja se v brk in mežika z očmi. Vleče iz dolge pipa (take, porcelanaste s cesarjevo podobo v lovski obieki) in pijune včasi v tružico, napolnjeno z žaganjem. Tu pa tam povrta s prstom po nosu (zakaj sem si neki to mislil?). In so srečni, strašno srečni vsi. Zato, ker je Božič in zato, ker je tako lepo toplo v sobi, zunaj pa tak mraz. Kar vroče mi je prihajalo okoli srca, ko sem ogledoval to razglednico z napisom: Frohliche VVeihnachten — dobro se še danes tega spominjam. Prav lepi so bili Božiči mojih otroških let. Zamaknjen sem gledal v lučke na drevesa in potrpežljivo pel: Odprto široko je sveto nefoo... Vsa moja pozornost pa je bila seveda koncentrirana na ono. Ono pod drevesom: leseni konj. vojaki iz svinca, drsalke. škornji, čokolada itd. itd. Skratka: »-Praktično, gospoda, praktično!» Le kateri vrag me ie p-ozneie vrgel iz tira? Kazal sem vendar vse lepe sposobnosti bodočega realno mislečega I človeka' Kaj me je zmotilo? In zdaj smo j tako daJ"5. da me smatrajo nekaterniki celo za neke vrste pesnika... Bog se me usmili! — Zato pa!... Božič je tu. Moj dvaj-setšesfti. Grem po cesti. Čemerno zrem trebovala; 9 ladijskih vrvi, doUgih po 44—46 sežnjev, težkih po 95 funtov, predenih iz italijanske konopnine, za vlačenje z živino; 3 ladijske vrvi enake dolžine, težke pa le po 50 funtov, za vlačenje z ljudmi; 6 večjih vesel iz hrastoviiie, težkih po 22 funtov; 12 manjših vesel, tudi hrastovih in po 17 funtov težkih; 18 lesenih, na spodnjem debelejšem koncu z železnimi, ošpičenimi čevlji okovanih drogov, težkih po 16 funtov; 3 lesene lopate, ki so jim rekli pol, težke po 8 funtov, da so z njimi metali vodo iz ladje; 3 lesene vzvode, težke po 15 funtov, za dviganje ladje, če je nasedla. Tako opremljena ladja je veljala postavljena na vodo 900—1000 goldinarjev in je trajala 6—7 let Ker je pa ladja, zlasti v treh že omenjenih kanalih mnogo trpela, je bilo treba planke in ržane večkrat popravljati in nadomestiti posamezne plohe. Toror je bil naložen na ladje, če je bilo žito, v vrečah ali tudi sodih, ki so jih imenovali lajte in po držali okrog 46 mernikov. Vino so prevažali v malih, ovalnih tovornih sodih — barigljah ali pa, kakor za tovorjenje po cestah, v velikih sodih iz trdega lesa, ki 90 jim rekli banke ali bunkarice. Drugo blago so prevažali v balah, zabojih itd. Ladjedelnice so bile glavne v Litiji, Ratečah m v Krškem, pa tudi v Klečah, Zalogu in po dru- gih primeram pristaniščih. V Litiji so razen navadnih gradili tudi tako zvane hrvatske barkatone za Savo pod Siskom do Ženi tma, z malimi kajitami in strehami, a samo po naročilu. Tak barkaton je pa zaradi svoje velikosti in močnejše gradbe 6tal 1500 do 2000 gld. Sloviti višji rihtar in gostilničar Hribar v Jesenicah in pa tovornik Cene Cotar v Krškem sta svoje ladje zaradi udobnosti tujcev opremila s posebnimi kajitami. Moštvo ladij je tvorilo naslednje osobje: 1.) zadnji ali pravi krmar, ki j« bil glavna oseba na ladji in se je imenoval zad-njek; 2.) uprednjek; 3.) pomagač; 4.) tako imenovani >vsi peti«, ki jih Je bilo pa na naših ladjah le po troje; 5.) 8 ladijskih hlapcev _ krmarjev, ki »o štirje delali na sprednjem, štirje pa na zadnjem delu ladje. 6.) njihovi pomočniki — brodniki, ki so vrgli vrvi na breg za vlačenje, opravljali živino vlaka, pomagali pri vlaku 6amem in opravljali tudi druga potrebna dela. Prostori, ki jih je zavzemalo moštvo na ladji pri svojem točno določenem poslu, so se imenovali štantl Imena pod 1., 2., S., 5. in 6. navedenih brodarjev so utemeljena po njihovih opravkih, imenovanje »petih« je pa ie iz onih časov, ko eo bile ladje še majhne in je bilo potrebno le pet oseb vsega moštva. , Plače moštva 60 se ravnale po storjenih vožnjah. Za vožnjo od Siska do Zaloga je dobival zadnjek 10 gld., sprednjek 9 gld., pomagač 7 gld., ostali pa po 4 gld. 20 kr. do h gld., ali pa celo 5 gld. 30 kr., dnevno po en funt mesa s pnkuno, poljubno množino kruha in vina. To okoli sebe. V izložbe ne gledam. Iz prin- 1 cipa! V trgovine ne stopam. Iz principa! Rabil bi sicer to in ono — nič! Iz principa! Od Kongresnega trga sem zadiši po smrekah — mod bog, po mojih smrekah! Prav mi je, zakaj pa nisem hotel postati gozdar! Zdaj se ti otepa, Peen! Nekdo me potrka na ramo. »Zdrav, Peen! Kaj pa se vlačiš po cesti kakor megla? Danes je božični večer!* Obrnem se... Moj prijatelj Ratko — o Bog se usmili — zdajle me prime! »»Eh, kaj bi! Tako — saj veš — na-strojenje, Božič takorekoč... gospodarska kriza vsepovsod... nu, vesel Božič ti želim!»» »Istotako, Peen, istotako: Vesel Božič! In pa. — kaj sem že hotel reči — ah, da, tisto veš. tiste dinarčke, saj veš.. dvesto, kajne?---nu, tiste ti pa poklanjam za Božič! Torej — zdravo! Zdravo, Peen!» - Pa je res prav lepo in še bolj zadišalo po smrekah... Bil sem igralec v amfiteatru to je v takem starem srrškem teatru zdaj so : re vsi T>odrti — saj veste, kako izsieda? j V mogočnem krogu se pno sedeži v'š;e j in viš'"e; v sredi spodaj, prav prav spo- I daj pa je odrček. ' »Veš, danes sem bil pri zdravniku zaradi pojemajočega spomina.« »In kaj ti je povedal« »Zahteval je Dlačilo vnaprej«_ da so na eni vožnji, ki je od Siska do Zalo-ira trajala jhj dva do tri tedne, pospravili po 13—14 veder po 30 bokalov vina in 90 do 100 velikih hlebov kruha. Vendar je bila 1» njih žpja in lakota upravičena, ker j® bila vožnja po Sari navzgor silno ■ naporna in tudi pregovor pravi, da ? voda čira«. Moštvu namenjeno vino je bilo v »putrihih« po 2—3 vedre. Vožnja je trajala od Zaloga do Siska, kakor je bilo pač stanje vode. 5—6 dni, nazaj pa 14 do 20 dni. Tovornino eo plačevali od stota ali mernika, vlak ladje je pa veljal lastnika od Jesenic do Zaloga 124 do 127 gld. Omogočili so ga tako, da so na vrvi, ki smo jih opisali pri ladijski opremi, vpregi i živino ali pa ljudi. Vrvi so izdelovale, kakor že rečeno, v Litiji tri, v Zalogu pa ena vrvarna. Za vprego enega ladijskega vlaka je bil pri srednjem vodnem stanju potreben en tako imenovan vlak ali sedeim parov volov, na težjih delih reke kakor pri Belem slapu in Prusniškem kanalu, je bilo pa treba pri prvem kanalu dveh vlakov ali 14 parov volov, pri drugem pa celo treh vlakov ali 21 parov volov. Na onem kraju, kjer so do 1. 1840. morali ljudje vlačiti ladje, namreč od Zagorja do Držlinca, je vlačilo ladjo pri srednjem vodnem stanju 26—27 mož, pri visokem vodnem stanju je bilo pa treba tudi po 40—50 oseb. Od Dri-Knca do Maljeka navzgor so pa morali zaradi večjega vodnega padca in valovja rabiti sa en vlak po 10 parov volov. Pri vožnji po reki navzgor se je tudi večkrat pripetilo, da je ladja nasedla na pesek, in so morali z ladje zložiti vse blago, da so jo dvignili. Vole so prepregali od Jesenic do Zaloga navzgor na postajah, ki so se imenovale po krajih, potokih in slapovih: Jesenice, Čatež, Fervaga, Mirna, Praneč-graben, Slap pri Zidanem mostu. Beli s'ap, Prusnik, Berdajs, Držlinc, Ponoviče, LiMjn, Mlaka ali Poganik, Ribče, Apnenica in Zalog. Pri posebno visokem stanju vode, ponoči in pri močnem vetru je bila vožn-a strogo prepovedana. Splavi if sodov. Vinski kupci 90 navadno, da bi prihranili izdatke za transport sodov na ladjah na Spcdnje štajersko, Dolenjsko ali na Hrvatsko, peljali sode po Savi navzdol na svoj način. Uredili so namreč prazne 60Je, ki s«> jih nazaj polne pripeljali na ladjah, v po-dolgasie piavokotnike in so jih nato združili po vrč skupaj z drogovi in vrvmi v do-br;i 1 ezano celoto tako, da so imeli vsi s^di vehe obrnjene navzgor. Na tak splav, ki to ea .zračili valovom Save, je s^del I a en ali kvečiemn dva moža, in je krmaril vedno lepo po sredi Save z dolgim drogom, ki je imel na koncu pribito kratko desko, po reki navzdol, kamor je bil namenjen. Na takih splavih so ee večkrat vozili tudi tujci, ki eo imeli svoj prostor na lesenem, iz deske isbi-tem tlu poleg krmarja. Kakor je bila Sava pomembna v trgovskenj ozira, tako je bila važna tudi v vojnem fasn, zlasti v dobi turških in francoskih vojn, ko so ladje prevažale z banatske in slavonske graniec v Ljubljano in takoj dalje v Trst, Italijo in na Koroško, ali pa nasprotno najrazličnejše lovore, hrano, orožje in tudi vojsko, politično je bila pa Sava najpomembnejša v veliki dobi franeske Ilirije, ko je mejila avstrijsko cesarstvo od francoskega imperija. Tujski promet na splavih iz praznih vinskih sodov navzdol, nazaj pa na ladjah, ki jih je vlekla živina — po osemdesetih letih pa brzovlaki, avtomobili in letala. Naglo smo prehodili to dolgo pot! A. G. Na odru sem stal sam, prav sam in igral sem — Rockefellerja! Pa prav slabo, odločno zanič! Tako zanič, da me je bilo kar sram. Teater pa nabit do zadnjega kotička! In bolj ko sem motril to publiko, bolj znana se mi je zdela. Kar preveč znana! Naenkrat, prav ko sem izgovoril besede: ...sedaj, sedaj sem miljarder!... so vsi. prav vsi, kakor na povelje planili s sedežev in iztegnili roke proti meni... Levice stisnjene, s palcem navzdol... V desnicah modre zalepke z napisom: Račun... Grobna tišina... Okamenel swn in po-bledel ko prt (to sem v sanjah dobro videl!): «Sedaj je po meni! Zbogom svet in Jakopičev paviljon!® Grozna minuta... (Poznate lake minute?) Kar zaslišim za seboj Ratkov glas: «Peen, drži se, za hudiča! Pritisni na gumb poleg tvoje desne noge! Brzo, samo brzo, kaj mencaš?» Utipal sem gumb in pritisnil... In tedaj... _ Sprožila se je nevidna vzmet, nameS-čena pod odrčkom in me vrgla z nezaslišano silo visoko, visoko pod svobodno nebo in to pred očmi neusmiljenih računov! Zibudil sem se PEEN: Božiček, gospodarska kriza in amfiteater Božička imam od nekdaj zelo rad za-ff-oljo smret. Takole je to: Ud kar se zavedam, živim po mestih. A rad imam teželo in kmete, najbolj pa Kozdove. Saj i>*m sin agrarne domovine! Bil sem še čisto majčken, ko mi je : dejal oče: «Sinko moj, kajne da boš profesor?» Odgovoril pa sem tako temeljito zanikalno, da je povzel: «Nu, če pa že nočeš biti profesor, postani gozdar! Vidiš, to bo strašno lepo! Ti boš hodil s puško na rami po gozdu, otipaval drevesa, vdihaval sveži zrak, ozon takorekoč, jaz pa bom kot starček — penzionist živel pri tebi, kadil bom pipico in prebiral stara šolska poročila. Ob nedeljah, sinko, pa pojdeva v vas, cvička bova pila in modrovala z o-čanci. Kaj ne, da boš gozdar?« Naneslo je tako, da sem mu tudi to željo odbil. Da bi je ne bil nikoli, jaz bedak! In prav zato, ker nisem hotel biti gozdar. mi je Božiček tako ljufb: takrat lepo zadiši po eozdu. po smrekah! In se kar topim od čustva. Mamice izbirajo na trgu smrečice. 5 Otroci kriče in vrišče okoli njih: »Tole, mama, to-le, ta je najvišja!» Otroci imajo sploh smisel za velike stvari. Vzvišene, takorekoč. Pa pridejo leta — in ta smisel čudovito skopni. Se spomin ne ostane! Le Bog ve, zakaj? Jaz mislim, da je to tako urejeno, da se ljud ne prevzame in ne pride do komplikacij z Najvišjim. Je sploh dobro, če ljudje nimajo pre-vzvišenih ciljev. Ti cilji so često nasprotni, diametralni, da se tako izrazim. Naenkrat je tu prepir, kreg, zmerjanje in ne vem kaj še vse. Najvišji mora poseči vmes na to ali ono sorto: «Stop! Zdaj pa miri.En hlev bodi in en pastir!* («In ©n smrad* — je dejal nek zloben element). Potem seveda, potem — zdi se mi da sem maio zašel... Aha, Božiček! Tiste razglednice so mi bile vedno tako všeč: Sneg v gozdu. Na debelo, čeiz kolena. Srnice mulijo seno \z staje, ki ga jim je pripravil dobri gozdar. Noč brez lune. Noč brez zvezd. Le Vna lučka sveti v temo: hička-petrolejka iz gozdarjeve koče... In v koči — to seve se ne vidi na sliki, to sem si tako mislil — je božično drevo. Na niem svečice. pozlačeni orehi, pomaranče, fiee bonboni in vse, kar spada zraven. Okoli drevesa stoje trije otroci (zakaj neki trije?) in »JUTRO« It. f 20 Sreda, 1. I. 1930 @©Q©GKI)QQ©QQQ^ QQQQQQQQQQQQQ v no h C d Din dgd SJJJ©o 7 ooooocroc^ (Dooooooooooeeeeeeeeeeeeeee^ o o o § 5KEČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI □ KN JIQ/1RN/I IN TRGOVIN* 5 F/IFlRJEfl I QORIČdR & LE5KOV5EK □ CELJE, KRALJA PETRA CESTA ŠT. 7. juuuLraDnononnnnnm^ §KEac3BC3aoaoicDac3ioaoic3BOBC3icDaoBC=>c3ioaoac3Boaoa cd is 0 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem 2 2 Emest fTlariDC 2 DRR50 CERLIHI 5n sta,nlnakupianinsk^a ,esa 2 0 mODNR in KOHFEKrnSKR TRSOUIHF5 ter INQU5TRnR KRRURT g 2 Celje, Zrinjsfcega ul. 4. Telefon st. 136. 2 2 Slauni trg šteu. 14. — CFCJE - Blauni trg steu. 14. 5 ---------------------0 ■ csiololcdiolcd oioioioioioioioioioioioioioioioioioio JOŽICA LESKOVŠEK prva celjska čistilnica inlikalnica GOSPOSKA UL. 13 — CELJE ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ * l t I. jugoslov. tovarna tehtnic In ključavničarstvo ter koncesijoni-rana instalacija vodovodov IVAN REBEK CELJE-GABEBJE l f T»» »TTTTTT?T??f l : GRADBENO PODJETJE F RAN J O NERAD CELJE ♦ ♦ : i FRANJO STE6U zajtrkovalnica in delikatesna trgovina CELJE, Dečkov trg Stev. S _ MATEVŽ ZADRAVEC 2 2 PEKARNA 0 ! ♦ « t > ♦ ! t ♦ ^□□□□□□□□□□manooonooocoDDDDc: Gosposka ulica št. 3 0 0 CELJE 0 'OBoaoaoaoaoioaoBoao JULIO MEINL D. D. uvoz kave — uvoz čaja □ □ CELJE Kralja Petra cesta 10 •i ♦ ! ♦ ♦ ♦ * : : Franjo Dolžan galanterijsko in stavbno kleparstvo, koncesijonirani vodovodni instalater CELJE Za kresijo štev. 4 ALOJZ DROFEN1K Modna in manufakturna trgovina CELJE Glavni trg št. 9 □ □ ČEVLJARNA „ADRIA" Narodni dom C EL JE □ □ -'rt- m m? m >>u sfeš m ||| Aleksandrova ulica št. 4 m Josip Gorenjak Manufakturna in modna trgovina CELJE ip fŽ-AČ p m P •m -vM i&M! m Wi. m m m, mn Josip Jelovšek manufakturna in modna trgovina CELJE, Aleksandrova ulica 4 £->M g.vN'1 gjfvl g^jj S-nN^ . H1)'? P m SJ® ?M m □ * □ □ □ □ □ S D □__ □ JDDODODODLJULJUUUUDODDDDnillDDODDl 1—1 DOMINIK URŠIČ čevljarna CELJE BREG št. 1 ■ 3 MIHAEL DORRAVC ■ a | □ slikarski in pleskarski mojster CELJE ■■■■■■■■■■■■ Glavni trg št. 16 H □ □ □ □ O O □ □ □ n □ □ Ivan Tadina gostilničar in mesar LAŠKO □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n ^-JS-VM 'JrVCt g.\-\-| li^l oM /ilv^' SREČNO NOVO LETO ŽELI Maedalena Isrričnik gostilna pri Sketu LAŠKO ter se cenjenemu občinstva tudi za nadaljnji obisk priporoča Celjska aato- in strojna | delavnica S d. z o. z. CELJE, Ljubljanska cesta št. 11 L.____________i .......................................... i Josip Novšak \ ■ BRIVEC i l LAŠKO S □ □ □ I □ Premogokop Drobnidol Srečno novo leto želi FRANJO KALAN trgovina premoga in drv CELJE «MMTRBOVLJE ANTON PAVLENČ strojno mizarstvo TRBOVLJE "7 Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenj. strankam SLAVKO PUŠKAR RETJEsTRBOVLJE Srečno novo leto želi in se zopet priporoča JURIJ FERENC stavbno podjetje TRBOVLJE Franc in Antonija ZUPAN gostilna TRBOVLJE Srečno novo leto vsem svojim naročnikom ANTON MEDVEŠEK zaloga manufakture ter lastna izde* lovalnica oblek, in se priporoča še vnaprej RETJEsTRBOVLJE Srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem mlekarna JOŽE LETNIK TRBOVLJE JOSIP VARGA parna pekarna TRBOVLJE JOŽE ZEMLJAN autotaksi TRBOVLJE GOSTILNA »PRI ŽANETU« RADEČE pri Zidanem mosta Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem M. PRESKER trgovina z mešanim blagom RAJHENBURG Srečno in veselo novo l?to želi vsem cenj. odjemmcem JOSBP KOREVŠEK trgovina z mešartm blagom SENOVO pri Hajhenburgn ti □ □ □ R. JAPELJ & DRUG TRBOVLJE RUDOLF KNEZ ključavničarska delavnica RADEČE pri Zidanem mostu £LAŽ JERIČEK trgovec RAJHENBURG :«-jumuuuuui imn imrmi ......................... Moški, ženske in druge posebnosti Amerike Evropsko in ameriško razmerje med moškim in žensko — Ameriške vzgojiteljice — Američanka v moški družbi — Flapper Ločene pojedine za oba spola — Evropski kroj in ameriška obleka — Sezija slamnikov — Standardizacija ameriškega dela Zecimiene države so zrasfle na popolnoma drugI podlagi kot Evropa in zato s« Evropcu zdi da mora vse življenje tamkaj bilti drugačno kot doma. V neki meri je to res, toda če natančneje in dalje časa motrimo ameriško življenje. opaz-imo, da je v bistvu vendar precej isto kot tostran »velike luže«. Najbolj Su-dno se zd* »greenhornu«, Iki je prestepa prag obljubljene dežele dolarjev, raz/me rje med spoloma.. Ženska je v Ameriki vsemogoča, moška sploh nima besede. In kot se tujcu Američani priljtotajo s svojo delavnostjo, energijo in voljo, ki ustvarja kolosalno in bogato državo, tako me more razumeti, da so ti moška, ki izgledajo tako zdravo ^ samozavestno, popolnoma pod ženskim vplivom. Amerika je res raj za ženske. V zasebnem in javnem življenju, doma iti na cesti, povsod takoj spoznate, da ženska vlada in da je otoški na ravnost njen suženj. V Evropi gledamo na take razmere pomilovalno ker stojimo na stališču ravnopravnosti spolov in smatramo, da je nadvlada žSensfce nad moškim poniževalna za oba, enako kot smatramo nadvlado moškega nad žensko za oba poniževalno. Po našemi mnenju si morata biti zakonska dobra tovariša, v vsem enakopravna. To je za nas ideal zakona. Američani imajo o tem druge pojme. Mož je tu, da pridobiva dolarje. A to se rrt -dovolj. Kolikor mu le njegovo de-Jo izven hiše dopušča, mora opravljati tudi hčšna dela, da s tem dvori kratici svojega doma. Moški kuha zanjo in pomiva posodo, neguje o troke in hodi na trg in v prodajalne nakupovat hrano in hišne potrebščine. Če bi šlo, bi še otroke rodil, tako da milostfrva gospa ne bi imeli prav nobenega dela in sitnosti v tem življenju. Ideal žene je, nfrč delati iT 5m boljše in zabavne je živeti, dolžnost moža pa je, da ji to preskrbi tim cdstrani iz življenja vse, kar bi J ne ugajalo. Da je mož talka pod komando, se •da predvsem razložiti iz tega, da je na D,-,,-..nrvr- '----1 <-|--^J vado v hotelih in tudii na ladji. Strogo je prepovedano, nagovoriti tu io damo na cesti. Če to riskirate, boste slabo naleteli. Ponovno so trti znanci pripovedoval, da je v takem prime- ru dama začela klicati stražnika. Tu je treba hitro pobrati pete in izginiti v množici, kajti če vas dobe, vas zapro za nekaj dni ali še več, ali vam pa na-lože globo, ki je prav občutna. 25 a'ii 50 dolarjev je v takem slučaju malenkost. Prepovedano ie tudi ženske pozdravljati. Šele če vam ona pokima in vam da s tem dovoljenje, da jo smete pozdraviti, lahko dvignete klobuk. V dvigalih v hotelih in nebotičnikih sem opazil. da so vsi gospodje sneli pokrivalo, če je vstopila dama. Jaz sem seveda hitro storil isto, kajti v nasprotnem slučaju človek lahko riskira, da mu gospodje zbčjejo pokrivalo z glave, ah ga pa pri naslednjem postanku dv:gala vržejo ven. V največje čudo sem pa enkrat opazil v dvigalu, v katerem sem bil s tremi gospodi, da so niso odkrili, ko je vstopila neka dama. Jaz se seveda zato tudi nlisem odkril, toda z največjim zanimanjem sem ogledoval damo in se spraševal, kaj je na njej, da ji ne izkažejo spoštovani. Kljub temu. da sem jo dobro pregledal, nisem našel na njej nič izrednega. Bila je elegantno oblečena in, pri moji veri, podobna vsem drugim Američankami. Stvar je bila zame uganka, kajti oni trije gospodje s katerimi sem bil stopaj v Mf-tu, nikakor niso izgledali kot neotesan-ci. temveč kot pravi gentlemani. Zvečer sem vprašaj ameriškega znanca, naj mi razreši to uganko. Smejal se mi ie na vpc srlas. rekoč: | Prva je bSa soproga nekega gospoda, ki je bil tudi povabljen, če se ne motim, novtnairja, druga je bila operna pevka in tretja tudi iz najboljše družbe. — Prvič, da so dame v dražbi, ml šepne po rueiko moj kolega iz Rige. Zgodilo se je pa nekaj čudnega. Ko smo sedli za mi.zo, vsak na mesto, krer je ležala vizitka, zapazimo, da so tri dame sedle zase na konec mize in da je bilo med sedeži gospodov in daim naj-majn pet stolov praznih, tako da smo bili; popolnoma ločeni. Nihče izmed iras si seveda ni upal vprašati, zaikaj sede dame zase, in še danes nam je vsem ta stvar uganka. Začneš čudne navade. Po večerji so dame zapele nekaj lep'h pesmi s spremnevantem klavirja in odšle. Kot so Američani simpatični, večinoma zelo prijazni ljudje, tako izgledajo njih žene večinoma brezobzirne, hladne in zato nezanimive. Premnogokrat ima človek vtis, da so lutke. Napačno bi seveda bilo, če bi smatrali vse Američanke za ženske, ki nočejo delati, ki se semo zabavajo in ki izdaiaiio denar za toalete in kratek čas. So ženske, ki vod:,jo velika podjetja in igrajo v trgovskem svetu enako važno vlogo, kot •moški. Treba bi bilo del j časa živeti v Ameriki, da bj bilo mogoče prodreti v razmerje moškega sveta do ženskega ■in pravilno sod.'tj tamešnje razmere. Morda bi potem človek prišel do drugega zaključka kot eni Francoz, ki je napisa! beseda: Femime americaine. face de peupee. atr.e de manuoure (Ameriška ženska ima obraz lutke, a dušo ma-iiTfoire). — Kakšna je TazBka med obleko Američank in evropskih žena? me je nekoč vprašal Američani. — Jaiz ne vidim nikake razSike, se je glasil moo odgovor, in bi!l je iskren, kajti v istini je moda belih žena po vsem svetu precej enaka. Da pa v Ameriki, kjer je toliko bogaitašev, njih ženske včasih malo preveč kričečih barv r»be- Americam so navajeni — Saj to m bila nobena dama, to je bil flaipper. — Kaj, fla... — Flapper. Ne veste, kaj je flaipper? Če ste že kdaj bili v Parizu, boste vedeli, kaj je midiinetka. Pri nas imenujemo midinetlke flappers. In te ne štejejo kot dame. — Toda jaz nisem mogel spoznati, da ne bi bila dama. — Vi seveda ne, ker ste »greenhoro«, toda Američan vidi na prvi pogled, ali ima pred seboj damo ali samo kakšnega flapperčka. Na to nisem niič rekel, toda na tihem sem se vprašal zakaj v tako demokratski državi žena. ki ves dan dela i« si pošteno služi kruh. ni dama, medtem ko ono. ki vse svoje življenje samo lenuha rj in zapravlja dolarje, katere služi v potu svojega obraza njen mož, vsi smatrajo za damo. Na potovanju po Zedinjenih državah sem bil v teku dveh mesecev pri najmanj dvajsetih oficiekiiih obedih, toda najbolj čudno se nam je vsem evropskim publicistom zdelo to, da se teh obedov nikoli mi udeležila nobena dama. Z damskim svetom sploh nismo pri-šfi v dofko, kot bf bili Američan' Turki in nam svoje žene skrivali. Enkrat sem pa le vprašal predsednika neke velike industrijske družbe, ki je sedel pri takšnem zelo of'četnem obedu t>o''°g mene — priredila ga nam je trgovska zbornica in udeležil se ga je sam guverner — a'n kdai prisostvujejo dame oficielnrim obedom. — Nikoli .se je oglasil odgovor. Gotovo se temu čudite, kaj ne? Vem, da v Evropi soprog pride tudi na uradne bankete navadno z ženo. toda v Ameriki se to nikoli ne godi. Moški imamo pojedine zase. ženske pa v svojih klubih zase. V javnem življenju sta pri nas oba spola popolnoma ločena in se ne brigata drug za drugega. Edino v New Orleansu, ki je itak še pol francosko mesto, se nam je pripetilo, da nam ie predsednik dnevnka, ki nas ie povabil na večerjo, predstavil svojo odraslo hčerko in je ta predsedovala večerji, toda to je bilo v zasebni hiši. V nekem drugem mestu so nam pri oficije/Ini ceoerji predstavili tri dame. oboževati svoje žene . • • (AmerlSka karikatura) slio nase, nI nič posebnega. To se v enakih krogh godii istotako tudti v Evropa. Moška obtoka je v Ameriki vedno že vnaprej izigotoviiiena in večinoma tacfi ženska. Američan si ne da nikoli delati obidke po meri. To se na obleki tudi pozna in Američani sam i vedo, da jih v tinSji obleke Evropejci nadfkriljujejo. Eno pa imajo, na kar mi ne gledamo tiako strogo, to so skoraj vsak dan sveže zlikane hlače. Ameriška krilatica se glasi: EngKshmen are welJ dressed, but Amerioans are well pressed. to se pravi: Angleži so lepo oblečeni a Američani so lepo zlikani. Naravnost neverjetno je. koliko dirže na zlikane hlače. Ponovno smo k onsta tirali v vlaku, da so imeli vsi uslužbenci, celo zamorski sluge lepše zlikane hlače kot mi evropski publicisti. Vsak Pullman vagon ima svojega črnega slugo in zvečeT, ko nam je prišel postljait za noč, nas je vprašal, ali naj nann ponoči zlika hlače. Ima namreč za vse to potrebne priprave in kon-statirali smo, da so ti ornoi v prav mojstri v tem delu. Lrfkamne hlač se nas je Prijelo kot infekcijska bolezen, nazadnje se nam je v :st'ni zdelo, da je silno važna stvar. SScer pa jima7.7, m m IS i,'-" w& m? Ste.1]? -v < &S1? t Anton Koncilija mesar in prekajevalec Novo mesto ter se cenj. občinstva priporoča £§5 i UsJ-5 bO-f/ K"r/ iNi-i '.N.VT/ I.-0.-5 Ls.\3 LvvS, m um <-1)35 <7ž»< trn ?M trn M vjm m iS? ISjJ II Peter Gorapič kovaški in podkovski mojster Novo mesto r~B Srečno novo leto želi vsem —d cenj. odjemalcem g Josip Ogrizek elektrotehnično podjetje in radio potrebščine Eifr S* EA-v, £.\-vri rz^f, g.\v, K* Cene zmerne! Solidno delo! BBBBBaESBSBBBBS ki 0 E 0 0 H ga B? S 0 Ladi Košiček § 0 m m SV-1 splošno kleparstvo Jože Ferlič splošno ključavničarstvo # a* is* IS Ljubljanska c. Novo mesto se cenj. občinstvn priporoča ter želi veselo in srečno novo leto iBBaBBEBBBBBBB^ IUHN tSg ggg -pts. m s-Kšž jž&č Ž®? Mil ?M -MS iS*; Wi S5K Gregor Blažon trgovina z arami zlatnino, optiko, radio aparati ter njih nadomestnimi deli Novo mesto PARNA PEKARNA nfDUSTRIJH PERILA - HOUO MESTO Ob preuzemu turdke Pouh & (Dedič se zahuaijujem usem cenj. odjemalcem za naklonjenost ter upam, da mi jo boste izkazouali tudi nadalje. Potrudil se bom, da Uas tudi u bodoče postrežem na Uaše popolno zadouoljstuo ter Uam želim SREČno in veselo novo leto o --------------------------o o JOS. PAUClC, NOVO MESTO o 2 IN TRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI S 0 ■■»■HiMaHSBaesssBifli Konrač Boruplč splošno kleparstuo Nouo mesto UMMMHBMMMB iHBiiuflSHnuai iiiiiiiiiiihii»hiiiihiiiii.im..iiii..,m1ti H c □---------- ----- □ BKOLODVORSKA RESTAVRACIJA VNOVKM MESTU mi. p m II I® m i! m m-ii Ig RESTAVRACIJA Ivan žič Novo mesto m 1 li m gžsš te ^ S 0 0 s § Hotel-restavrant § 0 S „KOKLIč" 0 SSEHHDHHHHHHHac. t\\jJsli\u~J/ž{\ /J%\\tJ/:i\\/J/)j\i7*/%uJČfcuJj)j\\/J/Ž\\iJ/Žw/J/j\\iJfifw ijlvf. i iJhA» t. 0 0 a 0 0 a 0 0 0 0 Hotel in restavracija .Union" H' «• i tVN"! s-\"vi <~\yi e:\-\-, /c^vi > m* m; m, 0 0 || Udovlč & Lampe Marija Zupan želi ob prevzemu hotela vsem obiskovalcem src čno in veselo novo leto 0 0 0 0 0 »K, M strojno ključavničarstvo Novo mesto S S Sišs S-r-"' £-^'1 I-\N1 /c^-, ic^ > li? li? Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Marija Košir goslilničarka Novo mesto Ločenska cesta im ?M k-rS ■i1?'; VSi •■7'iZ -77.'- BasaaBBaaHaHHBB Strojarna Vinotoč Svečama Franc Mura S Prodaja vaskovrstnega usnja in čev» ng Ijarskih potrebščin. Sprejema v stroa KJ jilo kože. za na črno in boks. Izdes CT luje voščene sveče; kupuje vosek. — — Toči vsakovrstna vina 0 0 Cene nizke! Solidna postrežba! ^ Kandija-Novo mesto isaaaaaaaaaaaaaš cd ■ c3b cd1 ol ol c3« c=>« ol ob o Kavarna Q Rudolf Smola 0 NOVO MESTO oioioioioioioioioio f Hranilnica k in posojilnica za Eandijo in okolico Peg. zadruga z. n. z Osem dni na trnju ali kako sem ušel iz Italije Prigioniero di guerra Nr. 8264... (Vojni »jetnik šL 8264...) Tako so me klicali od dneva dalje, ko se je razpršila bivša avstrijska armada. Kruh je bil skromen in grenak. Po enkrat na dan, in še takrat s psovkami. Na srečo sem v šolah semiutja pogledal italijansko slovnico . . . Kmalu so me našli in me povišali v pisača. Malo so imeli svojih in bili so me prav veseli. Devet mesecev je trajalo in pokazal sem jim fige, morda tako kot malokdo. Na jesen je šlo in siti smo bili tolažbe in večnih obljub. Prijatelj Gjuka je silil, tovariš Uglješa je prosil, naš sklep ie dozorel v teninj noči. Napravili smo načrt, pripravili obleko in živež, prodali zaloge v skladišču, pogledali s silo v blagajno in odnesli pete, ko se je še vedno vse kopalo v veselju nad »zmago«. Ubogi Uglješa ni mogel izza žičnih ovir in ga je pozneje zadela huda kazen. Gjuka in jaz pa na pot! 25. avgusta 1919 točno ob polnoJS . . . Od Muliena d'Aviena, dobri dve uri hoda od Feltra... Dež je rosil in težki 90 bili naši prvi koraki. Ves Chianti in prisrčne želje lepih sosedini niso zadostovale. Srce je bilo kot ob napadu. Šla sva brez počitka polne tri ure. Feltre je 6nivaio in razen par pometačev nisva srečala nevarnosti. Preoblečena v laške vojaške uniforme, se nisva menila zanje. Tako je šlo dalje do zore. Zaspala sva za cestnim grmom, sladko kot v pernici. Čuval nas je Bog — in sreča junaška! Solnce je že dobro vstalo, ko sva se zibu-dila ... Skozi dve vasici sva se sredi dopoldneva srečno priplazila v megleni S. Gre-gorio, kjer naju je sprejela dobra duša. Battegalova mamica je poznala prijatelja Gjuko kot »Avstrijca«, ki je imel srce na pravem mestu. Postregla je z belo kavo, verjela najinim pravljicam, da hodiva po Italiji kot stražnik in ujetnik, ter naju spravila v seno. Do popoldneva se nisva menila za usodo. Večerjali smo med družinico. Res, dobri ljudje, vlili so nama novih sit dasi niso vedeli. kako veliki in kako oddaljeni so najini eilji. Spala srva v senu in z zaupanjem čakala nove zore. Brzojavi in fonogrami so medtem odšli na vse vetrove za nama___ Dvignila sva se kajpada prepozno! Kdo bi še v spanju mislil na težave, ki te čakajo, ko odpreš oči. Battegalovi so 6kuhali kavo; lepo sva se poslovila in urno izginila /a hišami. Nizdoi proti S Giustini! Gospodinja se je oddahnila. Gjuka ji je zaupal aajiao tajno — razen lir, ki sva jih nosila v ne-drijih. Moj Gjuka je triumliral nad uspehom prvega dne. Objemal je krasno jutro in skoraj vsakega, ki mu je prišel nasproti. Ker mu italijanščina ni šla gladko, sem ga svaril Toda beseda ni zalegla in morala sva — na kompromis. jaz sem bil seveda najbolj ogorčen. Potem je šlo zopet dalje — v bratskem objemu Casarsa, Oderzo, saj sem videl vse postaje do Vidma, kjer smo obstali ob 6. zjutraj. Ko 60 nas pognali na piano,- sem se moral na žalost sprijazniti i novostjo, da jdhaja prva ,tradotta' proti Trstu šele po 12 urah. Zatekel sem se v vojaško barako in gostoval ves ljubi dan pri bifeju. Dvanajst telo mučnih nr! Končno sem našel človeka, ki me je rešil strašnega molka. Mož se je vozil v Istro in je bil še zelo mlad vojak. Še preden ee je zavedel, je bil moj. Lire in chianti sta 6torila svoje. Seveda ni vedel, da je dobil prijatelja z one strani nove meje. Navdušenje za novo domovino mu oproščam; meni je storil veliko' uslugo. Bolj aeprera-čunljivo je marširal moj Gjuka, ki je po .srečnem naključju iskal v Vidmu prostora v istem vojaškem vlaku, kjer sva nedela z Istranom midva. Razumel si, Gjuka, da te oisem hotel poznati, dasi sva si bila tudi na zunaj enaka kot grošai Tudi ta vojaški vlak je končno odbrzel proti stari avstrijski meji. Že v Gorici so nas vrgli zopet na cesto. Tudi Gjuko! Bala sva se drug drugega in šele pozneje sva dognala, kako kruto in brez potrebe naju je preganjala usoda v Gorici. Berealjeru in meni te je pridružil še tretji laški vojak, tako da bi bil lahko v tej družbi zataji] vse razen svoje slovenske matere. Moja spremljevalca pa sta bila le preveč zgovorna in sta hotela vedeti 6tvari, s katerimi jima nisem mogel postreči. Spreminjal sem načrte od koraka do koraka, končno pa sem se izmuznil z izgovorom, da moram biti še zvečer v Trstu... nI bilo mnogo prostore na razpolago, sem se vsedel prvemu simpatičnemu karabiner-ju na kolena in ▼ tej pozi poslušal, kako in kaj smo prav za prav »osvobodili«. Najbolj me je presenetil v Postojni, kjer je hotel absolutno dokazati, da je »tutto italiano«. No, tudi on je bil dobra duša. če pomislim, da me je na kolenih nosil proti domu, od Sežane do Logatca. V Logatcu je bilo konec moje trnjeve poti po takratnih italijanskih železnicah. Pri izhodu mi je dal zadnjo italijansko lekcijo artiljerijski narednik, ki ni mogel brzdati svoje radovednosti in je hotel na vsak način vedeti, odkod sem prišel in kam sem prav za prav namenjen. Moja fantazija je takrat dosegla že neverjetno drznost in tako ni trajalo niti par minut, ko sem ■adihal svobodni srak državne ceste iz Logatca v Ljubljano. Živci pa so zahtevali — odmor! Stopil sem v gostilno Jerman — ne vem, ali danes še obstoja — in naroči! izdatno kupico. Bil sem tik pred ciljem! Pod peč je zletela vsa mo- ja italijanska uniforma in dobri logaSrf tr-žani so me preoblekli ▼ civilista. Slavili smo svidenje kot doma in Se danes Mm jim hvaležen za gostoljubnost, ki so mi jo ponudili v tistih žalostnih časih. Dva dni pozneje sem stopil v vrsto mož, ki niso pozabili majke Jugoslavije in prestopil pri Za-plani nad Vrhniko njene meje. Tudi moj Gjuka, ki ni hotel z menoj, Je skoraj istočasno stopil na svobodna tla. Ko sva se prvič 6estala po tem »izletu«, sva jokala kot otroka. Če bi naju našla prava italijanska vojska, najbrž ne bi bila nikdar več padla v naročje svojih dragih. To svidenje pa je bilo tako, da ga ne bom pozabil svoj živi dan! Moji številni »prijateljic v Italiji so mi vzeli ta čin aa zlo; toda bili so tudi drugi, ki so se me spomnili i odkritosrčnim priznanjem, da jih je moja vest iz domovine zelo razveselila. Le ti maloštevilni so menda edini razumeli domo-tožje, ki me je pognalo v nevarnosti, preko katerih sem moral poiskati svoio belo Ljubljano. Lav. Struna. "•••iittllllllllimmm»» Eden, ki je rušil ženska srca Roman iz življenja belgijskega princa v avstrijski diplomatski službi Ti na levo, jaz na desno! Tako je tudi obveljalo! Gjuka je stopal po cesti proti Bellunu, jaz pa sem šel na postajo S. Giustino. Osebni vlak mi je od-žuril pred nosom. Stopil sem na merico žganega, da si privežem živce in se vrnil na kolodvor. Laški vojak je stražil vojni mate-rijal; z njim sva bila kmalu prijatelja. Poznal je prilike in me spravil v tovorni vlak, ki je nekako ob 10. odhajal proti Montebel-1 urti. V vagonu za štiri kon.ie in 16 mož sem 6e slabo počutil. Štirje možje _ Lahi — so igrali na mrvi karte. Igre nisem poznal, še manj vojake. Lagal sem kot Zid in do Mon-tebelluna sem bil »kibic«. Igrali so visoko in se zame niso prav menili. To me je rešilo! V Montebelluni sem čakal na ,tradotto\ ki me je v gnječi črnopoltih vojakov vseh vrst do večera privlekla v Treviso. S kolodvora se nisem hotel umikati, ker sem iskal samo prilike, da si pomagam na prvo sredstvo, ki vozi proti vzhodu Toda službujoči častnik me je z vso ostalo soldatesko pognal na ulico! Pri izhodu so me stisnili ob mladega alpinca, ki me je za par kozarcev črnine rešil najhujše presknšnje. Za njegovo polovico pečene kokoši sva ee pobratila Ln ob črni kavi obujala spomine na čase, ko nam ni bilo treba nositi »suKnje bele<. Pri povratku na kolodvor sem ga izgubil, namenoma. Ker ga nisem več potreboval. Naj mi oprosti, bil je dober fant in gotovo ni nikdar sanjal, da bi bil lahko vjel ujetnika, za katerega bi bil dobil večjo nagrado kot je bila sicer razpisana. Ob 0.40 je prišla »tradotta« iz Vicenze, nabito polna. Splezal sem med kupi teles v kotiček; malo so godrnjali, potem pa po-spali Jaz kot zajec — do jutra! V Porde-none smo se morali seliti. Skupina avstrijskih ujetnikov je marala imeti svoj kupe; Izza lesenih stebrov, ki eo takrat podpirali raastreljeno poslopje goriškega južnega kolodvora, sem smuknil na brzovlak, ki je bil navadnim laškim — in še bolj preoblečenim _ prostakom strogo nedostopen. Hišice slovenske so Švigale mimo, bil sem že pripravljen na vse. Če bi bil vstopil kontrolor, bi bil izstopil med vožnjo. Brez listin in brez živcev mi ni kazalo drugače. Kontrole ni bilo in ob pol 24 smo zapeljali v »Trieste centro«. Na peronu sem se zopet prijel bersaljera —• po premirju so bili ti menda najbolj pripravni za kakšno »akcijo« — in mimo ka-rabinerjev in vojaških inštane pri izhodu je šlo gladko. Stopila sva z novim prijateljem ▼ pristan in sklenila, da greva spat — na račun po-reške železnice. Mož je stavil zame idealen predlog, da bi prespala v II. razredu garniture. ki odhaja zjutraj proti Poreču. Rečeno, storjeno! Zavaroval sem si hrbet in dnevnik in zadremal — drugič na tej zadnji ekskurziji iz avstrijske vojaške suknje. Čast in priznanje onemu alpinu. ki me je prišel še pred odhodom vprašat, ali grem v Poreč ali pa je zadnji čas, da se spravim iz garniture. Par skromnih laži in kmalu sem bil zopet na cesti Prijateljev nisem imel več. Stopil sem na tlak tržaških ulic in skoval nov načrt Kolodvor je za bežne duše muka; zato sem jo mahnil peš proti Opčinam. Zakaj, kako, kod in kdaj, za to ee nisem vprašal! Tik pod vrhoin sem zadel na arti-Ijerista iz Barlette, ki je nosil pokvarjeno konzervo na pregled. Fant je živel ▼ miru z vsem svetom in tudi meni ni delal preglavic. Ponudil sem mu dobrin iz bogate torbe in zopet sem imel — »prijatelja«. On mi je pomagal preko zapornice na glavni cesti, kjer sicer ni smela uiti niti miška. Ko sva bila sredi Opčin, sem mu stisnil roko in nikoli več se nisva videla na svetu. Brez njega bi bil ostal v rokah karabi-nerjev. Ker je šlo vse tako lepo, sem si kupil svežih sliv in stopal počasi proti koncu trga Vlaka ni kazalo čakati in ubral sem jo dalje po cesti proti Sežani. Predno sem stopil v vas, sem raztrgal zadnje sle-ove italijanskih in avstrijskih listin _ razen svojega dnevnika, ki sem ga zamotal na polovico pod vsako ovijačo. Pri prvi Lisi me je sprejel laški poveljnik s prijazno besedo. Če nisem bil nikoli neprijazen, sem bil to pot prav meden. To mu je ugajalo in bil sem že zopet pri bifeju. Ne štejte tega mi v zlo, bili s« resni časi, brez Sale! Ko sem si privezal žejno in razburkano dušo, sem stopil na postajo, ker mi je bilo korakanja po cesti dovolj. Najprej sem poiskal prijatelja, brez katerih na tej poti nieem mogel »pošteno« naprej Zadnji moj prijatelj na tej turneji je bil najbolj skromen Sedel je na tleh na peronu in gri-ael skorjo sira. Ker je bil razen službujočega orožnika in tam zaposlenih železničarjev edini človek na postaji, sem pridobil njegove simpatije s tem, da sem si tudi sam privoščil skorjo sira. Tako sva postala prijatelja. karabinjer pa ni videl nič novega. K sreči ta igra ni trajala dolgo! Zopet me je rešil »tradottac, najbolj nabita, kar sem jih kdaj vidd... Zmagovalci so se voeaH v svoje osvobojene kraje! Ker L. 1759., ko sta vladala na Franco skem srečni kralj Ludovik XV. in markiza Pompadour, je prišel v Pariz mladi polkovnik avstrijske cesarice Marije Terezije, rodom Belgijec, po jeziku Francoz, po službi Avstrijec. To ie bil princ Charles Joseph de Lignč. Prinesel je kralju Ludoviku, najbolj katoliškemu vladarju tedanje dobe, radostno sporočilo, da je katoliška Avstrija premagala protestantsko Prusijo pri Marxenu. Polkovnik je bil takoj sprejet na dvo ni, predstavljen kralju in njegovi družini. Predstavljen pa je bil tudi »drugi kraljici Francije« — markizi madami Pompadour. Ta dama se je mnogo ba-vila s politiko in je de Ligneju zastavljala tako bedasta in smešna vprašanja, da ni mogel polkovnik odgovoriti nanje niti v smehu in dobri volji. Ko je pTinc izvršil svojo formalno nalogo in je bila njegova politična misi ja končana, se ni vrnil nazaj na Dunaj, aimpak se je pognal v vrtinec zadivlja-jočega in ugonaibljajočega pariškega razkošja. Sklenil je nešteto poznanstev, tovarištev in prijatelstev. stopil je v visoko družbo in začel zajemati veselje iz »veKke sklede«. Polna duša — prazen žep. Povsod so ga radi sprejemali. Kralju je bil tako simpatičen, da mu je poklonil krasen prstan z brilanti. Gospod de Ligne pa je bil takrat že tako denarno izčrpan, da je nesel kraljev dar naravnost v zastavljalnico, in sicer v prvo, ki se je nameril nanjo. Iztržil je za prstan nekaj novcev m trosil denar za nove veselje in zabavo Kmalu pa se je mošnjiček skrčil in ker ni bik) od nikoder novega mecena, se je moral princ sprijazniti z mislijo, da mora ostaviti Pariz, čeprav je povsod dobrodošel gost Doba velikih pustolovcev. Tedaj je bil čas velikih pustolovcev. Živeli so: sloviti Casanova, Cagliostro, duhoviti Voltaire, razumni Rousseau, silni Friderik, debela Marija Terezija, dražestna markizica de Pompadour in še mnogo drugih odličnjakov galantne ga veka. Tej plejadi, ki ji ni bil nikakor v sramoto in nečast, se je pridružil tudi princ de Ligne. Bil je v resnici sin svojega časa, na-čičkanega rokokoja, globokih poklonov, lepih in votlo donečih fraz. sofizmov, besedičenja in brbljanja. Vsa ta svoj-stva so ga usposabljala za njegovo vlogo. . Ženske, ženske, povsod ženske... Koliko src si je osvojil, koliko ljubezni vladal? To ne stofl zapisano v nobeni zgodovini Princ je odnesel svojo skrivnost na drugi svet. Nedvomno pa h je v njegovem naročju omedlevalo mnogo, nešteto: od vojvodinj, knegmj in markiz tja do sobaric in služkinj. Dovolj mu je bilo, da je bila ženska lepa, zaradi vere ni delal nobene razlike. Čeprav katoličan, je rad poljubljal usta ognjevitih protestantk. a tudi židovk. Pridobil si je v tej stroki tolik sloves, da so ga poznale vse ženske od Benetk do Petrograda. In vse so ga tudi ljubile, vse drhtele, kadar je kdo izustil njegovo ime. Opravljivi jeziki so kajpada prišli na svoj račun. Govorilo se je celo, da ni bil tuj niti Mariji Antonijeti, niti ruski carici Katarini II.... Starec in mladec. Princ Charles Joseph de Lignd je bil sin mrkega, samotarskega, strogega očeta. V primeru z mladim je bil stari de Ligne hladen in mnzel kakor kamen. Bil je tudi silno zvest svojemu kralju, liberalen mož, a tudi skop kakor Harpa-gon. Samo v enem sta se skladala oče in gin — v velikanski ljubezni do prekrasnega dvorca v Beloeihi. ki ga je Obdajal diven gozdič. Zaverovana sta bila v harmonične perspektive visokih dreves, kakor zamaknjena sta prisluškovala štrmu fontan in potočkov, obema je priial plemeniti vonj ra<7CveMh rož in divje ratfkošie butne prirode. Nemirna kri. A dasi je z neskončnim hrepenenjem ljubil svoj rojstni kraj, ga ie mlada, burna in žgoča kri tirala po svetu. Pariz ga je privlačeval s svojimi razkošnimi saloni, kjer je briljirala nežnost naspu-dranih dam iz plemenitaških krogov. De Lign6 je imel v življenju na tisoče priiik. da uživa naklonjenost dam in da-mic. Ko je umrl Ludovik XV„ je tolažil grofico de Barry. A kakor v Parizu, tako je srkal med iz čaš ljubezni tudi na Dunaju, v Berlinu, v Benetkah, v Varšavi in v Fetrogradu. Kot gost ;e prihajal tudi v Ferney. kjer je živel ne kronani vladar svoje dobe — Voltaire. Ljudje so ga imeli za hudiča v človeški podobi. In bil je res nevsakdanja prikazen v svetu, zakaj v duhovitosti ga ni mogel prekositi nihče. S tem nekronanim kraljem je kramljal de Ligne o filozofiji, o veri in ženskah. V Varšavi se je oglašal pri kralja Poniatowskemu in si je osvaal srca toplokrvnih in Ijubezniželjnih Poljakinj, Iz Poljske v Rusijo. Ta mož, ki je bil zaradi svoiega Koz mopoiitizma povsod doma, se je ,iapo-til »i, Varšave v Pefrograd, kamor so ga bih poslali v diplomatski m.s ;i. Dospel jt tja baš ko se je carica Katari na II pripravljala na svoj pohod na Krim. Katarina je pozval duhovitega princa, naj se pridruži njenenu spremstvu. De Lignč, željan avantm in potovanja, ie sprejel ponudbo z obema ro kama Odrinil je na pot ž viadarico. Dvor je potoval — in na vse-r. potu so ga spremljale prislovične Pocemkinove vasi. Ljudstvo je v praznični obleki sprejemalo carico — za tem navidez nim sijajem, zadovoljstvom in srečo se je pa krila beda. revščina, siromaštvo. Potemkin je bil genijalen režiser brez primere. In princ de Ligne, veseiiak in uživač, ni odgrnil zavese, da bi videl, kaj se skriva za Potemkinovo režijo. Spremljal je Katarino, ravznemal srca njenih lepih dam in pisaril svoji ljubici, markizi de Coigny navdušena pisma in slikal v njih caričin triumfalen pohod skozi Sarmatsko ravnino. Francoska revolucija. Usoda ga je dolgo vodila junaka po ravnem, šele proti koncu ga je postavila pred ovire. Nizozemci so se uprli Jožefu H. Malomeščanski misijonisti so se postavili po robu reformam filozofskega cesarja in tc dejstvo je omajalo prinčevo gospodarsko stanje. Denarne zadeve so mu bile itak vedno tuje. Glavno mu je bilo vzdrževanje parka, izpopolnjevanje knjižnice z redkimi deli in podžiganje sle z lepimi ženskami. Tedaj je buknila francoska revolucija. Svet se je zamajal v svojih starih templjih. Ko je I. 1792. francoska revolucionarna vojska zasedla Belgijo, je princ de Ligne prišel ob svoje imenje. Dvorec Beloeil mu je bil iztrgan za vedno. In zadela ga je še druga nesreča. Njegov edinec Charles je padel kot častnik v zavezniški vojski, ki se je borila proti revolucijonarjem. Polom in smrt Raztužen, skrušen, gospodarski docela uničen, se je pustolovski princ umaknil na Dunaj. In zgodilo se je, kar se časih primeri srečnemu beraču: cesar mu je poklonil hišo. kjer so se poslej zbirale dame iz galantnega časa, tovanšice de Lignejevih mladih dni. V njih družbi in v obnavljanju mladostnih spominov so mu potekali zadnji dnevi. Vendar pa je bil še vedno čil !n prožen. Ko mu je bilo že 70 let, se je še vedno nosil kakor mladenič. To pa je bila njegova zunanja podoba. Propad francoskega kraljestva ga je strašno zadel. Revolucijonarna marseljeza, ki ga je bila oriipravila ob vse, mu je zagrenje-vala življenje. Decembra 1814., ko se je sestal dunajski kongres pod egido »političnega kočijaza« Fvrope, kneza Me+termcha, je princ Charles Joseph de Ligne legel in zatisnil oči. Umrl je obdan od prijateljic, ki so ga oboževale do zadnjega diha. Z ntegovo osebo Je padla v grob zadnja galantna prikazen 18. veka. ATELJE ZA NOTRANJO ARHITEKTURO ING. ARH. J.OMAHEN ING. ARH. D. SERAJNIK LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT. 28[II Praktična naprava za vežbanje r drsanju. Sedemletna zakonska vojna Splošno se bere in sliši, da je voj* na, ki ni prizanesla skoro nobeni obli* ki življenja, močno demoralizirala tu« di zakon. In nobena dežela na svetu ne pokazuje tozadevno toliko čudnih razpok kakor sovjetska Rusija. Čeprav so temelji bračnega življenja omajani povsod na svetu, tudi v deželah, kjer je bila zakonska zveza ustanova po«« sebne svetosti in nedotakljivosti, je vendar res, da stopa Rusija na čelu ti« stih držav, kjer ima danes zakonsko življenje najmanjšo stalnost in ceno. Iz neke statistike posnemamo, da je bilo od vseh zakonov, ki so bili leta 1927. sklenjeni v sovjetski državi, ž© v naslednjem letu ločenih nič manj ko 56 odst. Nadalje je dognano na podlagi uradnih poizvedb, da se je ▼ ruskih velikih mestih udomačila nava* da, oziroma razvada, da traja od 1000 zakonskih zvez samo 163 zakonov del j nego tri leta. Lahko torej rečemo, da je Rusija ▼ pogledu zakona najrazrvanejša dežela na svetu. In kako bi tudi ne bila, ko je ondi postopek ženitve ali možitve in tudi ločitve enostaven kakor nikjer drugje pod solncem. Ženin in nevesta stopita v urad, izjavita, da se hočeta vzeti, podpišeta listino, pa sta poročena. Kadar se pa naveličata skupne« ga življenja, prideta zopet v urad, za« i)iseta nove izjave na protokol, pa sta očena. Ameriške Zedinjene države, AngE« ja in Nemčija sicer nimajo tako svo« bodnih predpisov glede zakonskega življenja, a tudi v teh deželah kaže statistični pregled, da število ločitev in razvedb nerazveseljivo narašča. O Nemčiji je n pr. znana stvar, da se je število ločitev po vojni podvojilo. Poj* dimo v problem nekoliko natačneje! V L 1928. je bilo na Nemškem izrečenih 67.000 ločitev. V 23.000 primerih je bil vzrok za razvedbo zakonska nezvestoba. In sicer je bilo med krivci 10.800 mož in 6200 žena. y 6200 primerih pa sta ( prelomila zakon i mož i žena. _ V 38.000 primerih je bil vzrok za ločitev težek prestopek zoper zakonske dolžnosti V 20.480 primerih je bil kriv ločitve mož, v 6320 primerih žena, v 11.209 primerih sta bila kriva oba zakonca. Primerov, ko je mož za« pustil ženo ali ko je žena ušla možu, je bilo razmeroma malo. Kakih 5000 tožb za ločitev je ftavajalo kot argument pretepanje in slične prestopke. Najvažnejša pri tem pa je nedvomno ugotovitev, da nastane kriza v za« konu pri ženah med 24. in 32. letom, pri možeh pa med 30. in 36. letom. Potrjuje se torej stari pregovor, da, nastopi kritični ča« po sedmih letih skupnega življenja. Zakonca, ki sreč« no prebrodita to sedemletno vojsko, ostaneta ponavadi še nadalje skupaj. So pa izjeme, ki potrjujejo pravilo m kažejo, da gredo zakoni na kose celo po STebrni poroki A to se zgodi le redkokdaj. Lahko smatramo, da se bo tisti zakon, ki ostane trden šest let in stopi v sedmo leto, držal dobro tudi nadalje, zakaj sedem let preizkuša nje stori moža m ženo tako krepka, da plava njun zakonski čoln lahko skozi vse viharje brez nevarnosti, d.a se razbije. »Prijafefl, nimam nobenih coni za vas, moje žene ni doma.« »Oprostite — mogoče imate kakšne prazne steklenice?« *-i-»-iuuddlujljljj^ hm H n n u n mm n u h m II N M»H H i-.nnnmnrrTnnrrTi^^ Bg lftow innnnrinnmi »iini O D® o o .................................t nzpradnpaaiojdocdnni h ii ii ii.h n a u n tulujnoma^^apn □ □ □ o o Srečno novo leto želi ALOJZIJ MIDOFER modna krojačnica Na zalogi vedno angleško in češko sukno. Delo solidno ter nizke cene. NOVO MESTO 5* JOSIP KOBE trgovec s špecerijo in delikateso Z novim letom zopet otvorjena trgovina Ci ril Dular S zaloga nsiiia. □ □ n o □ □ Alojzij Fabjan trpežnih čevljev domačega izdelka in čevljarskih potrebščin □ v P Črnomelj □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim naroča nikom in odjcmalcem splošne krojaštvo FRANC ZALAR VIŠNJAGORA jaaDaDODDCODlJarTTTTirTTlLO t H H omrn H h HM H nnnnnr M ■ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom tr_____v. ■■■■■■■■■■■■■m Franc Erjavc i usnjarna, trgovina z usnjem g Novo mesto 9 Trgovina Franjo Kasfelic uror m Zdravo in veselo novo leto želi vsem svojim gostom Gostilna Nadrah VIŠNJAGORA m Novo mesto % seeeoro^ s °**S5!KfT*?*** i trgovec Craome/; d 3 3 3 ®QQQQQQQ9Q99GQQQG)QQQQQ IBIIIIIIHIIII Kandija - Novo mesto f Josip WIndischer hotelir in mesar LILP J JIJUt II. II II JTTTlULiUULJLHJUUUULlDCEO □ n □ □ □ n n n □ □ □ n n □ □ o □ o □ □ C n □ □ § § &lefcsmnder mM a} cen restavracija « •M o teren o g □ m a H 0 prenočišče □ □ 13 13 □ 0 0 P. KOREN preje ŠTBRK ČRNOMELJ SREČNO NOVO LETO ŽELI □ svojim cenj. odjemalcem trgovina O V. AVSEC o „ ,_ŠT. VID PRI STIČNI □ \ h ii in ii luuuuuDDCDcpacimnoma ■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenj. gostom Josip in Marija Šuštar Gostilna pri Kolodvoru VELIKE LAŠČE BBBBCCECCCCEBB Kandija'Novo mesto ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ODDCOOL Albin Petaani gostilničar ŽUŽEMBERK p oioioioioioioioioioioioioioio 8 0 SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem 0 □ y mojim cenjenim gostom q__ 5 Hotel, restavracija TRST« Kočevje 5 § □ „ R 0 q od enem r\mu rtauiu. lasiniKa q q Štefanija in Ivo Šulck J oioioioioioioioboioioioioioio 0 Franc Pen ca MOKRONOG tovarna usnja in kavarna želi vsem svojim odjrma!cem in gostom SREČKO XOVO LETO g □ E3 E3 Gjj loioioioioioioioioi« □ u _ Srečno in veselo novo leto 0 {"■} 5 želi vsem svojim cenj. odjemalcem m □ ■ Pekarna Ivan Koprivec 2 qj 0 VELIKE LAŠČE q 13 13 0 0 □ Miško in Mamači Poula y gostilna □ NOVO MESTO □ B o o a □KHHGGHHHHHHHHHHHHHfSHS oioioioioioioioioioioioioioio ■ a 0 l T T7IT T7I fT* T> /""1 S~\ 1? I \T A 0 IOIOIOIOIOIOIOIOIOII (z Brežic: SREČNO IN VESELO NOVO LET želita cenj, naročnik irn in odjemalcem O 3 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIO 0 Srečno novo leto želi J ALOJZIJ MORE j? jj sodavičar Jj{ J 0 NOVO MESTO Q ■ oioioioioioioioioio s VINSKA VELETRGOVINA § | JB K. KUMFKETkrško §0 VINKO BON - ZELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem M. Medvešček. Rrežice trgovina stekla in porcelana ter t * * t □ □ □ □ □ 0 D tiskarna, knjigoveznica, trgovina s papirjem, uradnimi in šolskimi potrebščinami ter galanterijo □ □ o □ ■ so o " oioioioioioioioioioioioioioio •pr Q ■ | zaloga vsakovrstnih stekL plošč 0 —— QQQQQQQQ®QQQQ&6 © Kavarna o s immmmmmmmam ioioioioioioioioioi* g H Srečno in veselo novo leto želi 0 S m vsem svojim cenjenim odjemalcem ■ g 0 MATIJA ŠTEFANČIČ 0 S. ■ čevljarski mojster ■ n KOČEVJE 0 I I KRIVEC JOSIP * trgovina z mešanim blagom S KRŠKO mmmmmmmmmmmmammmammmmmmmmmmmmmmmmmmm f MINKA LESAR i trgovina s klobuki t BREŽICE S 1 ioioioioioioioioioii Restavracija ( ) |\ Janko Puhek ^ Črnomelj želi vsem obiskovalcem srečno in veselo novo leto QQQQQQQQQQQQQQ£ Ivan Voljavec Trgovina z nsnjera Metlika 0 SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem svojim cenjenim gostom Peter Marincetf gostilničar KOČEVJE >508©©66666©66® % m Franja KriegerDolinshova sodavičarka KRŠKO i SH iV-avi Srečno novo leto želi KORENT Hotel »Narodni dom« BREŽICE ■s ■ K S \ •III Hotel Alfonz Lakner Črnomelj $ O o o o o >ty,6 m? & H m sSž Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem Makar Dako hotel In restavracija vfc tm Metlika mi. Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom čevljarski mojster Cian Ferdinand KOČEVJE Si©0(DC)60Og)O66©O6 ®©QQQQ©QQQQQQGXi Franc Zelene lesna industrija Gradac pri Črnomlju DO©000g)gX!)(!X!X!)6€)a o ez3aanaoa3naDCCTX3iJ3Da3muuLJLiua f! It £??ž Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem »Šmarjeških sff: Toplic« pri Novem mesut in se še v p: mn It Toplic nadalje priporoča Uprava šmarjeških m v&< M m O ferS. Sschinkel restavracija in špedicija Kočevje i * gj aoBoaoBoaoBoaoaoBoaO 0 ■ o o ■ o o Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim gostom gostilna Parlament RI5NICA HIIHHIIIIIIIIIIII................................. MMMMMtMMMMtMMMMMMMMIMMI SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem svojim gostom Hotel Arko ... RIBNICA t « ! i t ..............Mili.......t t Srečno novo leto * želim vsem svojim cenjenim odje= $ malcem in prijateljem * Z Viktor Petan, Brežice manufakturna trgovina >MMttM»MMIMMMII» Ivan A« Grosek trgovina z mešanim blagom TREBNJE želi svojim odjemalcem veselo la srečno novo leto Srečno novo leto ieli vsem ccnjenjm gostom van Volčanšek Brežice Kolodvorska restavracija ter se za naklonjenost priporoča l ! t I I t t HOTEL in RESTAVRACIJA „FERLES" KOČEVJE Vis a vis kolodvora 0 H Alojzij ■ H 0 jgj| pekarna in gostilna O □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ P SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča ANDREJ RERNIK trgovina in izdeloval, klobukov VIŠNJA GORA oboboboboboaoboaobo o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ioioioioioioioioioi O. Sturm Metlika □ □ □ o □ □ O □ □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem PAVEL ORID urar KRŠKO Zaloga ur. . (atntne, srebrnine, op« tičnin predmetov, gramofonov, gra* mofonskih plošč, elektr. svetiljk, baterij, motorjev, dvokoles, šival® nih strojev, otroških vozičkov ter vse posamezne dele za vse te pred* mete. Vsa popravila teh predmet tov izvršuje točno in solidno v last« nih delavnicah, niklja in emajlira z ognjem. Prodaja tudi na obroke. D O □ □ □ O □ H B Trebnje vzroča stal-j no neugodno slanie bilance. Plinarno vodi i' od prevrata n-prej g. inž. D. Tomšič, ki je podjetje tekom let znatno dvignil, seveda pa ni mogel delati čudežev, ker je bilo vse v naravnost obupno-derutnem stanju, ko je prevzel vodstvo. Nova plinska tarifa bo nedvomno povišala konsum plina in počasi pri. j pomogla podjetju do aktivnosti. To je v interesu podjetja in mesta želeti! V ponedeljek se je vršil v pisarni Dijaškega doma redni občni zbor društva »Dijaški dom«, ki je zaključilo deseto leto poslovanja. V letu 1928 — 1929 je bilo v zavodu 54 gojencev, 8 jih ie med letom izstopilo, 3 pa «) vstopili. Prefekt je bil v tem letu g. Danilo Gorinšek. Na stroške »Dijaške kuhinje« je dobivalo v zavodu dnevno 70—80 dijakov obede. 30—40 pa večerje. Stroški so znašali v tem letu 361315 Din prejemki pa 332.511 Din, torej ie bilo 28.804 Din primanjkljaja, ki ga je povzročila izredno huda in dolga krnska zima in ki se je kril iz društvenega premoženja. Pogodba z mestno občino zaradi poslopja, ki je letos potekla, se je podaljšala za 10 let. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Al. Lešnik, za podpredsednika pa g. dr. Viktor Kac. Na ponedeljkovi tajni seji Tnaribor«Ve?a občinskega sveta so bila tekoča dela mestne občine za leto 19:50. oddana tako-le: zidarska, težaška in tesarska tvrdki Ivan Živie, betonska tvrdki Pickel, klepareka Jos. Rataj-eu, mizarska Rud. Kompari, kovaška Josipu Pečarju, pečarska Lovrencu Sircu, kolarska Slavku Lešniku, ključavničarska Ferdu Ba-biču, steklarska Ivanu Kovačiču slikarska in pleskarska Fr. Ambrožiču, sedlarska Hinku Krivaneku. Oddaja dimnikarskih del je bila odložena. V ponedehjek je preminul v Slov. Bistrici v starosti 50 let veleposestnik g. Fran J u -b a r t, tast zdravnika g. dr. Ljudevita Cer-neja. Pogreb se bo vršil danes ob 15. uri. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Nova knj ga: lika Burgerjeva »Umirajoče duše: Zgodovinski roman iz baročne Ljubljane. Koncem 17 in t prvi polavjci 18. stoletja i« dotz.ir.4j.atia Ljubljana tkat« (k)-bo svvjfga usjienraškcga iKjcesavovaraja. Iz te e j« Mjeta pisateljica socxv za svoj roman in postajala t ospredje tujmja Robbo % Mateja teT st^arja M&ncin-scr-ia. Vseh*ia je sentimeiniafoa in romantična, razvoj dejanja dobro premišljen, ktiii.ur no-zsocio.vjjisfcj opfcj Tazrr.b tedanjih dozodtoov in oMajcv samim-jvi in plastični. — Kiiii-go je izdala Tiskovna zadruga t Ljubljani in veija broširana Don 52, vezana Din 62. Vseslovanska novinarska zveza Začetkom tega stoletja je bil v Pragi oeno-van sSvaz slovanskvch novinaru% ki bi je nadel nalogo, da združi pod svojim okriljem slovanske novinarje v bivši Avstro - Ogrski. Predsednik te slovanske novinarske organizacije je bil blagopokojni Josip Hokfvk. urednik praških ^Narodnih Listov* in odlični češki pisatelj. Glavni namen »Svazas je bil organizirati slovanske novinarje, jih spraviti v medsebojne stike, delovati za zboljšanje njihovega gmotneua položaja, predvsem pa propagirati idejo slovanske skupnosti med novinarji in po teh v slovanski javnosti sploh. Redni člani »Svaza« so lahko bile samo posamne slovanske novinarske organizacije, ne pa pcedini novinarji. Zato so bili sprva člani samo Čehi in Poljaki, ki so že i moli svoje novinarske orsani-•acije. Ko je bilo 1. 1903. v Ljubljani ustanovljeno cDruštvo slovenskih književnikov in novinarjevi-, so bili tudi Slovenci sprejeti kct redni člani v »Svaz-. dočim so se mogli srbohrvaški in slovaški novinarji, ki takrat še niso bili organizirani, udeleževati >Svazovihs prireditev samo kot izredni člani, oziroma kot gostje »Svaz-s ie prirejal, ako ni bilo posebnih zaprek, vsako leto svoj kongres, ki so se ga poleg poklicnih novinarjev udeleževali tudi razni ugledni politiki in javili delavci vseh slovanskih narodov bivše avstro - ogrske monarhije. Taki kongresi so bili v Pragi, Plzni. Ljubljani, Dubrovniku Opatiji. Ker so se na teh kongresih razpravljala ne samo stanovska vprašanja, marveč so se pretresali tudi vsi važnejši kulturni in narodni problemi, tičo-či Se slovanskih narodov, so ti vsakoletni novinarski sestanki pridohjvali od leta do leta na ugledu in tako postali koncem prvega desetletja tega stoletja, _ ker so s& jih joli redno udeleževati tudi posamni ugledni izvenavstrijski slovanski javni delavci. _ nekak skupni slovanski parlament. Zato se je vedno bolj kazala potreba, da bi se >Svaz slovanskvch novinarut preosnoval tako da bj 6e lahko včlanile tudi izvenavstrij-ske slovanske novinarske organizacije. Avstrijska vlada o taki spremembi pravil ni hotela ničesar vedeti saj ji je bil že sam obstoj »Svazat skrajno neprijeten in bi ga bila že zdavnaj razgnala. ako bi se ne bila bala ogorčenja vse slovanske javnosti in slovanskega časopisja, predvsem pa odločnega odpora slovanskih klubov v parlamentu. Toda kljub odklonilnemu stališču avstrijske vlade, se je ta nreosnova vendarle izvedla Avstrijska vlada je pri neki priliki nujno potrebovala podporo č^ške parlamentarne delegacije Dc-bila io ie. prej pa te morala izpolniti razne zahteve čeških parlamentarcev Med temi zahtevami ie bila tudi odobritev novih pravil na podlagi katerih se je s>Svaz slovanskvch novinaru-s preosnoval v sVšeslovansky svaz novinanu — v organizacijo, v katero so nato dobili pris'op tud' izvenavstrijski slovanski novinarji. K^ngrpsov v Sofiji 1 1910. v Beogra du 1. 1911 in v Pragi 1 1912. so se udehSili že kot enakopravni člani »Vseslovanskega svaza novinarjev r novinarji vseh slovanskih zemelj. — Na i sodimo o teh bivši'1 slovanskih novinarskih organizacijah kakorkoli. eno moramo priznati, da sta si »Svaz slovanskvch novinaru« in kasneje »Všeslo- j vanskv svaz novinaru; pridobila neven'jivih j zaslug za širjenje slovanske misli in za j zbliževanje med slovanskimi narodi. Na : kongresih so prihajali slovanski novinarji j v tesne osebne stike in spoznavali slovan- • ske kraje, tamkajšnje ljudi in razmere, kar je potem rodilo 'zredno bogate sadove Ne-informiranost slovanskega časopisja o slovanskih stvareh, je jela ginevati in zanimanje slovanske iavnosti za številne, cesto zelo pereče slovanske probleme je jelo silno naraščati. Dočim je preje stalo rusko in poljsko časopisje slovanskemu pokretu skoraj docela hladno nasproti, se je to po slovanskem kongresu v Pragi v juliju in po vseslovanskeni novinarskem kongresu v Ljubljani v septembru 1908 bistveno spremenilo Ruski listi pred vsem pa tudi poljski, so jeli živahno razpravljati o slovanskih problemih in posvečati največjo pnž-njo pred všpm slovanskim narodom v Avstro - Ogrski Zlasti dogodki na našem slovanskem jugu so takrat vzbujali živo pozornost v izvenavstrijskem slovanskem časopisju. Bili so takrat časi zagrebškega v'e-leizdajnis. procesa, aneksije Bosne, Fried-jungovega procesa. Vsi ti dogodki bi nemara šli mimo široke slovanske javnosti le malo opaženo, ako bi ne bila vseslovanska novinarska organizacija že leta m leta preje pripravljala teren in s sistematičnim, smo-trenim delom ustvarjala med slovanskimi in drugimi. Slovanom kolikorioliko naklonjenimi narodi takšnega ozračja, da so na-šii ti dogodki najglasnejši odmev v vsi slo- vanski, pa tudi v velikem delu evropske javnosti. In končno, ali nima ta sistematična propaganda slovanskih postulatov in aspira-cij svcj delež na srečnem izidu vojne? Vsakdo, ki objektivno presoja razvoj svetovnih dogodkov v zadnjih desetletjih, mora | ri-znati, da pripada dober del zrfelug, da so danes svobodni malodane vsi • slovanski narodi, ravno slovanskemu časopisju. _ Zadnji kongres slovanske novinarske organizacije se je vršil koncem meseca junija 1912 v Pragi Razpravljalo se je takrat o ustanovitvi slovanske brzojavne agencije in o raznih drugih važnih vprašanjih, ' med temi tudi o organizaciji časopisja in novinarstva v Rusiji. V to s vrh o bi se imel vršiti m vinarski kongres 1. 1913 v Moskvi. Balkanska m svetovna vojna sta prekrižali vse te načrte. Po svetovni vojni »Vsestovanskv Sviz novinaru< ni bil obnovljen, dasi bi ' tal.ko bilo njegovo delovanje v spremenjenih' razmerah morda še'boli uspešno, kakor ie bilo preje. Takoj po vojni so namreč nastali novi ostri spori med poedinimi slovanskimi pa-rodi. ki se niso dali zlahka lzcladiti: zato je bil pokojni predsednik Josip Holeeek rnnenja. da še ni prišel ugoden čas za obnovitev vseslovanske novinarske organizacije Pri tem je ostalo In nemara je bilo tako prav Povoine razmer« res niso bile take. da bi se lahko uspešno udejstvovala vseslovanska novinarska organizacija, ki 'e poteklo sedaj že 11 let Čas ie medtem že opravil svoje delo in spori med poedinimi slovanskimi narodi so se že znatno omilili . Nastalo je v zadnjih letih vse polno novih • slovanskih organizacij. Zlasti Poljska je bila letos silno aktivna in agilna v snovanju zvez. ki imajo vse za cilj. da strnejo slovanske vrste in pripravijo slovanske narode na borbo, ki jih gotovo čaka še v bodočnosti. Ako se uediniuieio in sesljajo slovanski Sokoli, -slovanski uero or<*an'znciio tnd> slovanski žurnnlisfi. ki s0 »ro.l vojno vodi!? kolo v slovanskem pokretu? Mnenia smo. da s tem korakom ne kaže več odlašati Na i umesfneie hi bilo mor^a. ako se snomladi sestane zadnji odbor »Všeslov.onskeho Sva-zn novinar* — rn/on li!agopoi bricirati. Zato se vedno znova Donatiskiv ie:o stare reči in vse gredo gladko v denar. Praksa ie Dokazala da vsaka trgovina Droda vsai Det izvodov celo na.iklaver-ne šega detektivskega romana- Vzrok? Javno mnenje in tudi ameriški zdravniki smatrajo detektivske zgodbe za najboljše zdravilo živčno izčrnanega človeka. Celo take kaDacitete kot so orofe-sori Columbia vseučilišča. Med znans oboževalce detektivk se šteie tudi bivši prezident Roose\veIt. ki nikdar ne gre na lov. ne da bi si bil nabasal žepe s knjigami te bire in baže. Hoover iili ima vedno na nočni omarici: o angleškem kraliu 'e znano, da mu ie kraljica lastnoročno kupila šest zvezkov Edgarda Wa!Iaceia. ko je nedavno "rebole! težko bolezen in mu ;e bilo treba osvežiti duha. Briand in Baldwin sta takisto v tej bratovščin?; slednji ima navado., da zmerom kupi tri nkrati- Llcvd George ni r.ič boljši ne slabši. Coolidge ie tako vnet čitateli načetih romanov, da mu ie The American Maga-z;n Došilial korekturne odtise, samo da ic čimDrei zvedel, kakšna usoda čaka Hina-ke nekega krvavega romana. Največji požeruhi detektivskih Dovesti so oa borzt-ianci z newyorškega Wall Streeta- Boli ko so teča'i na borzi dramatični, večie ie Meteorološki ra^od r Linbliani 31. decembra 1929. Višina barometra 30P 9 Kraj Cas Barom. Temj)<" flj tt « Opazo-«, Ljubljana Maribor Zagreb Beoerad Sarajevo Dubrovnik inja 8. 7P6 5 64-9. 66 ^ '67 7 1--1-1- 0J CS? 9' 100 100 Skoplle i • • Split 7^6 9 6 70 smer vetTa in brzina v m in sek. NE 2 mirno E 2 ESE 2 o •Ss fa , ■3 J. O * 10 10 10 Padavin« vrsta Dež v mm do 7 ure 35 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 2.8 najnižja 0.0. Solnce vzhaja ob 7.39. zahaja ob 16.28, lu-na vzhaja ob 8.44 zahaja ob 1720. VSEM GOSPEM IN GOSPODiCNAM ki so zadnje dni naročile revijo „ŽENA IN DOM" sporočamo, da je PRVA NAKLADA že vsa razposlana, če bo Se nekaj tisoč novih prijav, 1Z JAMO DRUGO NAKLA jU PRVE S.I EVILKE in jo razpošljemo prihodnji teden. Vse Slovenke, ki hočejo videti naSo revijo, naj zatorej pišejo še danes na upravo v Ljubljani, Prule 11 a, da jim pošlje prvo številko brezplačno na vpogled. Na kasnejša naročila se ne bomo mogli ozirati. Vse one, ki so prejele naš list na vpogled in ki ga ne mislijo naročiti, pa lepo prosimo, da nam prvo številko do 5. januarja 1920 nepoškodovano vrnejo. S tem nam prihranijo mnogo denarja mi pa lahko ustrežemo naročnicam, ki so se naknadno prijavile. Sporočamo vsem našim cenjenim čitateljicam še to, dc priložimo prilogo za ročna dela ia kroje drugi številki to pa le tedaj, če bo dovolj naročnic za to krojno prilogo, ki bo veljala za vse leto 15 do 20 Din. Zato prosimo vse go spe in gospodične, da nam takoj z dopisnico sporoče, ali žele dobivati tudi prilogo za kroje in ročna dela. Pri tej priliki opozarjamo vse naše lepotice na lepotni tekmovanje, ki je razpisano v prvi števil1" revije »Žena i dom«. Tekmovalke dobe lepe nagrade, ki so razstavljene v izložb tvrdke »Elit« v Ljubljani, Prešernova ulica. Zlato srce našega dobrega soproga ozir. očeta, brata, starega očeta, tasta in strica, gospoda veleposestnika v Slov. Bistrici je prenehalo biti po 50 letnem, z delom izpolnjenem življenju K zadnjemu miru na domačem pokopališču ga bomo sprem® na novega leta dan ob 15. uri. Sv. maša zadušnica bo darovana 2. jan. 1930. v žu pni cerkvi. Slov. Bistrica, dne 30. decembra 1929. Katarina Juhart roj. Zamoli. soproga; Lotka dr. Černej, roj. Juhart, hčerka; Marija Juhart, Ljudmila Horak roj. Juhart, sestri; dr. Ljudevit Černej zet; Aleksandra Černej, vnukinja ter ostali sorodniki. povpraševanje po detektivkah. Blizn Stock Exchanjre na VVall Streetu ie majhna knjigarna. 33 odstotkov vseh orodaniii knjig so detektivke; v dneh borzne Dani-ke se p.-odaia dvigne na 50 odstotkov. Neki borzi anec kupuje redno vsak teden tri nove »Mystery Books:. Sploh tu velja ija naravnost kot higiensko načelo: Ce si živčno izčrean in se hočeš osvežiti čital detektivske zgodbe! New York ima v celem 46 velikih gledališč; sem ne štejejo mnogih biografov. ki laliko vel aio kot ene naivečiin gledaliških cosloDii na vsm svetu Na zadetku letošnie 'esenske sezone nisi našel 'zmed 46 gledališč 12. ki bi igrala komade, v katerih se ne obravnava umor in niega razvozlianie kot poglavitna snov Nekoč ie bila navada da so se drame končale z umorom ali sploh s krvio- Danes se mo-rajo s tem začeti. Naveči-' uspeh e dosegla v zadniem času igra ?ubwav Exnress l.ie Subwav Murder Ta frideinnka sc odigrava med vožnjo v eksoresnem vlaku newvorške oodzemne žleznice Kako imenitno ie bila inscenirana! Kdor nožna vagone nodzemne železnice ie bil presenečen. kako verno je urnel režiser predočiti 'esničnost Skozi steklena vagonska okna vidiš bleščan'e električnih luči in signalov v predoru, razsvetljena okna v nasprotno smer hitečega vlaka, ootem luči n platformo Dosta'c Vozovi zaroDOtato ^d sunka liudie izstopalo in vstoDaio in vlak se znova zgane Tako se vrsti oosta-ia za posta io. Pri vsem tem se odigrava v jiotran osti vagona napeta drama, ki se 7ačne z naelim tigašeniem vseh luči med vožnjo oreko ogibalnega ovinka. Nato se raznleta de:anie tako naneto. da liudie uprav ceDetaio od radovednosti- In sled-niič se ooiavi oolici'a. odone vagon na končni posta i i in igra se mirno zaključi z -azvozlianiem usodne zagonetke. To naslaia Nevv York in vso Ameriko. V primeri s tem ie vsa visoka literatura za povprečen okus ničeva. Kongres za varstvo redke živali V Poznanju se je vršilo te dni zbos rovanje Mednarodne družbe za varstvo bizonov, ki so jo ustanovili 1. 1923. Udeležilo se ga je mnogo članov iz raz* nih dežel. Družba izdaja svoje poseb* no glasilo, kj je izšlo doslej v dveh številkah, tretjo pa pripravljajo. Ta številka bo obsegala rodovnik vseh ta čas še živečih eksemplarjev, ki jih je v vsej Evropi 56 (na Poljskem 14) Bi= zoni so v zadnjih letih za malenkost narasli in ker jih čuvajo z vso skrbjo, je upati, da vendar ne bodo izumrli. Tu gre za evropsko vrsto V Ameriki jih je več in so mnogi že predlagali, da bi jih uporabili za pomnožitev cv* ropskega števila. A družba stoji na sta= lišču, da je treba ohraniti evropsko ple? me čisto in bo odslej vodila račun o vsakem novem mladiču. Samokresi na posodo Ncwyorška policija je prišla na sled čudni trgovski stroki v newyorškcm »dnu«. V Brookh nu je odkrila podjet= je, ki je posojalo zločincem orožje vseh vrst za primerno ceno. Nabit sa* mokres je stal n. pr. 25 dolarjev na noč. V nekem primeru je 191etcn ban= dit s takšnim izposojenim revolverjem ustrelil in oropa! tri trgovce. Plen jc znašal 340 dolarjev — 3i5 dolarjev »čistega« dobička, seveda za ceno treh čioveških življenj. Pred sodniki je ro= par mirno izpovedal, da je hotel s tak* šnimi ropi ustvariti redno družinsko življenje sebi in svoji ljubimki... Naprodaj radi eletrifikacije obrata stab ma lokomobila v brezhibnem stanju, s predkurja-vo (Trepenrostverfeuerung) in pre-grejevačem (Uberhitzerj 24 KS. — Lokomobila se lahko ogleda v opekarni I. Naraks, Ložnica-žalec. razoa. Dne 7. januarja 1930 se bodeta pro* dajali pri okrajnem sodišču v Ptuju v sobi št. 6 na javni dražbi zemljišči v!, št. 44 d. o. Slatina in vi. št. 116 d. o. Pristava pri Sv. Barbari v Hal. Ccnilna vrednost zemljišča vi. št. 44 d. o. Slatina Din 97.500.—. Cenilna vrednost vi. št. 116 d. o. Pristava, Din 8410.-—. Pojasnila daje advokatska pisarna dr. Visenjaka v Ptuju. Umrla nam ie danes, dne 31. decembra 1929. oi> 14. uri naša Ku-b-Iijuna hoerka Josipina Tomac Pogreb se bo vcšffl v četrtek, dsi-e 2. januarja ob 16. uri iz tnrrvašiKce mast-nc.ga pokopališča na magda^enako pokopališče. Sv. maša zadivšnica se bo bnala dne 3. januarja ob 7. oni v magda-Jensfci ceinkvi Maribor, dne 31. decembra 1929. ŽALUJOČA RODBINA TOMAC. Naznamam cen enemu občinstvu, pmateljem in znancem, da sem prevzel GOSTILNO OJ GE. MARIJE MARIN, 1239 kolodvorsko restavracijo v Siušali not dolgo'eten plačilo natakar sem spremen uslužiti z -zvrstno kuhinjo, dobrim vi om in prenočiščem. Za obilen obisk se priporočata •I osi p I na i n Josip Mottl Proda se na voga'u Duna^e ceste m Gajeve ul ce sfo e*a prtlična fl ■ I I t%f* iz opeke z dana trdo kr ta, v dobrem stnnju urejena za 4 sta-lovanja z eno sono ter tri ioJstrtšne sobe; s s ratušči in 4 kuh njc.mt iz jroste r- >ke Kup c m ra oosl<»pje do 1 marca 1930 podreti ter stavbeni ma erijai odpelj i Punud e je vložiti d-» 20 ianu^ria 1930 ori Ljubljanski krelitni banki. Pojasnila pri uprav Ljubljanske kreditne banke Vsem sorodnikom ter prijateljem javljamo, da je mirno v Gospodu zaspala naša teta oziroma svakinja, gospa A STARE roi.VRANN graščakinja v Mengšu v visoki starosti 94 let. Pogreb pokojnice bo v četrtek, dne 2. januarja 1930, ob 3. uri popoldne v rodbinsko grobnico v Mengšu. Sv. maše 'zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Mengeš, 31. decembra 1921. Rodbina Stare-tova. Brez po-sctacga obvcstEla. ymmrTlnnnQam rmvTVTTTrrrTTTrrrvTTrvnrr^^ igjraDDODomaoaamaoaat^ OflaflbOnaciiskSIh) ftvrdk O O =3aaaDaa^^ i m h ii m i h h rrrrrTTrTTiacoa: aaaaaDaiCTjaanaaD^^ ALOJZIJ VODNIK kamnaaeSka Industrija LJUBLJANA pri gl. kolodvoru, ustanov. 1860 L Splošni proizvodi iz marmorja in granita. m UmetnlSkl zavod za litografijo ČEMA2AR & DRUG Ljubljana, Igriška ul. 6 M*MMMIMMMMM«MMMMMMM»MM»M> ♦ * : t ♦ ♦ ♦ Srečno novo leto toKI V. A. JaneS deHkatese*bonboniere>vinarna LJUBLJANA, Aleksandrova e. 12 Palača Pokojninskega zavoda Telefon 34-^55 iDDULO-ft 8.1 i.i luuuuLOJuuunnmoco Srečno novo leto odjemalcem A. Pintar trgovina s Špecerijskim in koloni« jalnim blagom LJUBLJANA Gosposvetska e. 14 l pjaaaaaauuuuuuuuTTT^ (Pavel in Mafija Šimenc cvetličarna Sv. (Patra eeaCa .fJuuLiJLJonDnaD^^ Teodor Korn. prej Henrik Korn krovski in kleparski mojster, upeljavec vodovodov LJUBLJANA — Poljanska cesta števila 8. II Gostilna . POD 5KRLC0 OBOBOBoaoBoicsBoioicsaoac^ioioacs 2 KAUClC PAVLA ■ . trgovina z mešanim blagom ■ 2 florijanska ul. 37 eiorijansfca ul. 37 2 0 Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom Hotel „Soča", Ljubljana Telefon štev. 521 H. Potočnik □□mm i a uno txxaxan inoma: ♦ ♦ ♦ ♦ Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenj. gostom Brača Lasan ■oioioioaoaoioioioii 0 ■ o ■ o ■ o Srečno novo leto vsem svojim odjemalcem, pri j a* teljem in znancem želi družina Franja Cirmanova mesarija LJUBLJANA-KOLIZEJ ŠT. VID Oioio»oio«oioioioioa Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Srečno in veselo novo seto želita cenjenim gostom in prijateljem Jernej in Fanka Černe HOTEL ŠTRUKELJ ter se tudi za nadalje priporočata, g Srečno in veselo novo leto želi Vsem cenj. odjemalcem ALOJZIJA LEGAT Slomškova 13 Specerija, delikatese, vinotoč Cenjenim gostom vse najboljše v novem letu &ran m aFr/cfa SvetSc gostilna Oerbičeva nliea □OCEmimmmmmmm I t MnnrrTTTnnnnrii JJJJJJJJJJJJ 1=4 Srečno in veselo novo leto ^poročam □ 0 EJSEJEEJHEIl Mestni stavbenik □□□□EEH3E3E3EH □ PO L J ANLC IN GENUSSl linilllllllllfllllltlllllllllllltltlltllllllllllllUlIlllllllllHIIIIMIIIIIHIIIIf Ljubljana, Vol/ova uL 12 "EEEEEEEEE3E3ESŠ3 HEIE Sodarska zadruga Tacen želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto! Ob enem se priporoča za nadaljna naročila. Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J. Hofler LJUBLJANA, Miklošičeva e. 14 Srečno novo leto! J želi svojim cenj. odjemalcem, prija* J teljem in znancem t Galle Alojz | slaščičar t LJUBLJANA, Gosposka oL 4 | « ter se za nadaljno naklonjenost J * priporoča ♦ Zavod za snaženje oken in stanovanj VIKTOR TRAPEČAR LJUBLJANA, Pod turnom 8 nnnnnrTrinnrTTTrTTnrn-irHi»» n i»»i p i: HOV O VeteCo in &%ečno t 9 S C vsem eenfenfm nflifmslfMn želi (CentlaCa $a Aptobnv giamofenijo II ff&ramofen" d• jCjubifana, •AUGlcmičeva e. 34 i OM^M ROD MiSa^Ufi mlekarna in tovarna sadnih Gcnverv 4d Og rasmh j: Srečno novo leto želi m ?M »i J. Kuril] modni salon za gospode LJUBLJANA, Turjaški trg 1 lip mi in ■ ■ Srečno novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem Jakob Hočevar brivski in damski salon LJUBLJANA, Igriška ul. 10 ter se tudi za nadalje priporoča inaz ljubljanska kreditna banka podružnica Slovcnšgraicc Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem konfekcija in modno krojaštvo JOSIP ROJINA LJUBLJANA Industrija perila na debelo. iiNiiimmuuiiinnniu Izletnikom in potujočemu občinstvu obilo sreče v novem letu Franc Grad ZGORNJI KAŠELJ Slaščičarna I. Eržen LJUBLJANA, Kongresni trg (nasproti »Zvezde«) .želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto Srečno In veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem Alojzij in Alojzija Jesih Zavrti št. 6 Šolski drevored „TRIGLAV - Slovenjgradec trgousfca družba z gozdnimi proizuoči želi vsem svojim cenj. naročnikom | Avgust Pavle tapetnik in dekorater IMHHHMU! g Srečno nouo leto želi usem cenj. gostom | Restauracija s 5teinbauer g S (posiovodkinja uibing) Slouenjgračec ■ ter se tuči za nadaljno naklonjenost priporoča S Srečno nouo leto želi ■ mehanična pletarna nogavic s„mnnoT" - žrlec S ter se cenjenemu občinstuu priporoča | za naklonjenost. Jxnxm II H N« IIIIJUDDDC u | {jj Veselo novo leto žeH STANKO PEČNIK trgovec ZOJULO □ □ □ ST02I0E ILJLIULILILBJL1CO-« II I II ■ irrii M ■ . 1 K nmnT ! ♦ ♦ i ♦ « Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem MARIJA DERFEL delikatese in različna štajerska in dolenjska vina, kakor tudi različno pecivo ter se priporoča cenjenim odjemalcem In poslom tudi za naklonjenost LJUBLJANA oioioioioioioioioio o ■ o ■ o o CDBC3IC3BOaOBOaOBCDBC3ac? o ■ o ■ o ■ o IVAN FIGAR pilaraa LJUBLJANA Vošnjakova 6 Srečno in veselo novo leto Celita vsem cenjenim odjemalcem Egidij in Karol Erjavec zaloga in prodaja pohištva Brod (poleg tacenskega mostu) ST. VID nad Ljubljano Priporočava se v nadaljno naklonjenost in priporočilo. ■ OBC3ioac3BoacDBC3Boac=>a; KAREL ROJNIK SLOVENJGRADEC OBCDBCDBOBCDDOBCDIOBOMO 0 ■ o ■ o ■ o m m oaoaoaoBoaoaoBoaoBo Veko slav Vyborny frizer za dame in gospode Zaloga parfumerije SLOVENJGRADEC IVAN ROJNIK SLOVENJGRADEC FRANC LOBE lončarna in pečarska tovarna SLOVENJGRADEC Vinko Pinterič trgovina z mešanim blagom SLOVENJGRADEC 8 8 i '■« Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Rozman & Puncer trgovina z mešanim blagom SLOVENJGRADEC IVAN MIKOLIČ tovarna meril SLOVENJGRADEC Josip Drušhovič lesna trgovina SLOVENJGRADEC Srečno in veselo nore leto £eH vsem svojim cen J. odjemalcem HHESHHHHHHHEIGIHB g na Srečno novo leto žeS 0 vsem cenjenim gostom in tujcem H Celestina Widmoser gostilna in prenočišče VUHRED-MARENBERG ter se za nadaljno naklonjenost priporoča Celjska milarna d. z o. z. CELJE t X Edvard Krieger mesar ln gostilničar t ♦ t ♦ ♦ t PETER KOZOLE trgovec in gostilničar BREZNO pri Rimskih toplicah želi vsem svojim cenj. odjemalcem prijateljem in znancem srečno novo leto 1 KRŠKO ob SAVI J ♦ ♦ ♦ ♦ $ .HrrinnnnnnnnnnnrxTHnnrT^ OTTTFirrXQ3rTTrTQ3UI HII H B » H H M II lUDDOCCT ftofiaa® gDddleie Srečno nov«, leto želi vsem cenjenim naročnikom POSREDOVALNICA (naktfP prodaja posest) K. Troha MARIBOR, Aleksandrova c. 18H ter se za nadaljno naklonjenost priporoča. Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Ivan In Helena Kvas klobučar — mcdistinja MARIBOR, Aleksandrova c. 32 □ □ □ □ □ oi auisvmis&vs \sxuu vtui^vso iiTinnnnnmnirinnrTinmiTiiT^ «: mum H II FIDDIJJLILIIJJJUUI DDDDDDDDDnDDDDCDII UXl ROLPAP/R s& FIPMOTISHO/ Srečno KOVO LETO želi tovarniška! »at. papirja Rudolf §molei9Maribor 5 Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem □ IVAN KAC, Maribor-Vrtna alica 11 □ mesar P ter se za nadaljno naklonjenost priporoča. ;: Srečno novo leto želi vsem svojim ♦ cenj. odjemalcem » Oton Horvat t železnina % MARIBOR, Kralja Petra trg * Srčno voščilo k novemu letu nndl vsem odlemsleem Adolf Klemich«, Maribor i: zastopnik tvrdke Z. FRANC IN SINOVI t ♦ oiOioaoaoaoioioBOBo booaaanoononanoanoooEiiJonoocn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□omo Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Janeš & Hrovat MARIBOR, Kralja Petra trg 9 in se za nadalje priporoča. 0 B 0 H 0 QQQQQQQQGGQQQG^ O m Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom I. M. Delničar Pivovarniška restavracija »UNION« MARIBOR, Aleksandrova c. 3 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom Maks Welss i prva jugoslovenska strojna izdelos valnica brzoparilnikov »Wema« D H ° S □ H D H □ □ □ S Srečno in veselo novo leto § g H S R □ s želi vsem odjemalcem Ar ° s □ p □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ o Pivovarna Union v Mariboru □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ R □ □ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ oioioioioioioioioioioioioioio q Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem 0 J JOSIP WEIS (preje JiaPtinger) 0 ■ specerija Id prodajna zaloga fine kave in čaja Q 0 JVIARIBOR — Aleksandrova cesta 29 ■ q ter se za nadaljno naklonjeno-t priporoča. « oioioioioioioioioioioioioioio OIOIOIOIOIOIOIOIOBO mmiiiiiniimuniiumiiUHiH 3 Srečno novo leto žeH S vsem cenjenim odjemalcem S ■ Jakob Lah i modna in konfekcijska trgovina g MARIBOR, Glavni trg 2 i MARIBOR, Slovenska ul. 26 ter se za nadaljno naklonjenost priporoča OIOIOIOIOIOIOIOIOIOi 0 '□mnaannniDmDaDaonnDciaannnDnnnaoDonncjDDnnDnoi oioioioioioioioioioioioioioio 0 Srečno novo leto želi 0 !l Iiturnega bi ga MARIBOR Slovenska ul. 13 Telefon §t. 2232 Samo na d t belo! M. Feldin i Marmor. Grojskl t g št 11 ftVaiuifaktura in i speeijalna trgovina s svilenim blagom, robci in šerpami želi vsem svojim cenjnim odjemalcem srečno novo leto in se priporočava za nadaljno naklonjenost. 0 ■ o ■ o Ivan Kravos MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Usn jate torbice vseh vrst, gamaše, nahrbtniki, opreme za konje, go« nilni jermeni, kovčegi za vzorce in potnike. Srečno novo leto želi I. MARIBORSKA MLEKARNA Adolf Bernhard MARIBOR, Aleksandrova c. 51 i 0 R 0 » o o ------------------- 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Blagostanje!??? Srečno novo ieto želi vsem cenjenim gostom MIHAEL KOKOT kavarna Evropa MARIBOR Aleksandrova c. (nasproti glavnega kolodvora) ter se cenjenemu občinstvu za nadaljno naklonjnost priporoča. — Toči se piavi pikarski rizlng. DNEVNO KONCERT. SOLIDNA POSTREŽBA Ob sk se znancem in tujcem priporoča. v novem Letu si pridobite s srečkami drz. razr. loterije t. | rcSattje G o Je jctn. 193& | | Pišite takoj S£adxH$tti fitaniCnici djtdCjana, Sv. fietta c. 19 »JUTRO« št. 1 S-7 Sreda, I. T. 1930 &veevao no&o leto Il|© s&opm eem$etfim odjemalcem sledeče mu&fhof&tee tvvdfce s JOS. BALON gostilničarka POBRE2JE MARIBOR JOSIP POVODNIK restavracija MARIBOR Kotovški trg ANDREJ HALBWIDL hotel »Stara pivarna« MARIBOR Jurčičeva ul. 7 MATILDA POTOČNIK gostilna in kavarna MARIBOR Meljska cesta 22 ter se cenj. občinstvu priporoča M. BERDAJS špecerijsko in kolonijalno blago, semena MARIBOR Trg Svobode B. JADGODIC nizar, tapet, in zaloga pohištva MARIBOR Rotovški trg 2 Tovarna mesnih izdelkov ANTON TAVČAR MARIBOR Jurčičeva ulica »IDEAL« kem. in parna pralnica MARIBOR Frankopanova 9 L. ORNIK MARIBOR Koroška cesta 9 ♦ t t f JOSIP KAUCIC trgovina koloniale in železa MARIBOR IVAN TRPIN manufakturna trgovina Glavni trg in Vetrinjska ulica MARIBOR ANTON TKALEC modna, manufakturna in konfeks cijska trgovina MARIBOR Glavni trg 4 A. PLATZER trgovina s papirjem, knjigoveznica, kartonaža, mod. časopisi, razpro= daja MARIBOR Gosposka ul. 3 FRANC AMBKOŽIC soboslikar in pleskar MARIBOR Grajska ul. 2 MARTIN GAJŠEK manufakturna trgovina MARIBOR Glavni trg 1 FRANJO LAH trgovina z manufakturnim blagom MARIBOR Vetrinjska ulica 13 FRANC KORMAN galanterija, pletenine in drobnine Na veliko! MARIBOR Na drobno! Gosposka ul. 3 ZLATA BRIŠNIK trgovina s papirjem in galanterijo knjigarna MARIBOR Slovenska ul. 11 ANTONCIC ANTON trgovina s gumijem MARIBOR Slovenska ulica 6 FRANC GROBELŠEK in SIN zastopstvo mlina Čakovački paro* mlin in veletrgovina z deželnimi pridelki MARIBOR Aleksandrova c. 57a 57 EKSPORTNA HIŠA LUNA lastnik ALBIN PRISTERNIK trgovina galanterije, pletenin, ve= ženin, drobnarij in igrač Na debelo! Na drobno! MARIBOR Aleksandrova c. 19 W. WITLACZIL pekarna MARIBOR Grajski trg 8 »TRGOVINA ČEVLJEV« J. Waidacher=jev nasl. V. WREGG MARIBOR Slovenska ul. 6 ANTON PAŠ modna trgovina MARIBOR Slovenska ulica 4 JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ MARIBOR Aleksandrova cesta 21 JOS. IloFER trgovina z muzikalijami, godbeniini instrumenti in klavirji MARIBOR Ulica 10. oktobra 2 VALBURGA GLUMAC strojna plctarna MARIBOR Ulica 10. oktobra 4 JOSIP BKANDL tovarna za izdelovanje orgel in klavirjev Sprejemajo se tudi popravila in uglaševanje. MARIBOR Strossmajerjeva ul. 5. ZIRINGER JOSIP nagačalnica MARIBOR Frankopanova ul. 2 A. BRECELJ trgovina z lesom, premogom, ap* nom itd. MARIBOR Koroška cesta 49 DKAGOTIN JURATIC brivski salon MARIBOR Glavni trg 1 STANKO Vil) OVIC krojač MARIBOR Gledališka ul. 10 M. JAIIN modistinja MARIBOR Stolna ulica 2 MAKS USSAR centralna kurjava, instalater za plin in vodovod in stavbeno kle* parstvo MARIBOR Gregorčičeva ul. 4 Gostilna »PRI LOKOMOTIVI« M. in A. Rozman MARIBOR Frankopanova ul. 29 FRANZ SCHOBER Magdalenska parna pekarna MARIBOR Kralja Petra trg FRANC in MARIJA LEBEN gostilna pri »Zlatem Levu« MARIBOR Vodnikov trg 4 ROZA JAVORNIK strojna pletarna MARIBOR Vojašniška ul. 2 JUSTIN GUSTINCIC mehanična delavnica — trgovina s šivalnimi in pisalnimi stroji MARIBOR Tattenbachova ul. 14 GOVEDIC FRANJO Zaloga in izdelovanje čevljev. Spe» cijalist za bolne noge, delav. za popravila snežnih čevljev in galoš MARIBOR Frankopanova ul. 10 IVAN SLAVEC kavarna »Orient« MARIBOR JAKOB KOREN pekarna MARIBOR Koroška cesta 47 MARIJA SIEBER speč. trgovina z rokavicami in stezniki MARIBOR Glavni trg 14 FRANC NEGER & SIN tovarna šivalnih strojev in koles Inž. arh. JELENC & inž. ŠLAJMER MARIBOR Slovenska ulica 29 gradbeno podjetje in tehniška pi; sarna, dr. z o. z. MARIBOR, tel. 212, Vetrinjska 30 HOTEL pri »ZAMORCU« PAVLA JANČAR MARIBOR Gosposka ulica 30 Telefon 13 Prodajalna Vetrinjska ulica li KARL ROBAUS luksus^pekarna in tovarna »Suhora« MARIBOR Koroška cesta 21 JOSIP CEBOKLI parna pekarna MARIBOR Glavni trg 9 IIINKO KOSIC restavracija »Vetrinjski dvor« MARIBOR Vetrinjska ulica 27 J. HOCHMtLLER tovarna bučnega olja .MARIBOR Pod mostom 7 Telefon št. 2339 FASVFALD MARICA modni salon MARIBOR Trg Svobode 1 RADIO-STARKEL MARIBOR Trg Svobode 6 IVAN MAHAJNC kavarna in restavracija MARIBOR Tattenbachova ul. 5 GOSTILNA »VERZEL« F. in M. Verzel MARIBOR Frankopanova ul. 25 MILOŠ OSET veletrgovina špecerije, monopolno skladišče soli MARIBOR Glavni trg RAJKO ZOTTER krojač MARIBOR Vetrinjska ulica 11 RUPERT JEGLITSCH nasl. Franc Frangesch-a železnina MARIBOR Gosposka ulica FRANC ŽEMLJIC hotel in restavracija pri »Črnem orlu« MARIBOR Grajski trg JULIUS CRIPPA trgovina z delikatesami in vinom MARIBOR Slovenska ul. 3 MARTINZ & STRAUSS trgovina galanterije, drobnarije in pletenin na veliko m drobno MARIBOR Gosposka ul. 2 OLGA RUPNIK atelje za perilo MARIBOR Slovenska ul. 20 FERDO BABIC ključavničarski mojster MARIBOR Židovska ul. 4 JAKOB PERHAVEC . tovarna likerjev MARIBOR Gosposka ul. 10 F. PERC instrumenti MARIBOR Gosposka ulica EMAN ILICH slaščičarna MARIBOR Slovenska ul. 5 Tiskovna zadruga Maribor I. N. ŠOŠTARIC veletrgovina MARIBOR Aleksandrova c. 13 T. SOKLIC tvornica štampiljk in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin MARIBOR Aleksandrova c. 43 JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami MARIBOR Aleksandrova c. 18 V. VOŠINEK trgovina z usnjem in izdelovanje gornjih delov čevljev MARIBOR Koroška cesta 13 Srečno in veselo novo leto! „RAPW" Posredovalnica, MARIBOR, Gosposka ulica 28 izvaja najkulantnejše in najceneje nakup in prodajo hiš in realitet. M. KOROŠEC trgovina cementa MARIBOR Aleksandrova c. 23 Restavraciia „Meran" Ivan in Rozi Kimeswenger Maribor, Aleksandrova cesta 37 Srečno in veselo novo leto želi F. Verdnik tovarna perila MARIBOR, Aleksandrova c. 55 ANTON in FANI EMERŠIC restavracija MARIBOR Aleksandrova c. 18 »TRANSPORT« MEDNARODNI PREVOZI MARIBOR Srečno in veselo novo leto želi M. Renčelj trgovina z mešanim blagom MARIBOR-POBREŽJE Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem A. Rečnik elektrotehnično podjetje MARIBOR, Pobreška cesta 6 ter se za nadalje priporoča. IIOTEL »MERAN« MARIBOR Aleksandrova cesta 37 Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom Ernst in Ana Birtič restavracija »Pri Klavnici« MARIBOR, Ob brodu 2 Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom Anton Sajko krojaški mojster za civii in uniformo MARIBOR, Ob železnici 3 ter se za nadalje priporoča. KAVARNA »JADRAN< MARIBOR Aleksandrova cesta 36 Lekarna pri Mariji pomagaj PH. 3Ir. M. KoNIG MARIBOR Aleksandrova c. 1 VLAHOVIC LJUDEVIT mesar MARIBOR Aleksandrova c. 40 Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom M. Temerl trg. z ročnimi deli in šivanje perila MARIBOR, Stolna ulica 5 ter se za nadalje priporoča. Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom Alojzij in Alojzija Kafer kavarna »Rotovž« MARIBOR, Rotovški trg 5 FRANJO DUHEK MARIBOR Vetrinjska ul. 26 ŠTEFAN DOBAJ I. največje in najmodernejše fri« zersko podjetje v Mariboru MARIBOR Gosposka ulica 38 KAROL PREIS zaloga pohištva in preprog MARIBOR Gosposka ul. 20 Krznar K. GRANITZ trgovina z uniformo in čepicami MARIBOR Gosposka ul. 7 DRAGUTIN CUTICEVA vd. puškama MARIBOR Slovenska ul. 18 MARKO CUTIC kotlarstvo MARIBOR Slovenska ul. 18 JOSIP SULIC čevljarski mojster, trgovina z lasti nimi izdelki MARIBOR Aleksandrova c. 30 J. LAUFER kolonijalno in špecerijsko hlago, hišna in kuhinjska oprava MARIBOR Aleksandrova c. 28 t IVAN KORAŽIJA MARIBOR Aleksandrova c. 42 JOSEP STERNAD puškar MARIBOR Aleksandrova c. 18 I* ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : t t Pekarna Schmid izdelovalnica luksurijoznega peciva MARIBOR, Jurčičeva ul 6 Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom Kristina Vollgruber gostilna in kavarna MARIBOR, Frankopanova ul. 17 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 1URN ŽIU1C - mRRIBOR staubeno podjetje □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno 3lovo leto želi svojim poslovnim prijateljem g Podružnica Ejubljanske kreditne banke v 3Yiariboru □ □ □ n □ n n □ □ ♦ Srečno novo leto želi A 1 n 77/ j C/ rpU } r ! Vi em cenjenim go tom t v/ / A- L f KJ L t C / L U i % lastnik ■ KAVARNE ANSTORlJA Maribor, Slovenska ulica ♦ Srečno m M veselo želi novo leti Tomo in restavracija gl. kolodvor •i □ □ g Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem g l Franc Vrhunc vd. I □ □ g specerija in delikatesa. MARIBOR Maistrova 17 g "□□□□□□□□□□□□□D S Kavarna CENTRAL □ — H 3 Franc Stikler ^ MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 6 § □□□□□□□□□□□□□□a^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nrn □ □ □ □ □ n □ D' □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI H. J. TUR/3D, MARIBOR ALEKSANDROV/! CESTA □□□□□□□□□□•□□□□□□□□□□□□□i □ n o □ □ □ □ o □ n n □ PrDB ing&slsuenslso transportno ± si MARIBOR lGaaaGGaaaaaGaaaGGGGaGGGGGGaaGi □ □ n □ □ □ □ □ □ Gosposka ulica 27 n n podružnica IKlaribar - šn Ekspozitura Jesenice □ □ Specijalno podjetje za električno varen^e in popiaviia parnih kotlov i si g*, tsiger & Sinile strojna delavnica Maribor, Pobrcska cesta ti:mfo\ aoi4 TKLFFO.V S»OI I □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ llllllIlItlllllllllllllllllllltliltllltllllllllllflllllllllllllMI :□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ------ oJruzmca •Maribor CIIIlKKItflllllllllllllKtltlflllt liti lllf rillllll)! Ilff II llllll u □ G - n «——— □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D teolh) fiwdllk o o inmi □ □ □ □ n □ □ n Ste eno novo** Ceio ieil H. eett^f. - fugoslov. tvomtca — %.€3tfreh ter se priporoča nadafpni cennaiclonpenosti iSBJ&i EE3 S veselo želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka trgovina volne, bomb ^ žž in galantsri e a debelo: Gosposka 13 r o a 3 Na drobno: Stari trg 12 y »Jo ZžcSavska ulica 4 ■»1 l Srečno novo leto ^ ? želi cenj. naročnikom mmi ■ Albina Bogataj l t izdelovalnica perila 1 LJUBLJANA, Gradišče 13 ? j^^^^^^ Zastopnifc i HvG&fi (23 v Seletihitrgova utSca S m 'u&ilanstca gredoeoa eružba i o. i. IU Ljubit^na, Sloni kova ul. 13 lili sp pM'non>ča in želi srečno n v 1 l<-to B ^ESilL© 0(^3 SREČ* POLNO MOTO (LfIT© §W®i)0M (šil&OJJ. ®Pi)(iN/a(L(SilM) m P^Q«D®T(i(LiJI(M) ilto F, ]¥OVAK9 KO\ftRESXI TRft 15 C (NI §i HJ m SSSiSSaSS&IBaSBaBSBBHBBBBEBESESaS&SeSEi ■T tem. ■ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g s^sgi?«© tur® £EO n vsem ceni. odjemalcem □ J i Q i§ »»ež BAZAR S. Stupica, Ljubljana Petri C. 7. □□□□□□□□□□DOL n n n □ □ □ □ □ n 5uojim cenjenim gostom želi srečno in ue^elo H O U O LETO losip CarI o o o o o Narodna kauarna 0 SREČNO IN VESELO NOVO LETO! 0 Q iMiiBatBaiBai 2GKAND 0 g Vodnkov trg 5 □ Sv\ HOTEL □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L VSHIflHMm ¥ KAVARNA - fžESTA^R^CU^ nOHEL — Vi&SK* KLEi ITO. M®^® (LIT© ŽdELG vsem cenj odjemalcem ========= Auton Le^at. L»uhi ana trgovna s špecerijskim, kolonijalnnn, dehkatesn m bla^ in n ^a ufkovalnica Miklošičeva cesta. 28 — ziaveti uelavske zbornice !S C3 B CD ■ CD S CD K CD ES CZ3 X CD H CD S CD E CD ti C3 H CZ) B CD H CD 0 0 0*8®^© yi¥® tifLO 0 q s vsem cenjenim naročnikom p Vsem, ki hod jo v obutvi * O # KZ * O " in vs-.m on m, ki bodo, prepričani, da boljše obutve ni dobiti, kakor je obutev „DOKO", tud nosili amo čevbe „DOKO", ter vsem svo.im znancem in prijateljem želim prav srečno in veselo novo leto i tovarna čevljev „DOKO" Zg. Šiška in 'rpo-vina ,DOKO", Ljubljana, Prešernova ulica 9 CD ■ CD a CD E CD ■ CD I CD B CD t CD B CD E! CD SI CD B CD I CD E CD B CD 0 R Ivan S loka n zidarsk mojster 0 (§ Ljubljana, Študentovska ul štev. 7 Q § o □ CD S CD E CD B CD B CD 9 CD K CD 9 CD E CD a CD I CD 0 CD II CD I CD B CD g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! g g GRADBENO PODJETJE B □ SLOKAN & SVETINA □ 5rečno in ueselo nouo leto želi usem cenjenim odjemalcem Iuana 5terniša trgouina s čeulji g Ljubljana, lurčičeu trg šieu. 3 □ 8 Ljubljana- študento^sica / □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D. konersijonirani (B 9 --■s <3 O 3 R ° □ n S G družba x o. M B □ [j □ n m Q M t> Cenjenim odjemalcem srečno noro let« želi II os <1 a n Žilic 18*s» o vina z železnino, poljedelskimi stroj i, porcelanom in steklenino. Srečno in veselo novo leto | želi vsem cenjenim odjemalcem trgovina s čevlji lijublfaiia, Traneo 1 Kit. «V(»ItXI I)OBAVITEIKA CESTA ŠT. 10 ■ obobobobobobobobobobobobobobo . vsem svojim cen enjm odjeraaicem SREČNO NOVO 0 ■ ILiTT® ŽilLO ■ " LET0 ter se " " 0 n LJUBLJANA VII « - - ALT A ŽE VA C T LICA U 0 caFiosko pospe-ini-tvo J)@§o(g) §oCs@š<§Oso o (LJUBLJANA. S!LOMSKOra U(L D 0 oioioioioioioioioioioioipipiq priporoča na alinji naklon enosti. £ Q j obobobobobobobobobobobobobobo i Srečno in veselo obobobobobobobobobobobobobobo ■ V. J. J £ L O € jI' I K > 0 l«>ia SPEČE R I I A 19 O 0 5 GALANTERIJA - " U IN MAN U R A K T U R A U ■ 2AJUTKKOVALKICA " ■ I/JUBLJAJJA ROŽM DOLINA . oioioioioioioioioioioioioioio oaoioioioioioioioioioioioioic 0 Srečno nouo leto želi 0 ? usem cenjenim odjemalcem ■ 0 rn A A r? A T nrr r- r 0 «9000 leto 3C žtli svojim odiemalcem in prijateljem Medic tovurna firnežn, lakov in b rečno r ovo leto ■ j želi vsem cenjenim obiskovalcem jj 2 POLANC IVAN 2 0 BRIVSKI N DAMSKl SALON 0 0 LJUBLJANA Kopitarjeva 1 0 ■ ■ ob ob ob ob ob ob ob obob o uele - žganjarna Št. Uič nad Ljubljano oboioioioioioioioioioioioioic oioioioioioioioioioioioioioio y Srečno novo leto želi »iiwi«min.jjii 0 vsen. cenjenin, odjemaltem 1 q 0 I mesarija in gostilna I m Ljubljana, Sv Petra c. 83 0 0 f^otic in &n$e1a £ avti žar S o bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo bo obobobobobobobobobobobobobobc . 2 5rečno nouo leto želi 0 usem suojim cenjenim odjemalcem o ■ o ■ o o o ■ o wr—ii im 11Pap^llS, V@(g>oOifi)oICIIIi«|aMIIIIIHMfM«4U1. « mm m veselo rqvo leto želim s vsem mojim cenjenim gostom « RESTAVRACIJA š Bavarski dvor [ Dunai ka cesta «tev. 31 - MARIJA PETRIČ S innii. j sflE.no m vese o fwo leto irn vsem cenjenim gostom franc in yjna Rozman gostilna pri ..Jerneju" Sv. Petra cesta številka 85 on tfCrisper Veselo In »rečno novo leto želi vsem svoj'm cenj. odjemalcem tvrdka JAKOB J E S I f I mesarij a -deli katese V LJUBLJANI Sol ki drevored, Poyača jev ti g, Fion an^ka ul. 42 SAVEL KALINf trgovina s surov-mi kožami ^ g Liuo iana, Me*tna klavnica S cd»010«0b01c5bc3i0ic3«cdlc31010i0bc- Uspešno nouo leto n usem trgouskim prijateljem ^ 0 ■ o FRANC PALME agentara in komisija Ljubljana — Celje — i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 5rečno nouo leto želi Franc B05TRR briuec na "Jesenicah usem suojim cenjenim obiskoualcem ter se tudi za nadalje najtopleje priporoča. ♦ ♦ ♦ Srečno novo leto želi Jamar Andrej čevljar JŽ3SENICE - FUŽINE ter se cenj. občinstvu tudi za nadalje priporoča Srečno novo leto želi tvrdka Josip Balon trgovina z mešanim blag- m Javornik ter se ceni. občinstvu tudi nadalie priporoča. Srečno nouo leio želi turdka 5T01RH iunn krojač JESENICE FUŽIHE _ _ ter se cenjenemu abčinstuu nadalje priporoča kfanteo «Heznai*f'c brivec in damsfci frixer {Jesenice Srečno in veselo novo let^ želi Mario Segolin soboslikar in pleskar na Jesenicah _ ter se cenjenim naročnikom najtopleje priponča. %Twimiiii n mi .............j ii i m ......._ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p. □□□□□□□^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GCDCnr:^;'' '•□□□□□□□□L u □ □ □ □ □ o n Srečno novo leto ze/t' vsem cenjei im odjemalcem Mihael JCovacic, Jesenice ter se tudi za nadalje priporoča □ □ □ □ trgovina z mešanim § blugom □ □ □ □ D J _ — _ ri Srečno novo leto zeli ♦ vsem cenj odjemalcem X ^ - ♦ i Franc Presferl ♦ ■ pekarna -. ♦ Jesenice Z ter se ZSL "adalje priporoča. R Sref.no nouo leto ž* 11 vsem cenj. naročnikom Fr^nia Tis^«"*, m <■«*««»» FRANJ© BT\N TK«OVIXA z 3IEŠAXIJ1 BLAGO.U S JESEMICE, OOBEKj^KO B ■* d ♦ ♦ ♦ CLtitcn deqat tovarni s Qa restavracija Je senice - fužine □ □ -- novo leto želi ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ VIKA CEPOfi delikatesna trgovina Jesenice - Gorenjsko D □ GDOlfiM® DDi) toseofDflmfo i? □ o o □ □ obisk D FRANC MESAR □aGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaai naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaGaaaaaaaaaaaaaaaaaL a 5rečno in ueselo nouo leto želim usem suojim cenjenim odjemalcem ter se nadalje priporočam. Z odličnim spoštouanjem RNTOH mOHORIČ s L1UBHO - "3E5EHirE □ Gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal ♦ 5rečno nouo leto želi turčka | | Franica Sostinčar i ♦ trgouina z mešanim blagom ♦ | lesenire Saua ♦ ter se cenjenemu občinstua priporočam, ♦ v Se |e c as t Zato pišite takoi Zadružni fnantCnici iMiiiimiiiiiiiiiiniiiii r. x. x o. rnmriiininniTinriiiT djuC-Cjana, Sv,(petra e. 19, da Vam pošlje srec/eo dtJ. \a%\. iotelije ki Vam bo Qaiipot do sreče in blagostanja. □ □ □ □ □ n mDLmDDajDaaaajgjDjrrrinmn^^nnnnpnprr^mnnrvTrr^n^nnr amn Cnsifik® DwbDflaoi)slkolh) ftwdlfe lOiHinDDDgJDDDDDDgDgDDa^ □□□□nnnnnnnnDDDDDDnnnnnnnnnrTr-iriqnf-]pip-[p-[[-. \ SREČNO NOVO LETO s vsem cen en;m naročnikom ■ ■ m LOVRO PICMAX kleparstvo in vonovodna instaU ciia Ljubljana, Ilirska nI. 15. Telefon št. 2011, OIOlOIOIOlOSOlOiOBOi 0 SREČNO NOVO lETO želi » 0 vsem svo im cen en m odjt ma cem t Srečno novo leto ♦ želi vsem cenjenim odjemalcem „ ! Matevž in Julija Krušič f ♦ gostilničar, mesar in Dreka/evalec Zelena — L j tj Mj a n — Ši-^lcM runu u h u u mnrr,mnnnnm~rnnnriryTrr» S = H o r J ALOJZIJ liOJVIBAH I | ItJUBliJflflfl - SP. SIŠKfl, CE CESTA ŠT. 53 j f KROJflŠTVO Zfl GOSPODE IN DfljVlE f ...............................................................»+*. | Srečno novo leto želi J vsem cenjenim odiemalcem Q Uršula S t ver in sinovi 0 m e s a r i i a 0 0 ■ IDIOIDIOBOIOSOIOSOIO m\m Tr ovs* ples.lv; rstvo in slikarstvo t Ljubljani. Dunajska cest« O 0 m 0 Srečno in ueselo nouo leto želi usem svojim odjemalcem 0 Iuan lančar o q trgouino baru 0 g Ljubljana, miklošičeua c. 4 g ! (LEIT© mvj ! ! -——7-- I : vsem cenjenim udiema cem : ♦ * \ Privel Kf*eu zer j | trgivina z mešanim blagom ♦ 1 L ubliana, Trnovski prisian 16 f S&liČN® (LIT® ŽifLO V3em svoj:m cenjenim odjemalcem tei» vsem pri ateijem in znancem X (Ff PARNA PEKARNA ON §(LA§<£ (ŠARNA P©0JAN§S3A m in znancem FRAN ŠUŠTAR ^^ B Ljubi ana D en s i ik 0 B 0 B 0 B si o cP Č rto no<«o lito želi modn ' trgovina T. t G E R i JUBLJANA Sv. etra cesta 2 v= I Srečno In ves ho nevo eco B ■ ž 1 ta vsem svojim cenj gostom : Zvonko in Z rka B aženč s | gostilna : LJUBLJANA, Medvedova ulica X Svetno no- o letu ze • trgovina s pap rjem in pisa nšmi p trebšč nami ANTON SFSlGOJ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 2 Srečno novo eto želi }. S €. Remž ar slikarstvo in pleskarstvo LJUBLJANA, Kolodvorska ul 18 Te ef jn štev. 430 Srcao rovo eto 1930, 1. anuar A^T. ST^PLCŠEIC sobni in dekoracijski siikar in pleskar UUS JAN« Delavnica: Krakovska ulica št. 5 Gerbičeva ulica 9/4 (Kolezija) 5RECN0 N0Y0 LETO zeli vsem svojim cen enim odjemalcem tvrdka IV/IN LUP5E modna, iiiaiiiifauturiia in j^alantcr.j-Kka trgu« iua KdKLOVŠKd CESTA 30 — LJUBLJANA — ter se tudi za nadalje priporoča. CDBCDBCDBCDBOICDBCDBCDBC3BCZ3- ITAK li RAKER ^ 0 Srečno noio I^tfo (^©oijsofliAjfosinifi®^ oi)i)i< Sveetto no&o xelijo sveptn cenjenim odjema}cem IVAN SEDLAR HI trgovina s špecerijskim, kolonijal-nim, materijalnim blagom in delijo f katesami LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 4 ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA svojim čitateljem in čitateljicam ŠENTJAKOBSKI ODER svojim posetnikom, igralcem in igralkam Dr. EMIL GAJ javni zastopnik LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje II Telefon št. 29-71 FRANC BABIČ LJUBLJANA Dolenjska cesta BARBIČ & RADONIC veletrgovina z vinom LJUBLJANA Stara pot štev. 9 JAKOB in MALCI ZALAZNIK KAVARNA, SLAŠČIČARNA IN PEKARNA LJUBLJANA STAVBENO IN UMETNO MIZARSTVO A. R O JIN A & K O. LJUBLJANA Slomškova ulica Kolodvorska ulica IG. ŽARGI modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 3 J. ROZMAN izdelava in ekspert pristnih kranjskih klobas LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 85 MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo, avtogenična varilnica LJUBLJANA MI Frankopanska ulica 26 ALBREHT ANTON vrvar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 6 IIITTI MARIJA . prodaja premoga in drv na drobno in debelo LJUBLJANA Ahacljeva c. 16 Tvornica dežnikov L. MEKUŠ LJUBLJANA Mestni trg štev. 15 JOSIP IN RAJKO TURK špedicija LJUBLJANA Masarykova cesta štev. 9 EMIL MORE sodavičar LJUBLJANA Kette-Murnova cesta štev. 11 LEKARNA TRNKOCZY-DEDIČI LJUBLJANA M. URBAS (lastnik: Miroslav Urbas) prva in najstarejša izdelovalnica in razpošiljalnica pristnih KRANJSKIH KLOBAS LJUBLJANA Slomškova ul. 13 poleg mestne elektrarne Brzojav: Urbas Ljubljana Telefon št. 33-23 IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 2 LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR LJUBLJANA Mestni trg štev. 6 R. WILLMANN strojno podjetje LJUBLJANA Slomškova ulica štev. 3 F. in I. GORICAR konf. in manufakturna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 KOZINA ANTON matematično - mehanična delavnica FRAN IGLIC krojaški atelje LJUBLJANA Pražakova 10 LJUBLJANA Kette-Murnova 8 F. J. ŠUŠTERŠIC gostilna »Slepi Janez« Št. Vid nad Linblfano FRANJO GOLOB mesar in prekajevalec LJUBLJANA VTI, Jernejeva c. 47 FRANČIŠKA in IVAN JAVORNIK mesar in prekajevalec LJUBLJANA Domobranska cesta 7 in stojnica šolski drevored GOSTILNA TRATNffi Sv. PETRA CESTA 25 Ljubljana M. KEŠE trgovsko vrtnarstvo, prodaja zelenjave in cvetlic LJUBLJANA Linhartova ulica št. 5 FRANC LOVŠE mesarija LJUBLJANA Tržašha cesta 5 Pogaearjev trg LEKARNA DR. G. PICCOLI LJUBLJANA Dunajska cesta IVAN KAPELJ bakrar in kotlar LJUBLJANA VII Alježeva ulica 4 ob Celovški cesti I. TOMŠIČ manufakturna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 38 1TKTOR MEDEN tvornica konjaka in likerjev veležganjarna LJUBLJANA Celovška cesta 19 Telefon štev. 20-71 OSVALD PENGOV trgovina s špecerijskim blagom in gostilna LJUBLJANA Karlovška cesta štev. 19 ŠOŠTERIC, PETAN & ERKER trgovina z železnino LJUBLJANA Resljeva cesta štev. 20 MARIJA URBAS nasl. pristne kranjske klobase LJUBLJANA Komenskega ul. 16 — Tel. 28-65 STANKO FLORJANCIČ trgovina z železnino LJUBLJANA Sv. Petra c. 35 ROK BERLIC strojno mizarstvo Št. Vid nad Ljubljano PETER STEPIC vinotržec, posestnik in gostilničar SPODNJA ŠIŠKA Tržna ulica 4 ANTON MENCINGER špecerijska trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta stev. 42 VETRGOVINA ŽGANJA EMERIK ZELESKA LJUBLJANA VTI [BREZALKOHOLNA JEDILNICA ŠIŠKA Medvedova cesta 9 MARIJA PEVEC, vdova N. M. MALGAJ trgovina in gostilna SPODNJA ŠIŠKA 19 BOLAFFIO & SINOVA veletrgovina z vinem in žganjem LJUBLJANA — ŠIŠKA IVAN BERNIK izdelovatelj lesenih rolet za okna in žaluzij LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 16 AL. TRINK mizarstvo LJUBLJANA Ianhartova ulica 8 STEGU IN DRUG komanditna družba za strojno in električno industrijo LJUBLJANA Gledališka ulica 8 (Pokoj, zavod) SREČNO NOVO LETO ŽELI JERNEJ ŠINKOVEC brivsla salon LJUBLJANA, Mestni trg 13 ter se cenjenemu občinstvu tjidi za nadalje priporoča. FRANC TREBUŠ AK modna krojačnica LJUBLJANA, Gosposvetska c. 6 (na dvorišču) FRANJO ŽABJAK brivski salon LJUBLJANA TRNOVO JOS. REICH LJUBLJANA Poljanski nasip 4—6 Tovarna za barvanje, kemično čiščenje in plisiranje Pralnica in svetlolikalnica. SREČNO NOVO LEVO ŽELI J. POK nasl. MIRKO BOGATAJ specialna trgovina s klobuki LJUBLJANA Stari trg: štev. 14 IVAN in ROZI HERZOG restavracija »PRI LEVU« LJUBLJANA MAROLT KAROL trgovina s špecerijo LJUBLJANA Trnovska ulica KOLINSKA TOVARNA LJUBLJANA MARIJA JANEŽIC mesarica LJUBLJANA Poljanska cesta štev. 54 MARKO GRGIC gostilna (prej Pavšek) LJUBLJANA Kette-Murnova 26 ENGELBERT FRANCHETTI frizer za dame in gospode Ljubljana Dunajska cesta 20 nasproti kavarne »Evropa« M. CASERMAN krojaški mojster JOSIP BRESKVAR čevljarski mojster LJUBLJANA Škofja ulica 10 IGNAC VEHAR splošno mizarstvo LJUBLJANA Gradaška ulica 12 FRANC POSAVEC pekarna LJUBLJANA Karlovška cesta 30 LJUBLJANA Kette-Murnova 9 j LJUBLJANA Kette-Murnova 18 BRATA EBERL nasledniki MARTINC & Co., d. z o. z. pleskarstvo, likarstvo in črko-slikarstvo LJUBLJANA Vošnjakova ulica 8 MAKSO IŽANC kartonaža in knjigoveznica LJUBLJANA PDLARNA IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska (Vošnjakova ulica 6) blizu restavracije »Novi svet« FRANC SLOVŠA trgovina s kurivom Mirje št. 4. I LJUBLJANA Razlagova ul. 20 ANGELOSLAV HRASTNIK trgovec LJUBLJANA Karlovška cesta 8 I" milo ... kozmelžka_nniI^fERI]Vf ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ : : adiotehni Tone Poljšak, Ljubliana, Aleksandrova cesta štev. 5 Kajeenejša in najNoSidnejša radio-tvrdka StNZACIlA! Trocevni aparat za priključek na električni tok Din 1900" — « ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ ♦ ♦ ♦ Za snažno in trpežno pleskarsko delo, da ostane lepo in čisto, Vam .iair.či tvrdka IV. BRUNČIČ & FR. REBERNIK pieskaTfa ia ličarja LJUBLJANA Karel Kotniikova ulica št. 3 7lepog*eMfwa je za Vcsato slovensko družino knijg.a fiitom s.ovenskih književnikov ki proaša 367 stik slovenskih teposlov-tw, znanstvenikov, esejistov in puMi-cšstov Sliik-e so izvedene v baJkrotiiskn An predstavili a knjfea najlepši cikras za vsako slovensko mizo. Reprezentativna knjiga velja broširana 130 D.tn, v p'-a.:no veaacna 160 Din. razpošilja JO knjigarna TISKOVNE zadruge V ljubljani. i\ajicpsa m najkoristnejša Miklavževa in božičnadarila so šivalni stroj Grit/ner in Adler ter pisalni >troi Ura ni a. Teiefon 2013 poleg Prešernovega spomenika ob vodi "Večletna garancija, /alitevaste ponndbo. V' <> izdeluje od 3000 Din dalje, jih uglašuje in popravlja. — Harmoniji in klavirji po nizki ceni. Anton Tramte, žabnica. MTCHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Baeka poštrnj predal 17 us tanovl jena 1884 priporoča po konkurenčni ceni za transmisi ske pogone ka/kor različne vrvi za dvigala. ladje in splave iz prvovrstne backe konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah. Speciialiteta: tranSmisi.iske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss). r i Ušlo t Naročite talec} t Sinclair Gliick Kajsijajaclšl kriiaiiiialnl roman naseda easa Skrivnostno uestajanje mladenk i e, newyorške družbe Tihotapci inamil in njihov „c e s a r4» Clayton iSče svojo sestro in najde Ijnbezen Natalije van Cleef Bitka policije z zločinci T Ameriki milijonske naklade (Vexano 35 m»„ broširane 25 PO- || .Jutra« pod Novo mesto. 17392 v Novem mestu takoj oddam. Zahtevajte po poštni dopisnici, kaj pomeni ta številka H. SUTTNER, LJUBLJANA 4. instrumentov smo do danes prodali. Vsekakor znak zaupanja v naše izdelke. Zahtevajte tudi Vi takoj naš katalog gramofonov A iz katerega boste razvideli, da smo izredno poceni, kajti Vam je treba plačati le po 90.— Din mesečno in v 4 mesecih je gramofon VaS! Tako ugodno Vam nudimo gramofone na obroke. Da o solidnosti blaga tudi Vi ne boste dvomili, Vam damo gramofon 5 dni na poskušnfo. Ni Vam treba kupiti, niti kataloga vrniti, pišite torej takoj na firmo: MEINL & HEROLD Tovarna glasbil in gramofonov podr. Maribor št. 101. §amo HIii Lastna St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro >kote'S'ie, Suefcno jamstvo. Št. 105, ista, 19 om vfeoka, Din 64.20. Št 106. teta, z raddiskomi kaz&Uei im urnolcoim, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ura, z diotoriim koteejem, po- olOeraa, itn regh in jakio ugodnih plačilni}) posojtfh. Nadalče izdelujemo vse potrebščine pekovske in slaščičarske obrti, armaturne dele za parne in običajne peči (vrata, lita, kovana; Hipi1 je Iiiite; svetnike, piroinetTe) itd. Nabavljamo pekovske ifl slaščičarske stiroje naimo-domejših sistemov. — Zahtevat;« hrezovcane poaCDICDaC3ICDBC3IC=>aCDaCD 2! 3 Srečno novo leto želi vsem cenj. gostom gostilna pri „ Je raci" Anton in Jerica žičkar LJUBLJANA, Prešernova ul. 9 ■ IIHIVRVIBRIIIliBIIIIIRIIlllRRIIItmnvPfl ^»■»svHiniBSMaBaaaBaiBKaaaB« ■ - - - . ..... * M Srečno in veselo novo leto želi ® vsem svojim ccnj. naročnikom | SRŠEN CIRIL fi snažilec oken in parketov p Gosposka ulica 3 Ji in se nadalje priporoča jj »■■■■■KnBnffKaHMBasMOTagasa* ■ Maronma»aaaBaBaBaaBaaaBaaBBaaaaaaaaaBBa ■M: m £V>/> m Srečno in veselo novo leto m fitt Rude in kovine d. d. LJUBLJANA, Miklošičeva c. 15 fi. m m SCovenija Xxansport dvu$Ga $ o. $ že/ezms£o-carfW/So, spedicif-sŠeo in transportno pod;e£;e ulsifana -- •Mtitciosiceva cesta ste&• 3€> cenjenim nctločni&em in tigcv-btkim piifateCjem «rečno novo Četo. r. -i KZ; j3SHBHHH53HSEGSB£ 0 SS 0 h S3 £3 Vso srečo mojim cenj. obiskovalcem želi V NOVEM LETU ter se priporo* čam za naklonjenost St. Kostanjec brivski salon LJUBLJANA, Gradišče št. 7 3HHHHHHHHBBBaH £ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nr , n Zahvaljujeva sc vsem cenjenim damam in gospodom za dosedanje zaupanje, želiva jim srečno novo leto in se priporoča tudi naaaljni naklonjenosti Damski salon — Brivski salon Al. Gjud ml. Al. Gjud st. □ □ □ □ □ □ □ □ ■o □ n □ □ □ □ □ t Artur Bernede: - Pustolovski roman TRETJI DEL »Policija je v hiši,« mu je dejali, »Pojdite z menoj!« Jaccjues se je še enkrat ozrl na Simonino truplo. Toda Chantecoq ga je potegnit s seboj i-z a-telierja... in nato sta napravila ne,kaj korakov po nočni temi. Tedajci pa sta opazila v svetlobi luči, M je gorela v velikem salonu, kako so stopi® Menardier in policijska agenta, -ki- ju je vodila cirnžabnica, skozi steklena vrata na vrt. Med tem, ko so policisti pod Skandinavkinim vodstvom kreniti proti atelierju, sta se Ci:antecoq In Bellegarde po volčje splazila k malim vratom, ki so ■bila že za prve preiskave pri Simoni Desroohesovi zbudila pozornost veli tega detektiva. Vrata so bila samo prislcmjena... Detektiv je porinil Jacquesa venkaj, mu pokazal avtomobil, ki •je sta! nekaj metrov daleč sredi temine ulice, in dejal: »Brzo se spravite vanj, vse ostalo je moja skrb!« Bellegarde je stopil k avtomobilu, zraven katerega je čakal Gau-•trais... Na vozniškem sedežu je sedela Koleta z rokami na vodilu in negami na stopalih, pripravljena, da takoj odpelje. Jacques je sedel v voz. Gautrais je zaprl vratca in prisedol k Koleti, ki je še tisti mah odpeljala. Chantecoq se je oddahnil, nato pa se je vnn.il na vrt... Ko je rahlo odrinil veje, ie zagledal Menar-dierja in njegova dva moža, ki so se obotavljali pred vrati atelleirja. Nadzornik je mignil Elzi Bergenovi, ki je stala nekoliko v stran od njega, in jo poklical k sebi. Družabnica je pristopila. Menardier ji je rekel nekaj besed. Oervid.no je zahteval od nje dovoljenje, da stopi v atelier... zakaj gospodična Bergcnova se je obrnil a k vratom i ii jih nastežaj odprla. Tisti hip pa je presenečeno vzkliknila in mignila policistom z roko, naj stopijo bliže. Mcnardier je kar z a vpil od jeze... V atelierju je ležala samo še Tajnica, bleda in mrzla, vsa pokrita z rožami, ki so škrlatno rdele na črnem baršunastem drvanu. Policijski nadzornik se je obrnil k Skandimavki, ki ni bila videti nič manj začudena od njega: »Čeprav ste nas nalagali, Bellegarde je vendarle izgubljen... Dva moja moža stojita pred vrati in ga bosta prijela.« »Priseženi vam, gospod, da ne razumem, za kaj gre!« se je s prepričevalno odkritostjo uprla Elza Bergenova. Mcnardier je odvrnil: »Daleč ne more biti... Najprej bomo preiskali vrt.« Policijski nadzornik in njegova agenta so se že hoteli lotiti iskanja, ko je stopil iz sence Cliantecoq in se postavil prednje. »Chantecoq!« je vzkliknil Mcnardier. Kralj detektivov mu je pedal roko in dobrodušno dejal: »Nepotrebno je, dragi tovariš, da se tolikanj razburjate... Jac-ques Bellegarde se mi je pravkar izmuznil...« Mcnardier je skrči! pesti... Toda premagal ie gnev, ki se ga je bil polastil, in odvrnil: »Hvala vam. dragi mojster!...« 4. poglavje Ko se je Bellegarde vrnil v CIiamtecoqovo vilo in se s topiim •stiskom roke zahval i Koleti, je odšel v svojo sobo. Sedel je za m:zo in naslonil glavo med dlani, kakor da čaka samo še poslednjega udarca nesreče, ki ga je bila premagala. V tem pozabljenju samega s-eoe ni niti slišal, kako so se odprla vrata... Chantecoq in Koleta sra stopila ma prag. De tek t i v :e šepnil hčeri nekaj na uho. na kar je ta po prstih 'smuknila za špansko steno, ki je stala na levi strani vhoda. Sam je stopil k Jacque.su ter reke! z resnim, obenem pa skc.ro z nežnim glasom: »Pogum, prijatelj, pogum!« Urednik se je zdrznil in vzdignil glavo. Ko je zagledal velikega kriminalista, so se njegove spačene črte nekoliko ugladile. Z glasom, ki ;e bil še vedno potrt, je tiho dejal: »To je strašno, jelite?« Veliki policist je vprašal: »Tedaj ste še vedno ljubili to žensko?« »Ne!« je odvrnil Jacques. »Ljubil jc nisem več... Prepričan sem celo, da je nisem nikoli ljubil.« »Odkod tedaj vaš silni obup?« »Odtod ter sem prepričan, da sem jaz kriv njene smrti.« Chanteocq je odkimal z glavo. Nato je s trdim glasom dodal: »Verjemite mi, da ste popolnoma nedolžni pri tem bolestnem dogodku ...« »Oh, če bi me mogli prepričati! Kakšen kamen bi se mi odvalil od srca!« Veliki detektiv je sedel novinarju nasproti in dejal: »Ko sem se vrnili v hišo v AutcuOski ulici, sem med čakanjem v budoarju ujel nekaj drobtin pogovora, ki se je vršil v salonu med gospodično Bergenovo in nekimi njenimi prijatelji. Iz .njih sem posnel, da je gospodična Desrochesova uporabljala preveč dražili.« »To je resnica,« je potrdil Jacques. »Zato je kaj mogoče,« je nadaljeval detektiv, »da je zaradi pojavljanja prikazni, nikakor pa ne zaradi preloma stikov med varna, gospodična Desrochesova .zaužila premočno dozo droge, katero je po navadi jemala.« »To je zelo možno, a verjetno ni.« »Recimo, dragi prijatelj... A priznajte vendarle, da je moja domneva zelo verjetna.« »To priznam.« »Dobro — Nisem še končal... Mcnardier, kije prišel v A»te Beograd s P J_ C" L : ■ asaaaaaaaErtiEsaaasaacasaaBaaaaHasBEjrc.tr-.*! od najpreprostejše do naiiflmej&e isiMaive sum fffe*©^® v silovenskeim in srlbsiko^h.rvaškem jeziku (v lafinici in cirilici) se dobijo pri Zahtevajte ponudbe! Težko sem obolel na očeh in bil v nevarnosti, da izgubim vid. Zatekel sem se za pomoč k primariju in vse-učiliškemu profesorju g. dr. ZJotteri-jn v Zagrebu. Nisem se varal v svojem zaupanju. Danes sem zopet popolnoma zdrav in to po zaslugi gosp. profesorja dr. Botterija, ki mi je s svojim znanjem rešil najdražje, kar imam. Zato izrekam tem potom gosp. dr. Botteriju in njegovemu asistentu g. dr. Hercogu javno svojo toplo zahvalo. Na Bledu, 31. decembra 1929. Zdravko Male. itpravna daiita §a Velika, iabim: posteljnine, preprog, namiznih prtov, pregrinjal, linoleum (ffieGa, Maribor 9 Ilu6trovani cenik brezplačno. _ GLASBI I, A iz tovarne ! zah evajte tako; naš )m$M cM »ai& m. i mto tovarna r,b DI gRinafanav m l:arm nik pod . MARIBO » t B 101 Violine od 95 Din. mandoline od 136 Din, gitare od Din, ročne harmonike od £5 Din, gramofoni od 34.1 In famhnrirp ml Hin eene, Oglejte si ijračne :n otroške vozičke, Drioikkje. lio!e-nde.pje male avtomobile, šivalne stroje najnovejša dvokoiesa pnevmatiko rtd Velika zbera Prodaja na obroke. Cenik? franko »TRIBUNA« F B. L., tovarna dvokoles ir otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška ccsta 4. s praktičnimi izkušnj mi v delavnicah, bi se zanima za izdrlavo malih železnih predmetov na veliko in za emper-1'varno, dobi stalno nameščenje. Takojšnje podrobne ponudbe ie poslati na ,TITA^: d. d. Kamnik GOJKO PIPENBACHER Gosposvetska cesta 12. Tečaji: za poklicale vozače in amaterje. Dnevni in večerni tečaji. Posebni tečaji za dame Na željo privaten pouk. — Najboljše reference, garantiran uspeh. Stavbena, sezona 1930 Ifr&afi, namerava §tdati ©peiS© si pravočasno zasigura Eatanujag-iEa Naroč te že seda , ia se Vam za spomlad rezervira. St.ešna zarezna optka in bobrovci. — Zid. a strojna m ročna opeKa trp.žna in epremočljiva.---Cene bre konkurenčne. Ormoška opekarna v Ormožu. Istotam se kupijo tračnice za poljsko železnico. 1731« Prepričajte se ea- Rpl^o nafr nnv preizkušene od Waf{en-mi o prvovrstno?!! DeKa " ",,V' technK><;he Ver?nchftation, (Orožnotehničnega prei*.kuževalwta) Neumannalde — Neudam v J»emeii; Začetna brzina prične z 319 m razcip 73.7% S. Kočonda, Zagreb. Iliea 40. Naročila po pošti Fe od:>reml'ajo i^fega dne Loto naročila dostavljamo v hišo Telefon «0-51 • « ♦ ♦ * * Ji Želite li kupiti v ZA« K E B U gostilne, bufete, pekarne, trafike, i t trgovine, tvornice, otirniite se takoj hiše a. t. d. ♦ na agencijo £ « i i ZAGREB. Miklošičeva ulica št. 3 I kjer prejmete vse informaciie brezplačno. >> ♦ it išče dobro uvedena po možnosti od te stroke. — Ponudbe na ogl. oddelek „Jutra" pod „Tovarna za maš kov". 17390 od 60 do 8( HP jakost' za žago samo v dobrem stanju kupim, Prednost imajo one, ki so bile le malo časa v rabi. Ponudbe pod BLokomobila" na ogi. odd. Jutra 1 ©krogli les, pilote 11-13.50 dolge 30 in 35 cm srednjega premera okoli 200 m3 kupim za dobavo tekom februarja 1930. IVAN HARTL, Zasreb, I. pošt. pret. 190. 17e95 O izdavan.iu pod zakup prava veliko-proda.ie soli za petogodisuii period — od 1. aprila 1930. sod. do 31. marta 1935. so-dine. Na dan 29. januara 19,30. sod. održaee se u kancelariji Sainostalne monopolske uprave u Beogradu piva ofertalna licitacija za izdavanje pod zakup prava velikoprodaje soli po prodajnim reonima za vreme od j 1. aprila 1930. do 31. marta 1935. godine, a prema uslovima propisanim od Samostalne monopolske uprave pod M. Br. 29.927 od 16. decembra 1929. god., koje je odobrio i (jospodin Ministar Fiiiansiia rešenjem Br. 8563 od 21. decembra 1929. godine. Ponude za ovu licitaciji! priniace se od-redjenog dana u Upravi Državnih Monopola do 11 časova pre podne zaključno, a otvaranje istih izvršiče se istog dana u 11 časova cd komisije koju za ot\raranje bude odredila Samostalna monopolska uprava. Kaucije za ovu licitaciju primače se kod depositne blagajne Uprave državnih monopola u Beogradu i to poeevši od dana prvog oglasa licitacije u »Službenim no-vinama«, pa zaključno do 28. januara 1935. god. do 17 časova (čl. 7. Uslova). Štampani uslovi za ovu licitaciju sa štam-panim blanketiina ponude mogu se dobiti kod Uprave državnih monopola u Beogradu — Odelenje prodaje i kod Monopolskib inšpektorata u Zagrebu. Sarajevu, Splitu i Skoolju uz naknadu od 10.— dinara. Objavljuje se prednje zainteresovanima radi znanja i pozivaju se da na ovoj licitaciji učestvuiu. M. Pr. Br. 42.4GO o5 23. decembra 1929. godine iz kancelariie Uprave državnih monopola. — Odeleuje prodaje. r Ceno mafim cj/ofcm» Za oglase ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno. pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 llcr Iž ^glaji /mfijjj-, t, /ij-ij1 ji ^ mM P® pc«f» (im/co aH GaGe druge MBm?mSw& informacijo (tcočo a ttcer »e fco • losi o »namGah « mentolih ogla* e v nai p*i prejel odgovora t Cene mattnt oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je upuslati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. i asa VL Dobre prodajalce Sščem za kem.čne izdelke. Oddam dobre recepte. Pišite na og-1. o'ld. Jutra pod »žamostojnost«. 47065 Cevlj. vajenca % vso oskrbo tpre-jme ta-1.0j Josip Urankar, čevljar, i.uko\ jja. pri Dtmža-ah. 40999 Dva dobra prikrojevalca gornjih dolov, 5 šteparic r prejme takoj v stalno ■službo. Ivan Prešeren, tvumica čevljev, Kranj. 40991 Kroj. vajenca ■ -ves oskrbo sorejine Fr. Sešek, Medvode. 40941 Strojno pletenje Ana Za..ostelny, Ljubl.ana. Kette-Murnova 0, .'prejme takoj pridne in poštene učenke. . 1 Bd' ugodnimi pogoji v večjo trgovino mešanim biaurom na deželi Zahteva se »0.000 Din kav. eije. Ponudl>e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poslov-odkinja«. a Potnika za prodajo vseh vrst moškega perila po meri in najnovejših krojih, iščem za Kranjsko, Hrvatsko in Dalmacijo. Potrebno 5900 do 10.000 Din kavcije. Visoka provizi®a. event. fiksna plača. Nastop čiin preje. Prednost imajo samo v stroki verzirani in g., ki lahko izkažejo slično delo vanje. Ponudbe na oglasni o-ddelek --Jutra« pod šifro »Konfekcija« 10 Službo hišnika dobi zakonski par brez otrok v hiši Mestni trg 17. Interesenti nai se javijo med 1—2 uro popoldne pri g Irmi Ken-da. lastnici to hiše. 40856 Gospodično ^četii k dvema otrokoma, katera zna slovensko in .■nemško, šivati ter opravlja lahka hišna dela. I'o-audbe na: Sager. Celje 40840 Dekle za vse 34—15 letno, marljivo, dostojno, začetnico, veščo nemščine, sprejme mala družina Postopanje dobro. Turič, ma.jorjev.-i vdova, Karlovec, Zrinjski trg 12-1 40702 4—5 stolarjev dobrih in treznih sprejmemo takoj P ača po dogovoru — Steh & Drobirič. Videm-Dobrepolje. 46737 Natakarico spretno, veščo nemščine in T dobrimi spričevali sprejmem v večji sezonski obrat Pc-iožiti je večjo kavcijo. Dober zaslužek zasiguran. Ponudbe na oglasni "od dele' >Jutra« pod šifro »Hote!« S Zastopnike išče tvrdka alkoholnih izdelkov za okraje Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Po-savje do Brežic. Le pri trgovcih m gostilničarjih dobro vpeljani interesenti naj blagovolijo poslati ponudbe pod šifre »Vsak dobro zasluži« na oglasni oddelek »Jutra«. 40795 Šivilja ki_ šiva plašče in obleke, pride v hišo ali vzame delo tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra Strojno in ročno vezenje izdelovanje damskega perila. predtiskarija in enfanje po Din 1.50 m. M Sedov-nik, Ljubljana. Florijanska ulica. 0. 4 Prilika za čevljarska podjetja in čevljarje Verzirana io podjetna trgovka želi vstopiti v zvezo s čevljarskim podjetjem, za ustanovitev trgovine s čevlji. v večjem industrijskem kraju Bo-ne. Ponudbe pod »SUruren u-peh« na oglasni oddelek »Jutra«. 47 Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro, zanimivo. — Akademsko naobraženi predavatelji, Vošnjakova ul. štev. 4. Vpisovanje 10— 12, 18—20. 47056 Šoferska šola oblastveno koncesijonirana, I GABERŠCIK, bivši ko misar za šoferske izpite — Ljubljana, Blehveisova cesta št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi naj modernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučuje tudi privatno. Prihodnji redni tečaj pri čne 2. januarja. 47011 Učenka pletenin, jutnpe-rjev, nogavic, če želi eventuelno tudi privatno učiti proti plačilu. Ponudbe na ogl. od d. Jutra pod »Učenka 120«. 47005 Oblastveno koncesijonirana Šoferska šola I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite otvori 2. januarja večerni tečaj za motocikliste 47010 Nemško konverzaciio Teorijo pceučnie po na;bolj-metodi. Salendrova 4/TI. 47049 rifa* JJL Natakarica začetnica, išče mesta v ho. telu ali restavraciji v Sloveniji. Nastop takoj Naslov v ogl. odd. Jutra. 40714 Gospa amostojna gospodinja, veča šivanja in varčna, želi mesta kot gospodinja ali •pomoč gospodinji. Tudi jo trgovsko izobražena, nemškega jezika popolnoma zmožna, tudi v pisavi Ponudbe pQ>l šifro »Dobra gospodinja 702» na ogl. odd Jutra. 47023 Dvocevni radio z vsem priborom, na lučno anteno, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 47119 Radio-aparat štiricevm. dobro ohranjen zelo poceni naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 46659 Radioaparat štirirevni ugodno proda Hešik v Sp. Šiški, Medvedova 36 20 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA Telefon št. 2830. Centrala Dunajska cesta 35. Brzojavi: Stroj Motorne ognjegas-ne brizgal ne Zalitevaite ponudbe' Spalnico lepo in dobro" ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prvovrstna oiprava«. 47071 Prenosne brizgal ne Snema.ne br zgalne Vozički z lesenimi kolesi Vozički z gumijastimi kolesi. dJdL* Armature za vodo, paro, plin, kakor za vse druge tekočine, Kletarske armatuie Trgovsko opravo registrirno blagajno in razen inventar uirodno proda Šterk. hotel »Bcllevue« — Ljubljana. 40905 Spalnico jedilnico v starem nemškem slogu in veliko smirn-sko preprogo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jiutra« 46 Postelja n drugo pohištvo poceni naprodaj na Opekarski ce- sti 27. 42 Zimsko suknjo prodam, po-polnoma novo, fino. Naslov v ogl odd. Jutra. 47077 3isarniška praktikantinja trgovsko šolo išče namestitve. Naslov v ogl. odd. Jutra« 46977 Prakticiran lovec v«*8 štirih jezikov v go-oru iu pisavi. zmožen manjše administracije, odlikovan strelec, želi službe. Naslov v ogl. oddelku Jutra«. 35 Pletilja dobro izurjena, išče dela za r.a dom. Izdeluje vse rste pletenin po zeio nizki ceni. Naslov v ogl. odd Jutra«. 37 Trgov, predmete poučujem. Ponudbe pod »Dolga praksa« na ogl. odd. Jutra. 47009 Nemščine bi se rada učila! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konverzacija«. 47004 Strojepisje poučuje drž konc. zasebno učilišče. Gita Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6. 43 Mesto poslovodje ali plačilnega natakarja fse-zijsko mesto) iščem event prevzamem kavarno ali ho tel ali pa pristopim kot družabnik Ponudbp na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Večja kavcija« 40287 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, lVsIetno prakso, dober prodajalec. želi premenitj mesto takoj ali pozneje Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Dober prodajalec«. 46844 Deske mrekove in jelkove, trame monte kupim in plačam ta *o,i. — Ponudbe na ogla n: oddelek »Jutra« pod šifro »Deske«. 46037 Prodaja bukovine V revirju Brezovareber. oddelek 19 prodamo okrog 1800 m3 bukovega porab-nega lesa v gozdu na panju. _Cenjena ponudbe jo vložiti do 15 januara 1930 na spodaj navedeni urad. ki daje tudi vsa potrebna natančnejša pojasnila — Gczdni urad K. Auer-perga »Soteska«, pošta Straža pri Novem mestu. 46859 Hlode hrastove in smrekove kupuje stalno Lavreueič & Co.. Ljubljana, Dunajska cesta 47 46728 Več 1000 m3 lesa smrekovega in jelovega, pomladanske sečnje kupim. — Cenjene ponudb" na naslov: Iv. Suhadolnik. Borovnica št. 37. 46608 Prodajalka G. Tb Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) začetnica azučena v trgovini mešanega blaga na deželi, želi vsled nadaljne izobrazbe mesta kje na Gorenjskem pri boljših ljudeh, za mesec februar ali marec Nastopi pa lahko tudi tako Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna in za nesljiva prodajalka« 23 Mizarski pomočnik želi mesta v boljši pohišt veni delavnici, ako mogoče v Ljubljani. Nastopi 1. januarjem. Ponudbe pod »Zmožen« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 18 Trg. sotrudnica starejša, zmo-žna samostoj no voditi trgovino, i š č -odgovarjajoče mesto Gr-'udi v fi'ijalko. da kon cesijo, ali gre v pomo<~ šefu Ponudbe na og!asr>: oddelek »Jutra« j*>d šifr-48 »Zaupna moč«. 62. »A teh grdih malih glodalk ne maram,« j«j rekel, >one naj vajn s vozom vred kar tu počakajo.« Bratec Branko in žabec sta na to pristala in sedla starcu na klobuk. (M ondod sta imela krasen razgled, a potovala sta gotovo desetkrat hitreje nego prej. Ko 60 prišli do vodnjaka, je mož dejal: »Tako! Glejta zdaj, da hitro najdeta dekletce.« To rekši ju je postavil na rob vodnjaka in od-feel. Patent za izdelavo umetnih škr' ljevili tablic, opeke, izolr torjev, dobičkano--no. ene --ta-ven obrat, poceni prod: Stern. limooska eesta lf Pozor trgovci! Trgovec, ki je opustil pt ■kratkim svoje trg. pod je* oddaja globoko pod naba no ceno razno manufakti 110 blag-o, po večini voh no za ženske obleke moSka sutna V poštev p-de samo kurantno le'-bla ?o. RefleHanti. zmo' takojšnjega plačila, na® 5ii'e;o e-voje ponudbe šifro »Ugoden nakup 1 na oglasni odde'ek »Ju Sbupna vrednost blaga bi se m»ra'a en blorik tujšti znaša 60.000 Din. Lepo posestvo 9 oralov »ulie zemlje bližini Pristave, hiša, 60>bi in kuhinja, 3 gospodarska poslopja e vsem gospodarskim inventarjem proda takoj: Ga'uf Alojz. Hajnsko. Sv. Peter, Medvedovo seio, p. Podr»lat. 47114 Krasno posestvo 6 hišo v Mariboru, vrt. sa-■ u ;k r. njiva, skupaj dva joha. Hiša obstoji iz dveh stanovanj, eno stano vanje je prazno in ga lah fco kupec takoj uporabi vse v dobrem stanju, na Pobrežju. Zerkovska cesta Bi, zraven šole. Cen 200.000 Din Poja nila da je AlojiZ ZoTČic, umptn mlin pri Ptuju. 4699: Prijazno trgovino prodam takoj zaradi prese-'i-tve, dobro eksistenčno, ob. ftežno. vpeljano, s prijaznim stanovanjem, potrebnim go spodarskim poslopjem vrtom, na prometni točki Vse v najboljšem stanju, blizu me-ta. brez konkurence. Cena Din 200.000. — Ponudbe pod š:fro »S. K Je. 1929 na oglasili od dr lek »Jutra«. 40858 1 oral njive obdelane, stavbni prostor, solnčna lega. pol ure od centra Maribora oddaljena, na prodaj za 30.000 Din. — Vprašati: J Kesec, Maribor. Teziio 5. 408M 11 ora'ov posestva prodam. Njive, travniki rozd. 500 -adnega drevja, velika hiša primerna za trgovino z vinom t 14 velikimi prostori, coriea, v>-ika klet. Vprašati pri N. Cizerlj, Zavrč pri Ptuju. 47942 Manjše posestvo do &5.000 Din kupim v bli-"ini farne cerkve* Pcnudbe naj se pošljejo s točnim op->om po--lopja in po-e-tv.a ter kra:a na Mati a Klemenčič. Sošice - Kofta-njevac. Hrvatsko. Ajdovo moko Din 4 polento po Din 3.— koruzne činkv moko 2.75 pšenično enotno moko 3.20 razpošilja v vsaki množin: od 25 kg naprej Pavel Seri ej. umetn- mlin. Javornik — Gorenjsko. 46701 50.000 Din do 100.000 Din vloži v - o 1 i d n o podjetje mlajša agilna oseba - splošno trgovsko naobrazbo. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Dober sodelavec« 46792 Družabnika šče dobro uvedeno strojno mizarstvo z lastnim poslopjem v prometnem mestu Dalmacije z letnim prometom Din 300 do 400 isoč. Kapitala je potrebno Din 30—50.000 za do-■avo materijala. Družab-■ k _mo-r-a biti mizar ali pa 'a je sposoben za pisarn i-ka dela Bodočnost za-amčena! Ponulbe pc*!ati na ogl. odd. »Jutra« pod ifro »Agiilen družabnik«. 47098 Pozor! čem družabnika s kapitani 100.000 aH več za do-•o vspevajočo obrt. zaradi "večanja iste Ponudbe na rlas. oddelek »Jutra« pod ačko »Resna ponudba — rt«. 46744 Kdo bi hotel -topiti kot družabnik (ca) tarp®šo trg. naobraženo o-ipodično, v svrho ustalitve dobrega brezkon--»nčnega podjetja. Po-ulbe na ogla.sni oddelek 'utra« pod »Din 50.000«. i 49 Prostor pri postaji parno žago ali za kako drugo tovarno oddam v bogati okolici lesa. Les se lahko naklada iz sušilnega prostora na vagon, ta o da ga ni treba prevažati Odda so po dogovoru Na-'ov v ogl. oddelku »Jutra« 46857 Hiša v Sav. dolini, v dobrem stanju, z elektr. razsvetljavo. ob deželni cesti in zraven farne cerkve, 20 minut od kolodvora, v kateri je bila prej trgov;na in pe. k-arija. naprodaj. Pojasnila daje Matevž Turnšek. Polzela št. 95. 28 Dvodružinsko vilo v bližini Tivolija prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43 'jfrztSirtip aši Katera obitelj bi vzela v o-i.rbo ali za svojega 9-mesečnesra zdravega, krepkega fantka. Naslov pove uprava »Jutra» v Celju. 2od šifro »Januar 1930« 46660 Pozor sekirni kovači in mlinarji! Prodam ali oddam v najem žago venecijanko da bi se preuredi'a v fužino ali mlin na gotovo dobo, predvsem bi bilo primerno za kovača, ker ni daleč nobenega, nahaja se ob glavni cesti. 40 minut od postaje in manjšega mesta na štajerskem. Vodna moč ctalna. Ponudl>e poslati pod šifro »V najem« na ogl. oddelek »Jutra«. 4698S Čevljarsko obrt na prometnem prostoru, obstoječo že mnogo let. zaradi bolezn prodam ali oddam v najem Lokal, delavnica in vsa priprava. — Naslov v ogl. oddelku Jutra. 46575 Osebno pravico oddam takoj zanesljivi osebi v Celju ali v prometni okolici — Zalasrain event. tuli z vinom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrar. 46751 Lepo sobo z dvema posteljama oddam takoj na Rimski cesti 10/11. l-evo. 51 Sostanovalca s hrano sprejmem v lepo in čisto sobo z elektriko ta 650 Din. — Poizve se v restavraciji »Soča« na Sv Petra cesti 3. 17 Gospodična prosi dobrosrčnp gospe — gospode denarne pomoči, še to upanje imam, da si bom s tem pripomogla do ljubega zdravja. Ponudbe prosim na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vedno hvaležna« 40703 Motorno kolo rabljeno upi m in sicer še v dobrem stanju, 6 prikolico. Obenem kupim avtomobil ;a 2 osebi. Znamka kakršna je, samo da je dobro ohranjen. Ponu !'be na ogl. odd. »Jutra« pod »Kupec«. 40822 Kupim avto malo rab!jen, petsedežen zaprto limousino. Ponudbe z zadnjo ceno na podružnic »Jutra« v Celjiu pod šifr »Malo rabljeni 27 Stanovanje tri- ali vrčsotno v Ljubljani išče za februar višji državni uradnik Ponudbe na ogla m oddelek »Jutra« pod »Februar« 46789 Stanovanje •3 sob. z vsemi pritikli-naini, v Ljubljani išče zakonski par brez otro"';. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pol šifro ali do aprila«. »Takoj 46741 ov i:i kompletni rezervni deli vseh vrct maernetov vedno v z.-t-logi. Franc Kristan, Ljub-'jana. Dunajska cesta 54. mehanična delavnica 46610 Lokal v Kranju na prometnem kraju, pri-praven za razne obrti, oddam takoj v najem. Fr.-inr Jamnik, Kranj 30. 40821 Lokale razne velikosti, novo urejene oddam na Krakovskem nasipu — Pojasnila dajo Naviušek Šelenburgo-va ulica 1. 46779 Prazno sobo ddam. s po-ebnim vhodom, z električno rnzsvet-"javo. v sredini me-ta — Samo gospodom Nasl-cv v ogl. odd. Jutra. 47040 2 lepi sobi separirani. oddam takoj izobraženemu gospodu (opr. ali brez), ali za zobotehn atelje oziroma za mirno isarno. Centralna lega. Poizvedbo v ogl. oddelku Jutra. 47035 Sobo elek. razsvetljavo z 2 •posteljama oddam taikoj. Istotam sprejmem sostano-alca Naslov v ogl. odd. Jutra«. »4 Prazno sobo epo, parket in elektrika. sredini mesta, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Joitra«. 25 Sobo z 2 posteljama, električno ••azsvet'avo. snažno, v cen-trumu Ljubi iane. iščem s 15. januariem 1930 Ponudbe pod šifro »Celje« na upravo »Jutra« v Celju 26 Trgovski lokal z inventarjem, vin ko klet-;.o, velikim skladišč-m in kompletnim stanovanjem s 1 februarjem oddam. Pojasnila daje M. Marenčič. Kranj. 14 Lokal za trgovino mešanega blaga,^ na prometnem kraju na deželi oddam poceni v najem. Potreben kapital Din 3<>—50.000. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 7 Delavnico 10 m dolgo in 6 m široko, zelo primerno za vsako obrt s .-tanovanjem in nekoliko zemljišča, tik ob Tržašk; cesti proda Ivan Gregorin. Kožarje pri Ljubljani. 39 Večji prostor za mizar delavnico iščem v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delavnica«. 08 2 dijakinji nižrih razredov, iz boTše rodbine, sprejmem na hrano in stanovanje. Klavir na razipolacro. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 47039 Oglje in drva iuje stalno vsako količi-tvrdk-a Skrbeč Bartol, fiklošičeva cesta šE. 6. mm Trgovino z mešanim blagom vzamem takoj ali pozneje v najein odnosno tudi kupim. Prednost imajo trgovine na Gorenjskem ali Notranjskem. Oziram so samo na res dobro vpeljane trgovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jxxl oj)oibiii»o«no«. 46989 Lepo sobo poleg sodnije oddam takoj "ni ali dvema osetbama _ Na/dov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13 Prenočišče! Iščem stanovanje (prenočišče) za natakarskega vajenca. Oddaljeno no sme biti nad 10 minut od gl. pošte. Ponudbe na og!a«r.i oddelok »Jutra« pod šifro »Toplo in suho prenočišč^--57 Dva gospoda sprejmem na stanovanje po 150 Din. Naslov v ogla-;, oddelku »Jutra«. 38 Kot sostanovalko sprejmem boljšo mirno gospodično. Oiledati med 1. in 2. uro. Naslov v oslas. oddettu 47122 Slaščičarji in peki! V Kranju, velikem industr. mestu, središče Gorenjske oddam v najem lepe prostore in lokal za prodajo, ali grem kot družabnik k veščemu pe^u, slaščičarju za specijalna peciva. Naslov in ponudbe na ogla-«, oddelek »Jutra« pod »Pekarija 1930«. 46328 Ti Gospod akademsko izobražen. 30 let star, . išče poznanstva samostojne dame v svtIio oboj-est-ra nskega razvedrila. Dis krecija častna zadeva. Cenjene dopise po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Zadovoljstvo« 469&0 201etna mladenka trgovsko izobražena, želi znanja z 20—25-letnim gospodom. če mogoče trgovcem ali državuiin nameščencem. Oglasi naj se v ogl. odd. »Jutra« s sliko pod značko »Carmen«. 47021 Vdovec s premoženjem išiče žensko samostojno z majhno pokojnino za skuoao iro spodarstvo. Pošten značaj, lepe postave naj se oglasi Verbošek. Rogaška Slatina 47021 Klavir po zelo ugodni coni zaradi selitve na prodaj. Vič — Glince, Tržaška cesta 28. 47033 Kovčkov gramofon skoro nov, poceni na prodaj. Oiledati pri g. Dre-melj, Karlovš' a cesta 30, II. nad., od 12. do 14. ure. 47010 Pozor, gojitelji kanarčkov (harcerjev) Prodam 5 samčkov, izvrstnih pevcev, 10 samic. 10 kompletnih malih kletk za samčke, 10 kompletnih valilnic in 2 velik- kletki. — Nasiov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 59 m * r F s g r Strojno pletenje Ana Zakoste!ny, Ljubljana, Kette-Murnova cesta št. 6 prevzame takoj v izdelavo vsakovrstno delo Z Kuria orpsa Najboljše sredstvo proti. kurjim očfesom »CLAVT2N« je mast Manjši znesek se je 14 t. m. našel v trgovini šmalc na Marijinem trgu, kjer se dobi nazaj. 15 Delavec je zgubil pri časopisih denar. Najditelja prosi, da ea odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 47121 Dobite v lekarnah, droge-njab ali naravnost iz tvor-nico in glavnega skiadišča M. Hrmak lekarnar — S i s a k Hvaležni pacijenti žeiijo gosp. sanit. svetniku dr. Jesenku v Celju »Srečuo novo leto«. 30 Gospodična uradnica v višji kategoriji, s_ srednješolsko naobrazbo. hišna poseslnica, s popolno -obuo opremo, želi poznanstva z resnim gospodom, ena' cga višjega položaja Starost do 45 let Ponudbe s sliko pod šifro »Evnuh Kdor ima rad izvrstna domače k o 1 i n e. naj_ pride v restavracijo »Soča«, Sv. Petra cesta 3. 10 Osamljen gospod pogreša iskrenega in nesebičnega prijatelja. Dopisa na oglasni oddelek ^Juira; pod značko »Medsebojno spoštovanje«. " 11 Mornariški kapetan tujec, došel na večmesečni dopust v Ljubljano, želi 21 družbo kakega gospoda oti cirja ljublju.11 ke ga-nizije. Dopise na oglasni o-ldeleV Jutra« pod šifro »Prijetno poznanstvo«. 12 Pletilni stroj št. 4 ali 5 kupim Ponudbe na oglasni oddelek Juira pod »Dobro ohranjen«. 46909 Pletilni stroj Dubied št 8—35 cm, dobro phranjen poceni na prodaj. Ponudbe ua osrl. odd »Jutra« pod šifro »Pletilni stroj«. 40709 Stružnico z vodilnim vretenom 2000 do 2-VI0 m vrtilne dolžine, žo rabljeno, toda dobro ohranjeno kupi takoj Ivan Brauu, Maribor. 19 Brezobrestno posojilo za _ zidanje in razdolžitev. Pojasnila v novi . Domačiji«, Maribor. Koroška 10. 47116 Kupim 5GOO do 6000 kg event. tudi več lepili štajerskih mo-šančk jabolk. Xasi. v ogl. odd. Novost! Novost! Železna siužinska Brozovič« patent postelja z\ož« ijiva, s tapeciranim ma-dracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspošiljam po pošt* nem povzetju. TAKO izetcsa SLOitMA Veselo novo leto bodo inieii vsi, ki prevza mejo moja zastopstva! — Josip L i n d i č, Ljubljana Komens-kega 17. Danes »25« Sreda popoldan. — Čakam doma. Sokrat. 54 2 mlada obrtnika inteligentna, želita dopisovati z gospodičnami v starosti de 22 let Resne po nudbe s slikami ua oglasni oddelek »Jutra« pod značko Veselo novo leto«. 44 2 271etna uradnika šče-ta poznanstva z 2 samostojnima damama. — Ponudbe na ogla-Tii oddelek Jutra« pod šifro »Crn in blond«. 55 Mlad gospod se želi eeznaniti z gospodično zaradi skupnega razvedrila in zabave Dopise pod »Veselje« na ogl. odd. Jutra. 47099 »Simpatija« in »Sama« naj dvigneta pismi v ogl. oddelku »Jutra«. — (»ŽePm ljubezni«) "" ~ 47003 Bratskega prijatelja ki mu preskrbiim službo, iščem! Ponudbe pod »Bratski prijatel'« na oglasni ml. delek »Jutra«. 46731 Gospodična želi spoznati inteligentnega gospoda. — Prednost imajo veliki. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« poj šifro »Sonja«. Gospodična srednjih let. z nekaj premoženja. želi znaustva z got-podom v starosti 28 do 40 '.et. s stalno službo, ki ima veselje do graditve lastnega doma. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Lastni dom 1930'. 47073 Inte]igentka Opletna. dobro vzgojena, simpatična. poroči inteli-genta. event. vdovca. Dopise pod :»Lop značaj, na ogl. odd Jutra. 40987 Vsem cenjenim tvrdkam želim ereSno NOVO LETO. Aau«n Daae: cnuiiec. 46694 Gospodična trgovsko izobražena s precejšnjim premoženjem želi znania v svrho ženitve z 28—32 letnim gospodom Prednost imajo trgovci ali drž. uradniki. Pjuudbe s sliko na ogl. oud. »Jutra« pod »Sijajna bodočnost 1930«, 47020 Kdo bi kaj vedel kje se nahajata Marija in Frančiška Ilropot. pristojna v Št. Peter 'v Sav dol.. se naproša, nai javi proti povrnitvi stroškov Mariji Pavšer, Vojnik. 34 Osebni dogodki 1939 in dru?<> zaželjene skrivnost:. Zvezdoslovno znanstvena metoda. C>na 20, 30 50 in 100 Din. Plačljivo v naprej. — Astrolog Kol«. Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4 40 Lesena patent postelja zložliiva, s tapeciranim madracom, zele praktična stane Din. 280.— Trodelni t volno pol-meni mačraci stanejo Din. 750.- * 4 Filatelisti! Brezplačno dobite cen'k znamk, ako pošljete 10 Din, za katere dobite 50 različnih znamk baltiš' iii držav. Avgust Potušek. — Kranj. 40990 Potem mam veliko za« lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be-lo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo> 1 D 300.— in celo ta. j petniško in posteljska blago. ^ L. BBOZOVIC i Zagreb, (Ika 82. 100 Zahtevajte po poštni dopisnici, kaj pomeni ta številka H. SUTTNER, LJUBLJANA 4. PADLIM ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»i Izhaja mesečno. — Dobi se pri vseh knjigarnah in trafikah. Cena 2 Din. M Kdor je prijatelj nepokvarjenega ■ in izvirnega slovenskega humor-ja, naj takoj naroči list pri upravi Rl -: »Pavlilie« v Slovenjgradcu. :- w .................................... I)( Koiporterji se iščejo po vseh krajih. iKompletna (cuhlnju in sicer vso kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto — ves porcelan in vso steklenino, od preproste do najfinejše — jedilni pribor — moderni kuhinjski stroji dalje vse gospodinjske in gospodarske potrebščine, orodje, okovje, nosilke, cement, vso žel eznino, želez je in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice, kompletne kopalne in umivalne naprave nudi najceneje Bogdan Zlile, Ii|ubl|aiia Dunajska cesta 11 (poleg* Figoica) &Ca debelo! •DCa drobno t ► Zdravljeni e ?? Plani lik a" ca j eni j« vaZno preprečevalno sredstvo, ki ž nJim niikdar ne moremo začeti dovolj zso-daj. Preizkušeni »PLANLNKA« zdravilni čaj pospešuje obtok krvi, onemogoča s tem poapnanje žilija, razredči kri in vrne poapnelim žilam pogrebno prožnost, s čimer se odstranijo pojavi osta-rclost; iti ohrani delavna moč v nezmanjšani meri. Zahtevaijte v lekarnah samo pravi »PLAN INKA« ča-j BAHOVEC, v plombiranih paketih in z napisom proizvajalca: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA. ♦ Steene in veseCo Hovo Četo želita cenj. odjemalcem cOvan in Clna fiettne MESARIJA - TRNOVO Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva opustila hotel »Nova pošta« v Rimskih toplicah in se preselila v Sevnico ob Savi, kjer prevzameva hotel »Triglav«. Zahvaljujeva se tem potom vsem dosedanjim cenjenim gostom za izkazano naklonjenost in zaupanje, ki sva ga bila deležna za časa bivanja v Rimskih toplicah. Hotel »Triglav« prevzameva na dan 1. januarja 1930. Točila bova pristna domača vina in skrbela za dobro kuhinjo po zmernih cenah. Na razpolago bodo snažne tujske sobe. Dne 11. januarja 1930 ob 20. uri domača veselica v namen otvoritvi. Za naklonjenost se vljudno priporočata Franc In Alojzija Krenh Lv- o . CM r—< Modrcd Otomane, spalne patent-dHvane, fotelje, garniture, žimnice, po.sfcljne mreže, zložljive železne postelje in vse tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik LJUBLJANA, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma.) Dober zaslužek se nudi potnikom, kateri obiskujejo krojače in šivilje po mestu in deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Potniki«. 1274 Pristopajte k Vodnikovi 'družbi" Svojim cenjenim naročnikom želimo vse najboljše k novemu letu! ziv javnosti ie Dovoljuje govoriti ljudem, ki jih nismo nikoli srečali v življenju. Omogoča opozoriti celo množico interesen tov na kako stvar, da, še več, vzbuditi zanimanje, za ikar ga prej ni bito, ker se stvari ni -poznalo niti pravilno pre-soaaJo. Trgovski svet je to že davno spoznal Po tem potu snubi za spečavamje podjetja ter skuša privlačevati prodajne ponudbe, razširiti znanja itd. Pri tem pa noče biti osamljen, temveč se zateče, da zadosti mnogoštevilnim potrebam, v javnost, išče stanovanj, zaposlitve i't'd.. s ipomooio javnih razglasitev in ne samo z osebnim ogledom ali individuelnim občevanjem. V tem vrvenju zavzema periodično časopisje odlično, da, vodilno vlogo. Izkušeni uporablje-vaici trgovske reklame smatrajo časopisje za glavnega nosilca oglaševanja. Časopis nudi možnost splošne uporabe, največjo p ril a god it ve no možnost. V njem lahko beseduješ mnogo ali malo, lahko se omejiš na impomiraioč poziv ali pa se podaš v široko razpravljanje. Ono dela hitro in dovoljuje, da isto okolje ponovno obdelamo, dalje doseže človeka, ako hoče sam citati. S primerno izbero listov je možno, da pogodimo ravno one pllasti in stanove, kj se jih tiče. Vsekako propaganda potoni časopisja ni bila nikdar enostavna zadeva in v sedanjih časih še manj kot poprej. S potrošnjo za to potrebnih sredstev doseči kar največ možno, to je bila in bo ostala deviza Poteg drugih zahtevkov kakor primerne opreme iinsera-ta, prikladnega besedila, primernega časa itd. prihaja za dosego cilja predvsem vpoštev pravilno določevanje za oglašanje uporabljenih časopisov, kar pa je zopet v zvezi z za tačasni smoter zaželenim razširjanjem in tarifi. V oglaševalne s vrhe na razpolago danih sredstev ne smemo iizdasjati po naključju, takorekoč po občutku, temvečpo načrtu po natančnem študiju oglaševalnih možnosti in njih prikladnosti za posamezen slučaj. ra nalog reši z največjo skrbnostjo tvrdfka PUBUCITAN O. D. delniška družba Centrala: ZAGREB (rimdnlf ceva 11 telefon 33-07 »Vajrecja jugoslovenstca anenena • •• a Najstarejša tvidka F. Golob Ljubljana Ul T priporoča raznovrstne mesne izdelke kakor: hrenovke. safalade, brunšviške, šunkove, posebne salame itd., kakor tudi pristne kranjske klobase. Razpošilja po povzetju od 5 kg naprej. Za dobro blago in točno postrežbo jamčim. Lovske puške ll VffiŠSSM gh 272 floberte. brovninge, pištole, pištole za straSe-uje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi ' F. K. KAISER puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob nenadni izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in bratranca, gospoda Josipa Lampič se tem potom prav iskreno zahvaivujemo. Posebno zahvalo ostanemo dolžni tvrdki g. Avgustu Martinčiču za vsestransko naklonjenost in trud ob času bolezni in smrti, vsem njegovim stanovskim tovarišem in osobju podjetja, ki so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, g g. pevcem za ganljive žalost:nke ter vsem sorodnikom. prijateljem in znacern. ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačan! Rožna dolina, 31. decembra 1929. Žalujoči ostali. I Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče in svak, gospod Vladimir 3anzekovic kapetan v p., v ponedeljek, dne 30. decembra ob pol 15. uri po dolgem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 67. letu svoje clobe boguvdan preminul. Pogreb nenadomestljivega pokojnika se bo vršil dne 1. januarja 1930 ob 15. uri iz hiše žalosti v Poljčanah na tamkajšnje pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala dne 2. jan. 1930 ob 9. uri v cerkvi Sv. Križa v Poljčanah. Poljčane-Trogir-Trst, dne 31. decembra 1929. Alfred Janzekovič, sin, Estella Madirazza, roj. Janzekovič, Anita Koblischek, roj Janzekovič, hčerke, Anton JVIadirazza, zet, Tonči, Lidia, vnuka in ostali sorodniki. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri oče, stari oče, stric, tast, gospod Martin Lah nadučiteli v n. po dolgi in mučni bolezni, danes 31. decembra 1929 ob 8. zjutraj boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 2. januarja 1930 ob % 4. uri popoldne iz mrtvanismee mestnega pokopališča istotam. Celje, Wien, Kairo, La Paz, dne 31. decembra 1929. Žalujoče rodbine: Lah, Pctrič, Petelin, Pendel. Najljubši spremlisuaiec ob deževnih dneh mi je prašek preli Nimaš ne rdečega nosu. ne zagrglje-nega glasu, če se čuvaš nahoda. Tudi nisi v nevarnosti, da se nahodu pridruži še glavobol, pomanjkanje apetita, vročica in druge slabosti. Ako vsled nahoda dihamo skozi usta, so s tem na stežaj odprta vrata vsakovrstnemu prehlajenju, katarju, in-fluenci. ušesnemu vnetju itd. Zato je dobro, da takoj uporabimo »NOSAL« ker ne zamaši nosu. ampak omogoči prosto dihanje skozi nos. NOSAL« se dobi v lekarnah po 10 Din. — Ne jemiji nič drugega, ker ie ta prašek za uporabo zelo prijeten. — Proizvaja: ^ Že&cttna Hit. (ftaficvec Hjtsbljana Dame naj vedno nosijo s seboj »No-saK< v ročni torbici in ga dajejo tudi svojcem. Kupite ga torej takoj. Za dobro upeljani znainkin predmet se išče za takoj mlajši, ne izpod 25 let star samski ki ima veselje do dela in je vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — V poštev pride tudi trgovski pomočnik špecerijske stroke. Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi in dosedanjega službovanja naj se pošlje pod STALNA SLUŽBA št. XXXX na podružnico »Jutra-: Maribor. rVOKHICJI KEH.IM OU.BARUlAKOV/IRHEiA IKSTEKJ... s DRUŽBA Z.OZ. LJUBLJANA PRVOVRSTNI M/5TFPlAl-N'ZKe CEN?!! Vendat nekaj $a&tonjt Pišite upravi revij »Domači prijatelj« in »Naš obzo-r«, Ljubljana 291, ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled, □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i + Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša dobra mati, gospa JrančUka □elnikar Blago pokojnico bomo položili k večnemu počitku na Novega leta dan popoldne ob 3. — Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag spomin! Litija, 31. decembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Lasje so Vaš kras in zdravje Dolžni ste skrbeti za njih nego in za pospes šitev rasti. »INES« vsebuje moči, ki dajejo onemoglim lasnim koreninicam novih, živ> ljenjskih sil. Lonček stane Din 38.—. Dobi se vvseh drogerijah, parfumerijah in brivs skih salonih. Po povzetju razpošilja: »INES«, Ljubljana, Merosodna ul. l/I. 5 _ - o □ □ □ n □ (P. n. občinstvu □ .m.ri;™ raznih vrst po najnižjih cenah ter so- O u nudim stole . olw- _ □ Hdne izdelave. Prepričajte se in zahtevajte cenOk. — □ □ TOMŠIČ VIKTOR ml., tovarna stolov in lesna indu- B M * strija, p. Teharje pri Celju. i7oso □ Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, io igračni vozički v zalogi. Več znamk Bivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. pTRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkot, Ljubljana, Karlovska cest* i Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsnk dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to 'Ztednost pr tvrdki Lud. Baraga, uubljene Selenburgova ulica 6 I. Irezolačen joui> 15-ietn. garanciji Telefon št. 980. a LOHNS& KOROŠKA 9* poslavlja zal.1929 rtu- želi svoji.m stotem odjemalcem srečno novo It to t Burgit bo v bodočem lotu spet sitovat sovražnik kurjih očes, trde k« ,f.ti na P'j'di;>hiit.'h.. Zato zahtevajte povsod Burgit, ta zanesljiva • ta o-J zdravnikov priporočan obKž. Dobite ga v vsoiki lekarni, droigc-i:i parit: meri ji v škatlicah po -I—7 L'::i Buirgit močnejši za kurja .■česa in trde kože na podplatih pa po Din 5. Ako bi ga kje ne d b;'.:. pošijc istega direktno Glavno zastopstvo Burgita Novo mesto. Burg. G. m. b. H. Freiiassing. I kokošje, purje Kosje. naravno in s strojem čišeeno dobavlja v vsaki množini S<1 ¥A J«A. lilkovcc (31 ed j 1 mur j C) Telefon 50, 3, 60. #IVAN BERNIK izdelovatelj šaluzij in rolet Ljubljana, Linhartova ul 16 Naprava rolet v stara okna brez poškodbe zidu in slikarije! Posebno priporoča rolo za okna pri novih stav-bali.#sistem »Ljubljana«.. Najcenejša dobava vsakovrstnega ripsa m da-mast-rolo (drvonrtke) po vzorcih. Ša&zije se izvršujejo v vseh barvah po želji narotVvelja. »Flos« avtomatični zastorni zavijailci ved.no v zalogi. • NOVOST! Vsakovrs tne orientalske zavese med okni. Vsa popravila se točno in ceno izvršujejo. Pojasnila in proračuni (brezplačno. Kvatitetno SoCingensfo otedje z znamko cčala kupite eepit „3eUo" &jtiGCjana, Stali tr§ Ziahtni kanarčki «•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦0ICDGCOB C ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ l/sakourstne ure, zlatnina in srebrnina po nizki ceni LVILHAR.ra W LJUBLJANA, Sv. roti a cesta 3« ««w«»w«««»« » »,«HW. Kakor že cd nekdaj, tako tudi letos popravlja snežne čevlje in galoše staroznaiia tv,rdika prv« slo,venska parna vulikaiiiizacji-a strnišja ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska 11. MULTOB f. ženje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiličev venac br. 5. Telef. 33—01. 20La (Pozor ! Cenjene aame, katere še niso pcsetiie FRIZERSKEGA SALONA •Marre SHrahl, •Maribor GOSPOSKA ULICA U 1. nadstropje levo se opezanajo, da ga poseti/o sedaj. Prvovrstna frizerka na razpolago. Mladost, svežost. lepota! CREME DARM Najbolj dovršen proizvod moderne io znanstven« kozmetike K a/ po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in tisa odstrani vso nečistost mozolje, spuščale. pege. rdečico nosa in drugo Na zahtevo smo razposlati okoli 30.000 po-skušnjib puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic to nad 20 000 naročil. Ne vernjte nikomur, ampak zabte vajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate Pošljemo Vam fc> brezplačno, ako nam pošljete za stroške v »namkab Dm 2.—. Originalne trioglat« puščice dobite po ceni od Din IS.— y vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotica 3. ffjpapasBasžseaaBžseažSHSgSBHHSiBH Šivalni stroji SIN&ER" ♦ : o 0£ H (f) Z O 5 H Ue; U —J U : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t za hišno uporabo in vse obrtne delavnice so znani kot najboljši na svetu. Prodaja na tedenske in mesečne obroke. Brezplačni pouk šivanja, prikrojevanja in vezenja. Jamstvo 15 let. Glavna podružnica za Slovenijo LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 1. PODRUŽNICE: Ljubljana, Šelenbursova ul. I_, Kranj, Novo mesto, Kočevje, Celje, Ptuj, Žalec, Brežice, Maribor, Slovenjgradec in Murska Sobota. O H C 50 C/5 0 m 73 1 r-C o SKai CONTINEffTA! kvalitetni in uisoku oeiuzmazni stroj. Sauioproriaia i.Ivan Hegat, Marihor 170S-3 Vetrinjska ulica ^O Tel. 243-t 16994 3 besede Altvater Gessler Jagerndorff najboMši rastlinski liker se v Jugoslaviji povsod dobi Zastopstvo: Janko IThler. Maribor, Stolna ul. 5 OBOIOIC3aOBOaČDBC3BC=>aC3aC3BC3IC3aC3aO Tvornicc strojev, kovinaste robe in sifon= skih glavic F. R. ROTTFR, Osijek L, PelačeviCeva ulica 7. Priporoča svoje lastne proizvode, kakor stroje za sodo vodo, sifonske glavice, pivs ske črpalke itd. Na skladišču držim vedno samo prave češke in pokalične steklenice. Popravila strojev po zakoniti osnovi in po najnižjih cenah. Ni zastopstvo, nego je v tej stroki najs večja in najstarejša tvornica v Jugoslaviji. Kulantne cenc! Izredno točna izdelava. Zahtevajte cenike!. ]\TajboIje sredstvo za •eiščeite kovin Pazite na ime 16898 SIDOL" ter odklanjajte ponarejene znamke 0.& K. VAGONETI čvrsti in praktič-1^ .. zelo lahe«n tek s