Revlzfja uradnlškega zakona ie atentat na naSe zakonite pravice! Brez parlamenta se hoče pogaziti z uredbo zakonite pravfce, ki nam jih je dal parlament. — Z uredbo se hoče uničiti zakonite pravice naših sptedalnih zakonov. — Službeno dobo se nam namerava zvlšati na 38 službenih let. — Prvo grupo položajnlh plal senam hoče zapreti. — Meščanshošolski učitelji izgube 10% k prvi grupi. — Puoblastilo finaninega zakona gotovo ne daje tako dalekosežnih piavic. — Taka revizija bo rodila se veŁ nezadovoljstva. Tajne in nedemokratične metode pri izda« janju uredb in zakonov. Pri nas se izdajajo uredbe in zakoni »na brzu ruku«. Sestavi se v ministrstvu komisija, zapre se med štiri stene in ne vpraša nikogar ničesar, najmanj pa priza* dete in nato sestavi novo uredbo — nov zakon. Ko pa je isti objavljen, se kaj kmalu izkaže, da je pomanjkljiv, neporaben in včasih tudi neizvedljiv. — JNIo in kaj se se* daj zgodi — popravi se ali pa celo prekliče. Če bi se že pri sestavljanju odredb in zakonov zaslišalo mnenje z zakonom pri^ zadetih faktorjev, ne bi bilo potrebno, da bi se delalo z sestavljanjem zakonov tako kot bi kdc scgal z roko okoli hrbta v žep. Najholjši primer imamo sedaj, ko se revis dira uradniil i zakon. Učni načrt za bodoče šolsko leto je menda že sestavljen in če bo Bog hotel, bo^ demo preizkušali vsako leto nov učni nas črt. Uredbo o disciplinskih sodiščih je za* dela usoda prcklica še preden je bila izve« dena, a uredbo o oblastnih in krajnih šol* skih odborih so začeli krpati preden so bili odbori sestavljeni. S takim postopanjem bomo prišli tako daleč, da ne bodo imela ministrstva in par« lament sploh nobenega drugega dela kot razne revizije zakonov in uredb vsako leto in vsako parlamentarno dobo. Zlo vsega pa je, da so korigirane ured* be in revidirani zakoni vedno slabejši od prvotnih in to zlo ne bo toliko časa ods pravljeno, dokler se bodo uporabljale ne« demokratične in tajne metode pri izdelavi zakonov in uredb. Naravnost kot ponižujoče za parlament pa se mora smatrati, da se tako važni za= kon, kakor je uradniški, korigira in poiz» kuša bistveno revidirati in izpremeniti z uredbo — brez parlamenta. Prvi predlog glede ureditve plač. Prvi predlog glede ureditve položajnih plač se je glasil sledeče: V pripravljalni gruDi naj bi bili vsi uradniki 3 leta. Napredovali naj bi učitelji avtomatično, in sicer: v 5. grupo po 5 letih, v 4. grupo po 10 letih, v 3. grupo po 15 letih in v 2. grupo po 20 letih. V prvo grupo osnovnošolski učitelji ne bi mogli priti. Cl. 7. čin. zak. naj se ukine, zato pa naj pri* dejo nadzorniki, meščanski učitelji in drugi iz čl. 7. čin. zak. tudi v 1. grupo druge ka» tegorije. Ti naj bi napredovali sledeee: v 4. gr. po 5. letih, v 3. gr. po 10. letih, v 2. gr. po 15. letih in v 1. grupo po 20. letih. Osnovne plače bi ostale. Stanarina še ni bila določena, a mišljenje je bilo, da se procens tualno zvišuje. Načeloma je bilo odločeno, da pride razvrstilna uredba v zakon sam. Če se ta predlog sprejme, je obstojala na= mera, da se draginjske doklade znižajo za 50% od prvotnih in na to Hnearno z raz« merami. Sedanji predlog glede ureditve plač. Sedanji predlog glede položajnih pla ; je sledeč: K temu poroča beograjsko »Vreme«, kar odgovarja po naših informacijah istini, sledeoe: V I. kat. plače niso povišane. Pri vseh položajnih plačah se črta 1. stopnja, da jih bo le 9, in sicer od 2.—10. sedanje. Pripravniki ne bodo imeli položajne in osnovne plače, temveč vso plačo v enem, ki jo še odredi finančni minister. Doba jim traja 3 leta. Po 3 letih morajo položiti dr« žavni izpit. Pri učiteljstvu po spec. zak. že po 2 letih. Po tem izpitu lahko pride v 5. grupo, a lahko se ga tudi do dovršenega 5'. leta pridrži kot pripravnika. Stanarina se ne zviša. Napredovanje je pri sodnikih, profe« sorjih in učiteljih avtomatično, v drugih strokah procentualno. Če ni proračunske možnosti (!), se izvrši napredovanje na ra; čun znižanja draginjskih doklad. (Tako se bodo umetno ukinile draginjske doklade). V penzijo se računajo službena leta šele po dovršenem 21. starostnem letu. Vsa prejšnja leta se ne štejejo v penzijo. (Torej bo 35 + leta pred 21. dovršenim starost* nim letom službe!) Kadrski rok se ne prizna nikomur, tudi ne onim, ki jim je bil dosedaj priznan. (Z za= konom bi bila nemogoča taka izprememba!) Rodbinska penzija se prizna moški de^ ci do 24. leta, oziroma dokler ne stopi v službo, ženski deci do poroke. Pravico do polne penzije dobi uradnik z dovršenim 35. službenim letom. (Z ured« bo se hoče kršiti pravica 32=letne službe, ki jo ima učiteljstvo po špec. zakonu). Učitelji napredujejo po 4 letih v 4. gr. po 10. v 3 gr., po 18. v 2. grupo, v kateri ostanejo do penzije. Če se uredba ne iz» premeni, bo prva grupa za osnovnošolsko učiteljstvo zaprta. (Meščanskošolski učitelji izgube 10% k prvi grupi!) Učitelji meščanskih šol pridejo v 4. gr. II. kat. s 3, v 3. gr. II. kat. z 8, v 2. gr. II. kat. s 14 in v 1. gr. II. kat. z 20 leti efdktivne službe po položenem definitivnem izpitu. V roku 5 mesecev se izvrši ponovna razvrstitev po tej uredbi, ki jo izvede cen= tralna komisija za tolmačenje čin. zak. pri ministrstvu pravde. Kritični pregled. Na prvi mah je videti, da znadi, kakor za vse uradništvo, tudi za učiteljstvo revi« zija znatno poslabšanje. Nikakor ni pravično, da se odvzame osnovnošolskemu učiteljstvu pravica napre« dovanja v 1. grupo položajnih plač, ker bi Imeščanskošolski učitelji (ne 'bili nič na slabšem, če bi — kakor dosedaj — tudi osnovnošolski učitelji prišli v 1. grupo. Treba bi bilo onim dati še posebne dodatke čez dosedanje pravice, ne pa osnovnošol« skim učiteljem ukiniti dosedanje pravice, samo da obstoja neka razlika. Drugi udarec je štetje let za penzijo šele po 21. starostnem letu. To se pravi, večini učiteljstva zvišati službena leta na 38 let. Kakor proti prvemu, tako je treba, da tudi proti drugemu dvigne učiteljstvo svoj glas. Tretji udarec je napredovanje v poedi* ne grupe pri višjih rokih, kakor so pred= videni za meščanskošolsko učiteljstvo. Ro= ke za napredovanje je treba na vsak način znižati in izjednačiti z meščanskošolskimi. Gotovo je, da komisija za revizijo čin. zak. ni dobila s finančnim zakonom poobla« stila, da okrne z uredbo dosedanja zakonita prava. Proti temu, da se z uredbo okrnjuje* jo pravice, ki so bile dane z rednim zako* nom, moramo odločno dvigniti svoj glas. Že sedaj moramo svariti merodajne kroge pred mislijo, da bi ob napredovanjih okrnjevali draginjske doklade, še bolj mo= ramo svariti pred kako mislijo, da bi se sedanje navidezno zvišanje pol. plač vzelo za povod za znižanje draginjskih doklad. Spričo stanovanjske krize in draginje stanovanj moiamo nasprotno pozvati na zvišanje stanarine s strani države ter na povišanje draginjskih doklad ravno zaradi povečanja draginje z ukinjenjem stanovanj« skega zakona. Zahtevati moramo, da se ne ukine čl. 7. čin. zak., temveč da se z njim še nadalje re» gulira položaj onim skupinam, ki po službi ali izobrazbi presegajo pogoje za II. kat. Prepričani smo, da tudi meščanskošolski učitelji ne bodo zadovoljni, ker izgube 10% k prvi grupi, ki bi jih imeli, če bi osnovno* šolsko učiteljstvo obdržalo prvo grupo. Odločno moramo protestirati, da se z uredbo zvišuje službena doba od 32 službe* nih let, ki je dana za učiteljstvo s specijal* nim zakonom na 35 oziroma po ovinkih celo na 38 službenih let. V razvrstilni uredbi v čl. 11. so velike pomanjkljivosti, še večje kakor so bile pri prvi razvrstilni uredbi. Roki za avtomatično napredovanje v III. kat. so popolnoma izpu« ščeni. Izpuščena je razvrstitev nadzornikov, učiteljev mešč. šol, ki so prideljeni dru* gim šolam (tehnični srednji itd.), učit. spec. šol, strok. učiteljev na tehn. sred. šolah. za* bavilj, učit. žen. roč. del ter druge pomanj* kljivoisti, ki jih je Pov. UJU izneslo že leta 1923. k razvrstilni uredbi, Materijalni efekt brez ozira na draginjske doklade. Dvignimo svoj glas vsi! Dolžnost vseh društev je, da stopijo na branik naših pravic in dvignejo svoj glas proti merodajnim faktorjem, ki hočejo z uredbo pogaziti naše zakonite pravice, ki nam jih je dal parlament. Širji sosvet bo moral govoriti odločno v tem pogledu, tam damo tudi predsedni* kom informacije o delu, ki smo ga izvršili v tej zadevi in ki ga je tzvršilo UJU. I. kategorija. 1. grupa 2. grupa 3. grupa 4. grupa 5. grupa 6. grupa 7. grupa 8. grupa 48.000 42.000 36.000 18.000 12 00J 9.600 7.2UO 5.400 pripravniki 9.600 veega z placo In osnovno stanarino 1. 2. 3. 4. 5. 11. kategorija. _   — — grupe grupa grupa grupa grupa pripravniki 12.000 9.600 7.200 5.400 4.200 : ie ni doloiena 1. 2. 3. 4. ID. kategorija.     _ — _ grnpa grupa grupa grupa pripravniki: doloceD 9.600 7.200 5.400 4.200 se ni a I. kategorija. n. ka«egoriia. IH. kategorija. 1. grupa 48.000 _ _ 2. grupa 42.000 _ _ 3. grupa 36.000 — _ 4. grupa 24.000 _ _ 5. grupa 12.000 1. grupa 12.000 — 6. grupa 9.600 2. grupa 9.600 1. grupa 9.600 7. grupa 7.200 3. grupa 7.100 2. grupa 7.200 8. grupa 5.400 4. grupa 5.400 3. grupa 5.400 pripravniki: se ni 5- 8ruPa 4.200 4. grupa 4.200 določana pripravniki: še ni pripravniki: še ni določ»na določena . Dosedanje plače 2640 2640 3600 4800 6600 6600 6600 6600 3720 3720 5160 7320 8280 9240 10440 12006 1200 1200 1500 1800 1800 1800 1800 1800 7560 7560 10260 11920 16680 17B40 18840 20406 Nove plače 14 4200 6400 7200 9600 9600 9600 9600 9600 3720 3720 5160 7320 8280 9240 10440 12006 1200 1200 1500 1800 1800 1800 1800 1800 1 9120 10320 138fi0 18720 19680 20640 21840 23406 1560 1760 3600 4800 3000 3000 3000 3000