IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OF — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 Naročnina: Celoletna 100din polletna 50 din četrtletna 25 din Štev. 38 — Leto I. Murska Sobota, 10. novembra 1949 Cena 2 din Pri podjetju Proizvodnja nafte v Lendavi so dosegli državni rekord Nafta je važna surovina za naše gospodarstvo. Iz uje dobivamo petrolej, benzin in najrazličnejša olja. Stara Jugoslavija je pridobivala zelo malo nafte. Ljudska oblast ni mogla tega takoj po osvoboditvi v kratkem času izboljšati. Naša zemlja hrani v svojih globinah mnogo nafte. Toda do nje ni lahko priti. Nafta se nahaja globoko v zemlji in je ponekod treba vrtati do 2000 metrov globoko. Za tako vrtanje so potrebni veliki in dragi stroji. Po osvoboditvi so imel) v Lendavi le par starih strojev, ki so jih pustili bežeči okupatorji- Zato je trajalo vrtanje ene vrtine po 6 mesecev. Nafta je bila globoko v zemlji in mi smo sklenili, da jo moramo dobiti na površje. Zato so nam bili potrebni novi stroji. Sklenili smo pogodbo s Sovjetsko zvezo, da nam proti plačilu pošlje take stroje. Od tega smo imeli malo koristi. Sovjetska zveza je pošiljanje strojev zavlačevala. Če nam je kaj poslala, pa je poslala stare stroje, ki so se po par mesecih pokvarili. Rezervnih delov nam ni hotela poslati da bi tako onemogočila nadaljnjo uporabo teh strojev. Pozneje so popolnoma prenehali pošiljati stroje. Mislili so, da bodo tako najbolj prizadeli graditev našega gospodarstva in izgradnjo socializma. Mislili so, da bomo tako primorani še naprej kupovati nafto v Inozemstvu, ker svoje ne bomo mogli izkoriščati. Delavci pri podjetju Proizvodnja nafte so znali preceniti, kako dragocena je za nas nafta. Zato so vodili vztrajno in odločno borbo, da čimhitreje izvrtajo v žemljo luknje, po katerih bo pritekala nafta. To so bili naši hrabri vrtalci. Njim so pomagali delavci Iz delavnice, ki so izdelovali rezervne dele. Čeprav je večina delavcev le kratek čas v podjetju, svoje delo dobro obvladalo. Pred leti so bili še poljedelci, v največ primerih sezonski delavci. Hodili so v Baranjo, Banat, pa tudi v Nemčijo, Francijo in v druge kraje. Ti ljudje so še morali na vse privaditi in tudi na stroje so se hitro privadili. Stroje so znali pravilno izkoriščati in tako tolčejo stare rekorde. Mnogo je teh junakov vrtalnih mojstrov in delavcev, ki so bili sposobni znižati delovni Čas za eno vrtino od prvotnih 6 mesecev na 3. To pomeni, da z enim strojem naredijo danes 2 vrtini v 6 mesecih, pred par leti so samo eno. In to z tistimi stroji kot včasih. Tako odgovarjajo tistim, ki so želeli, da bi naša nafta ostale v zemlji neizkoriščena. Tako delajo naši vrtalci in nafta teče iz zemlje vedno hitreje, v vedno večjih količinah. Najboljši izmed njih pa je Salko Hukič. On je pred kratkim skrajšal vrtanje od 3 mesecev na j mesec. Kako mu je to uspelo in kako ie prišel na to misel? Poslušajmo ga, kako je to pojasnil na partijski konferenci: Septembra je bil z najboljšimi rudarji pri maršalu Titu. Rudarji so poročali o svojih uspehih. On ni imel kaj poročati. Čeprav je bil dober vrtalec beli rudar — in nosilec medalje dela, so njegovo delovni uspehi bili v primeri z ostalimi malenkostni. Zato je le lahko obljubil tov. Titu, da bo uvedel nov Sirotanovičev način dela. Obveza ie bila velika in marsikomu v podjetju se je zdela neizvedljiva. On je vztrajal ker je kot komunist dal obvezo tov. Titu. Pri tem ga je podprla partijska organizacija. Če boš rabil kako pomoč, ti bomo radi pomagali, so mu obljubili. Vprašali so ga, če hoče zamenjati svoje brigadirje in brigado Izpopolniti z novimi, boljšimi delavci. Odgovoril jim je, da ne, ker je zadovoljen s svojimi brigadirji in se zanese na nje. Le enega ie zamenjal, ki ni bil vreden biti brigadir najboljše brigade. S starimi tovariši in s starimi stroji se je 27. septembra lotil dela. Začel je s prepričanjem, da mora uspeti, da vrtina mora biti izvrtana v enem mesecu, in to njegovo prepričanje in prepričanje njegovih brigadirjev je bilo tako močno, da so uspeli. Tako so stari, povprečni vrtalci z najboljšim vrtalnim mojstrom dosegli nov državni rekord. Hukičev delovni polet je vplival na Gerenčerjevo brigado. Ko je Hukičeva brigada začela z delom, so imeli izvrtano že 900 metrov v globino. Kljub temu jim ie Hukičeva brigada napovedala tekmovanje, katera bo prej dokončala vrtino. Oni so sprejeli. Čeprav dela Gerenčer z najstarejšim strojem, ni hotel popustiti. »Bomo videli«, je odgovoril. »Tudi mi bomo začeli delati na nov način.« Začela se je borba med brigadama. Hukič je bil stalno pri svoji brigadi. Če je bilo težko ali nevarno, je sam vodil. Posebno zadnje noči ni hotel iti spat. Dal je obvezo, da bo v enem mesecu izvrtal vrtino. In mesec gre proti kraju. Teren je bil v globini posebno hud, da so v eni uri izvrtali komaj par metrov. Ena izmena je v 8. urah izvrtala komaj 17 metrov. Težko je vrtati v taki globini, kjer ne vidiš, na kaj dleto zadene. A obvezo mora izpolniti. Kljub vsem težkočam je bila v jutro 28. oktobra vrtina izvrtana. Vrtali so 30 dni. Tako je Hukič dosegel nov državni rekord v vrtanju. Potolkel je prvi in drugi rekord sovjetskega mojstra vrtanja Orlova, ki je dosegel prvi rekord v 70. dneh in drugega v 38. Ob tej priliki je Hukič dal obvezo, da bo naslednjo vrtino končal v 25. dneh. K temu uspehu je prispeval svoj delež tudi varilec Ferenci, ki je izdelal novo dleto. Dosedaj se je z enim dletom lahko izvrtalo 20 do 40 m globine. Ferenci je proučeval material in mu je uspelo izdelati v delavnici podjetja dleto, s katerim se lahko izvrta do 400 m. Tudi Gerenčerjeva brigada je dosegla lep uspeh. Vrtina je bila končana v 45, dneh, torej za polovico časa manj kot prejšnja. Tako odgovarjalo naši vrtalci in delavci v podjetju Proizvodnja nafte na vse klevete in ovire, ki nam lih povzročajo zapadni in vzhodni sovražniki graditve socializma pri nas. V ospredju stroj za prešanje težkih kovinskih kosov — proizvod tovarne orodnih strojev »Ivo Lola-Ribar« v Zelezniku, Zadaj domača naprava za pre- hrambeno industrijo IOOOOF LJUTOMER Glasom razpisa Predsedstva vlade LR Slovenije, komiteta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti se bodo vršile VOLITVE v Krajevne ljudske odbore v Ljutomerskem okraju dne 11. decembra 1949. Dolžnost vsakega volivca je, da se volitev udeleži! Z novim načinom zidanja rastejo hiše hitreje V Dolnji Lendavi rastejo potrebe po stanovanjih vsak dan. Kljub temu, da se gradi in da je letošnje leto bilo dograjeno nad 20 novih dvodružinskih hiš, se potrebe po stanovanjih še večajo. Dotok delavstva se stalno veča. iz majhnega trga raste industrijsko mesto. Več sto gradbenih delavcev dela na tem gradilišču. Toda teh je še vedno premalo; plan delovne sile je dosežen le 50%. Delovni kolektiv se zaveda, da je gradnja stanovanj tudi prispevek k izgradnji socializma, ker se s tem dviga življenjski standard delovnih ljudi. Zato se borijo, da bi dvignili storilnost dela. Tekmovanje po novem načinu dela zavzema vedno širši obseg. Po zadnjem triurnem tekmovanju, ko je brigada tov. Berka prekoračila normo za 220%, so se pripravljale nove brigade, da bodo ta uspeh prekoračile. Pripravljali sta se dve brigadi: Vinkovičeva in Balažekova. Ti brigadi sta si obenem napovedali medsebojno tekmovanje. Tako sta hoteli preizkusiti svoje moči in sposobnosti. Zato je bilo potrebno pripraviti vse potrebno, da ne bi med delom nastopile kakšne ovire. Že med pripravami je zavladalo v delovnem kolektivu veliko zanimanje. O tem se je govorilo ne samo na sestankih, ampak tudi v razgovoru med delavci. Ali bo res kdo prekoračil rekod tov. Berka? Ali se bosta tov. Vinkovič in Balažek uštela? Priprave so bile dobre in temeljite. Ob določeni uri sta začeli brigadi s tekmovanjem. Delo je šlo hitro in gladko izpod rok. Organizacija dela je bila dobra, v izgubo ni šla nobena minuta. Delavci, ki niso bili navajeni takega načina zidanja, so se hitro privadili. Zidovje je vidno rastlo, da so se nekateri čudili. »Kdo bi si mislil, da je mogoče zidati tako hitro?! Če bi vsi zidali takole, bi hiše hitro rastle kakor gobe po dežju.« Delavci obeh brigad so bili spretni pri delu. Zidovje je rastlo enakomerno brez zastoja in popuščanja Dopoldne je bilo že opaziti, da Vinkovičeva skupina prehiteva Balažekovo. Ti so bili bolj spretni in so dosegli zaslužen uspeh. Ob koncu del so ugotovili, da je Vinkovičeva skupina sezidala 35,270 m3 zidu in tako prekoračila normo za 308% Balažekova skupina je zaostala za 5 m3 Čeprav je na delo te skupine nekaj vplivalo člen ovito zidovje, tudi pri boljših pogojih dela ne bi dosegli uspehov prve skupine. Ob razglasitvi rezultatov je zavladalo veliko navdušenje. »Niti to ni zadnji rekord našega podjetja,« so menili nekateri; »Tudi ta se bo dal prekoračiti. Če je mogoče v enem dnevu izpolniti normo za štiri dni, zakaj ne bi mogli tudi ostali zidarji povečati svojo storilnost. Zidanje je treba pospešiti z novim načinom dela in delati po Sirotanovičevem vzgledu. Treba je, delati tako kot delata Vinkovič in Balažek in zidovje bo rastlo hitreje in plan se bo izpolnjeval kljub pomanjkanju delovne sile.« Te besede niso ostale prazne besede. O povečanju storilnosti dela in o novem načinu zidanja se je začelo govoriti povsod v delovnem kolektivu. Čez tri dni se je to začelo tudi izvajati. Tekmovanje, ki je bilo uvedeno že pred tremi meseci, je postalo stalno, a obenem se tekmuje po novem načinu dela. Kjer koli na gradilišču je možno, se dela po brigadnem sistemu. Zaenkrat so pristopile k temu delu tri brigade, ki dosegajo lepe uspehe. Najboljša je Tivadarjeva brigada. Ta je 24 oktobra presegla normo za 73 odst., zadnji teden pa presega normo povprečno za 50 odst. Druga je Puhanoma brigada, ki presega normo povprečno za 40 odst. Tako se bori Splošno gradbeno podjetje v Dolnji Lendavi proti pomanjkanju delovne sile. Zidovje raste, z manjšo delovno silo se po novem Sirotanovičevem načinu dela dosegajo lepi uspehi. Delovni kolektiv je prepričan, da bo tako častno izpolnil svojo dolžnost. Vd NAPOVED TEKMOVANJA OF RADGONA Okrajni odbor OF Radgona napoveduje vsem okrajem Mariborske oblasti tekmovanje, katero je bilo sprejeto na plenumu OF dne 30. 10. 1949 in sicer po istih točkah, po katerih je Oblastni odbor Fronte Mariborske oblasti napovedal tekmovanje Ljubljanski in Goriški oblasti. 1. Kje se bodo najboljše pripravili za volitve po KLO-jih po sledečih točkah: a) v pojačanem političnem delu na vasi in najširšem upoštevanju demokrattičnih načel zakona o ljudskih odborih, kot je številčna moč LO po številu volivnih enot in sokandidatov; b) v študiju splošnega zakona o ljudskih odborih, ki naj pokaže na široke možnosti samostojnega poslovanja ljudskih odborov in prenaša sklepe za pojačanje gospodarske in lokalne dejavnosti KLO-jev, ter v razvijanju zdrave kritike dosedanjega dela KLO-jev; c) v najboljše izvedenih političnih in tehničnih pripravah za volitve ter pomoči državni volivni komisiji 2. V katerem okraju se bo v KOZ in ZS vključilo večji odstotek kmetov, funkcionarjev OF v krajih, kjer obstojajo kmetijsko obdelovalne zadruge ali za- družne ekonomije, at? se bodo v času tekmovanja organizirale. 3. V katerem okraju bodo na osnovi sedanjega števila članov OF odstotno najbolj dvignili število članstva OF in najbolj utrdili disciplino v OF, v največji meri zajamčili sistematično pomoč osnovnim frontnim organizacijam, ter dosegli največje uspehe pri ponovnem študiju in sprovajanju v življenje statuta in programske deklaracije III. kongresa LP Jugoslavije. 4. V katerem okraju bodo v času tekmovanja spravili sorazmerno na enega člana OF največ prostovoljnih ur pri gradnji zadružnih domov in zadružnih objektov. 5. V katerem okraju se bodo najbolj zaktivizirati člani okrajnih plenumov in kje se bodo najboljše izvedle priprave in izvedba ideološko vzgojnih tečajev za funkcionarje OF. 6. V katerem okraju bodo v času tekmovanja najbolje izpolnjevali plane stalne delovne sile in frontnih brigad. 7. V katerem okraju bodo na osnovi izvedbe ostalih tekmovalnih točk dosegli največji odstotek v volivni udeležbi za volitve v KLO-je. Tekmovanje traja do 1. januarja 1950. leta. OF Apače in Žepovci Krajevni odbor OF Apače je napovedal vsem krajevnim odborom OF radgonskega okraja tekmovanje po sledečih točkah: 1. Kateri krajevni odbor OF bo dvignil članarino na 5 din in to s prepričevanjem članstva. 2. Kateri odbor bo v odnosu na število volivnih upravičencev dvignil članstvo na najvišji odstotek. 3. Kateri krajevni odbor OF bo vršil redne 14-dnevne seje in mesečne članske sestanke ter redno pošiljal zapisnike na okrajni odbor OF. 4. Kateri KOOF bo najtesneje sodeloval s krajevnim ljudskim odborom ter politično pripravil izvedbe vseh gospodarskih nalog. 5. Kateri odbor bo izvršil volitve v krajevne ljudske odbore 100 odst. in bo imel najbolj okrašeno volišče. 6. Kateri odbor OF bo pripravil največ materiala za zadružni dom iz lokalnih virov in ga zavaroval pred zimo. Krajevni odbor Osvobodilne fronte Žepovci pa je napovedal tekmovanje vsem krajevnim odborom Osvobodilne fronte v Apaški kotlini v sledečih točkah: 1. Kateri odbor bo redno klical na seje Osvobodilne fronte vse predstavnike množičnih organizacij te istim nudil konkretno pomoč. 2. Kateri odbor bo na dan volitev prvi izvedel volitve s stoodstotno udeležbo. 3. Kateri odbor bo do konca tega leta stoodstotno vključil vse privatnike v kmetijsko obdelovalne zadruge. Plenum okrajnega odbora OF v Ljutomeru Danes je bil v, tukajšnji kinodvorani plenum OF, katerega se je udeležilo veliko število odbornikov OF. nadalje zastopnikov drugih množičnih organizacij. Plenumu je prisostvoval tudi ljudski poslanec ljutomerskega okraja, tov. Lubej. Plenum je razpravljal predvsem o predstoječih volitvah v ljudske odbore Uvodni referat je podal tov. Lubej, ki je prikazal veliki - pomen volitev v KLO Med drugim je delal, da bomo naše KLO znatno razširili, kakor bomo tudi razširili kompetence naših odborov Naši odbori ne bodo več samo nekako orodje. ki bi samo izvrševali administrativne naloge okraja, ampak bodo v bodoče morah delati mnogo bolj samostojno, kol so delali do sedaj. Nujno je da bo v vsakem KLO našega okraja mnogo več odbornikov. Velike preobrazbe katere so se dogodile v našem okraju, zelo širok razmah zadružništva, bodo povečate potrebe po dobrem upravnem kadru Zato bo treba paziti, koga bomo volili v odbore da bomo tako res lahko izvrševali zadane naloge Nazorno je prikazal Vsebino informbirojevskega spora in obrazložil ukrepe informbirojevcev v zvezi z resolucijo (odpoved pogodb, gospodarska blokada, premikanje čet ob jugoslovanski meji itd.) Tu je popolnoma razgalil podle namene informbirojevcev, ter prikazal njihove manevre kot zastrašilno akcijo, da bi naši narodi odpovedali našemu vodstvu in pristali na sovjetski vpliv Delegatje so govornika često prekinjali z burnim ploskanjem ter tako izkazali, da se zanimajo za politične dogodke ter pravilno razumejo pomen teh volitev V diskusiji so delegatje stavili več zelo aktualnih vprašanj, na katere je tov. Lubej izčrpno odgovoril ter delegatom pojasnil številna vprašanja volivnih imenikov, volivne pravice in razne reakcionarne govorice o poteku volitev, katere so se tu in tam pričele pojavljati. V naslednji točki plenuma je tov, Tramšek natančno objasnil tehnični postopek volivne kampanje in volitev samih. Tu so bili podani predlogi za načrtno delovanje aktivistov na terenu o sklicanju sej odborov OF vaških sestanko in množičnih sestankov po večjih centrih. Okraji odbor OF je izdelal na tančen načrt sestankov. Po tem načrtu bo vsak, vaški odbor sklical na določeni dan vse prebivalstvo na sestanek, na katerem bo aktivist ljudem objasni; veliki pomen volitev. Vsak odbornik OF bo zadolžen, da bo odgovarjal za doloceno število hiš, da se bodo vsi prebivalci udeležili volitev. Delalo se bo na tem. da bodo v naših odborih močneje astopane tudi žene. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 10. novembra 1949 Naše delovno ljudstvo na vasi se že izobražuje v izobraževalnih tečajih Odprli so se izobraževalni tečaji. Naše delovno ljudstvo na vasi se v zimskih večerih izobražuje. Sicer ne še povsod, kjer so za to dani pogoji, ker niso pravilno m pravočasno pristopili k organizaciji tečajev, ampak tam, kjer so pravilno postopali. Tako naše ljudstvo pridobiva že novo znanje. Vzoren postopek Lep primer pravilnega postopka je tečaj v Križevcih, kjer se je v tečaj že vključilo 50 ljudi Kako so to dosegli? Vse masovne organizacije so pod vodstvom vaške celice pristopile k organizaciji tečaja in mobilizaciji ljudi za ta tečaj in, kar je za pohvaliti, tega dela so so lotili tudi člani KLO in zadruge Vsekakor je za čestitati njihovi organizaciji LMS, ki je bila najbolj aktivna in je zbrala 20 tečajnikov. Organizacija AFŽ ni hotela zaostati v tem delu za mladino in je zbrala 13 tečajnikov, celica 8, a organizacija OF, KLO in zadruga 9 članov za tečaj. Tečaj je začel z delom po načrtu IOLPS, ki je bil natisnjen v »Slovenskem poročevalcu« z dne 30 okt 1949 in v »Ljudski pravici« Napačno je mnenje nekaterih v Križevcih, da jim ni po- treba obiskovati tečaja in ki se izgovarjajo, češ »saj sem Že zadosti star in dovolj pameten« ali »na tečaj naj hodi mladina, ki ima za to veselje« lOO% vključitev vaške celice in članov Izobraževalnega društva bi morali jemati za vzor tudi člani vaške organizacije OF v Križevcih, ki dobro vedo da se človek uči, dokler je živ Žal. da tečaj ni dobil radioaparata, ki ga Je OOLP naročil za njih v Ljubljani, ker bi na ta način tečaj - nedeljskimi predavanji izpopolnil svoje znanje Kdo bo vključil več ljudi v tečaj? Tekmovanje! Naj mlajše izobraževalno umetniško društvo »Kučan Kolomana« v Adrijancih je vključilo v svoj tečaj 25 ljudi in sicer 13 žensk in 12 moških, kljub temu. da se je v Adrijancih v začetku vključilo v tečaj v Gornjih Petrovcih le 5 vaščanov iz Adrijancev Oni sami želijo imeti svoj tečaj in v njega vključiti čim več ljudi iz domače vasi. In ne samo to! Vaška organizacija LMS v Adrijancih je pokazala, da pozna nov način dela v socialistični, Titovi Jugoslaviji. Na predlog predsednika organizacije LMS. tov Kovač Viljema je tečaj napovedal tekmovanje celemu okraju in sicer v tem, kateri kraj v okraju bo v tečaj zajel procentualno največ ljudi iz domače vasi. S tem je organizacija pokazala borbenost in smo prepričani, da bo v tečaj vključila še nove ljudi, da ji kateri drugi kraj ne odnese zastavico. Tako je pravilno! Tečaji v posameznih šolskih upraviteljstvih tudi tekmujejo Šolsko upraviteljstvo Gornja Lendava, ki ima v svojem delokrogu tri šole, je ustanovilo tečaje v vsaki vasi, kjer je šola. Tečaja bosta, razen v Gornji Lendavi, tudi v Dolnjih Slavečih in v Kruplivniku. Vsi tfije tečaji so si napovedali medsebojno tekmovanje Medsebojno tovariško pomoč so pokazali ti trije tečaji s tem. da si bodo pomagali s predavateljskim kadrom. Na ta način so pravilno rešili vprašanje predavateljev, ki jih primanjkuje zlasti v oddaljenih krajih od centra okraja Mladina je tudi drugod pravilno prijela za delo V Krogu je organizacija LMS prijavila do sedaj 30 mladincev in mladink v tečaj Naloga organizacije in domačega izobraževalnega društva je, da mobilizira v tečaj še odrasle ljudi, ki so se na občnem zboru izobraževalnega društva v Krogu zalagali za otvoritev tečaja Verjamemo, da bo mladina tudi to nalogo častno rešila, kakor je rešila prvo, ko je mobilizirala svoje člane v tečaj. Novo društvo in novi tečaj V Ženavljah so ustanovili izobraževalno umetniško društvo »Miška Kranjca« in s tem dali viden dokaz ljubezni do tega živečega borca za socializem Izobraževalni odsek je zajel v tečaj 32 svojih članov Poročajo, da bodo število tečajnikov v te- čaju še zvišali. Društvo bo. kakor to predvideva njihov enoletni, načrt, uredilo oder v domačem zadružnem domu, priredilo bo 5 odrskih prireditev, naročilo bo časopise in revije in priredilo 6 predavanj v okviru Ljudske univerze. Ustanovili so tudi pevski zbor. Agilnemu društvu, ki je pokazalo ob svoji ustanovitvi veliko voljo in iniciative, želimo v njegovi borbi za preobrazbo domače vasi veliko uspeha, ki ga bo doseglo z vztrajnim delom. Tudi ostala društva so pravilno ocenila namen tečajev Izobraževalno umetniška društva v Prosenjakovcih. Bodoncih, na Tišini in v Gornjih Petrovcih so ravno tako kakor prej navedena društva pokazala veliko razumevanje za ustanavljanje tečajev. Gornji Petrovci bodo morali v svoj tečaj zajeti še nove ljudi. Izobraževalno umetniško društvo »Mura« v Bakovcih, kjer je KOZ, je tudi pravilno postopalo in je otvorilo tečaj. Potrebna je pomoč množičnih organizacij Množične organizacije v posameznih vaseh okraja niso pokazale dovolj iniciative, pa tudi dela ne. Čudi nas, da se je na Cankovi priglasilo v tečaj le 8 mladincev in mladink, ko pa vemo, da ima vas vse pogoje za otvoritev tečaja in ima dobro mladinsko organizacijo. Ne vemo, kaj delajo tamkaj ostale organizacije. Tudi gasilci niso pokazali dovoljno razumevanje, ravno tako ne člani KLO. Vsekakor bi bila sramota za Cankovo, da se vozi »na repici« dogodkov v okraju. Se zmiraj napačno mislijo, da je tečaj »zadeva« šolskega upravitelja Verjamemo, da se bodo ob pravilnem in takojšnjem prijemu za delo osvobodili tega napačnega pojmovanja. Zadeva Šole pa je, da se bo pobrigala za predavateljski kader in da bo dala na razpolago učne prostore za tečaj. Mobilizacija ljudi za tečaj je pa »zadeva« množičnih organizacij, Gasilskega društva, Rdečega križa, Zadruge in KLO Poznavajoč delavnost ljudi na Cankovi, verjamemo, da bodo popravili to začetno napako in da bodo v tečaj zajeli število ljudi, ki procentualno odgovarja njihovemu številu prebivalstva. Komisija iz Gančan, kjer je lansko leto bil tečaj, kljub temu, da šteje 9 Članov, ni do sedaj ničesar poročala o svojem delu in uspehih svojega dela V domanjševski komisiji, ki je pravilno sestavljena, ker se v njej nahajajo predstavniki vseh množičnih Organizacij, KLO in KZ. nekaj ni v redu, ker nimamo od nje nobenega poročila. Njihovo manjšinsko izobraževalno umetniško društvo bi moralo biti tudi bolj aktivno pri delu za organizacijo tečaja v kraju. Rogaševci so nekdaj imeli bogato in pestro kulturno življenje v kraju in ne moremo razumeti, da v tem kraju sploh niso ustanovili društva, pa tudi tečaje ne, kljub temu, da je to mogoče v Adrijancih, v Markovcih, Križevcih, Krogu itd., ki nimajo tako bogatih kulturnih tradicij. Tam nekdo ovira delo na kulturnem polju. Verjamemo, da bodo člani masovnih organizacij v Rogaševcih enkrat prav borbeno rešili to vprašanje in prekinili s spanjem, kakor to delajo po ostalih vaseh okraja. Nič boljše ni v Kančevcih, kjer so našli le tri mladince za tečaj. Izgovor, da so vaške hiše daleč od sole, da nimajo obleke in čevljev, ne more opravičiti nedelavnost organizacij v kraju. Zdi se nam, da je ravno v Kančevcih prepotreben izobraževalni tečaj, da dobijo ljudje pravilen vpogled v delo zadruge in da dobijo splošno izobrazbo Ne verjamemo da v Kančevcih ni naprednih ljudi, da ni ljudi, ki si želijo izobrazbe, kakor si to želijo v ostalih vaseh okraja. Nobenega poročala še ni iz Markovcev, kjer je ustanovljeno izobraževalno umetniško društvo in ki si je vzelo v plan ustanovitev tečaja v kraju Markovci imajo vse pogoje za ustanovitev tečaja Mogoče so že začeli, toda mi ne vemo ne za imena komisije, ne za delo komisije, če one obstoje. Videnci in Fokovci imajo komisije O delu teh komisij ne vemo prav tako ničesar. V Ižakovcih vemo. da bo tečaj, toda ne vemo, koliko tečajnikov je v tem tečaju. Na Melincih bo tudi tečaj, ko uredijo svoje domače zadeve. Treba je pohiteti z delom! Strukovci so se v začetku mislili vključiti v tečaj v Bodonce. Pozneje so sklenili, da bodo imeli sami svoj tečaj v domači vaši. To je prav Morajo pa javiti, kateri predavatelji jim manjkajo, da OOLP pravočasno priskrbi predavatelje za tečaj v Strukovcih. Ne vemo, kdo je tudi v Strukovcih začel strašiti z izpiti, katerih se oni »bojijo«. Namen tečajev ni nikogar strašiti, nikogar zafrkavati ali kaj podobnega, pač je namen tečaja, da naši delovni ljudje na vasi izpopolnijo svoje znanje, da na tečajih diskutirajo, z eno besedo, da se izobražujejo. Morali bodo pohiteti s predpripravami, da pravočasno končajo snov, ki je predvidena za te tečaje. Mislim, da ni posebno daleč segati, da najdemo sovražnike teh tečajev im da se ljudje dobro zavedajo, kdo ovira delo na izobrazbi našega delovnega kmeta. V Murski Soboti so začeli z organizacijo tečaja Prebivalci Murske Sobote, ki niso vključeni v noben tečaj in nikjer ne študirajo, a to so predvsem naši ljudje iz Turoplja in »Bakše« ter iz Agrarne ulice se bodo radevolje vključili v tečaj Naše članice AFŽ, ki niso vključene v noben študij, so pripravljene oblikovati tečaj. Naloga mestne organizacije OF AFŽ LMS, članov sindikata. ZB gasilcev in BK je, da mobilizira v tečaj čim tečaj število ljudi. Z delom ie treba pohiteti. Predavatelji so na razpolago Tečaje v naše kmetijsko obdelovalne zadruge! Mi imamo v okraju kmetijsko-obdelovalne zadruge in zadružne konomije. V vaseh, kjer obstojajo zadruge, še niso pravilno pristopili k delu za organizacijo tečajev. Tako n. pr. ničesar ne vemo o tečaju v Tešanovcih. kjer je možna zadruga, ne o tečaju v Puconcih, Sebeborcih; na Hodošu se branijo, a predvideni tečaj v Krplivniku je izgleda propadel. Verjamemo, da bo naše delovno ljudstvo v zadrugah samo pripomoglo k ustanovitvi tečajev v vaseh, kjer so zadruge in zadružne ekonomije, ker so že s svojim vstopom v zadrugo pokazali ti, ljudje, da so revolucionarni in bodo prav na isti način pristopili k rešitvi vprašanja lastne izobrazbe svojih članov v zadrugi. V nasprotnem pomeni da so stopili v zadrugo z drugimi nameni. Pomagati je treba s redavatelji Člani kmetijsko obdelovalne zadruge v Kramarovcih, ki so s svojim delom v tem letu pokazali izredno e uspehe, želijo imeti svoj izobraževalni tečaj v domači vasi. OOLP bo moral pomagati temu tečaju s predavatelji, ker v Kramarovcih nimajo zadosti predavateljev. Vsekakor že samo število prijavljencev v Kramarovcih zahteva, da se jim mora pomagati, ker se je priglasilo v tečaj 50 zadrugarjev. Ta zadruga, ki je bila »na jeziku« v prejšnjih letih vsakemu nasprotniku kmetijske izobrazbe na vasi, kaže danes jasno pot ki jo morajo ubrati ostale zadruge. Zbudimo tiste, ki spijo Imamo še nekatere vasi, ki v resnici spijo Vprašamo se, kaj je s tečaji v Pečarovcih, Kuzmi, Serdici, ki ima svojo komisijo, s tečaji v Brezovcih, Beltincih, ki imajo, ponovno naglašamo, vse pogoje za tečaj, a do sedaj niso ničesar ukrenili in so se vrgli le na umetniško delo. Tudi v Gederovcih imajo možnost otvoritve tečaja, a da ne govorimo o Šalovcih, kjer je tečaj prepotreben. Ob priliki ustanovitve izobraževalno umetniškega društva so Šalovčani že pokazali, kakšen odnos imajo do kultur-no-prosvetnega dela, ker se niso udeležili občnega zbora, kljub temu, da so obljubili, da bodo ustanovili društvo Kaj je dolžnost članov naših sindikatov? Člani naših sindikatov, ki se dnevno peljejo na vas. ker tamkaj imajo stanovanja, in člani ostalih sindikatov, ki v glavnem delajo na vasi. morajo imeti v vidu. da je njihova sindikalna dolžnost, da pomagajo pri ustanavljanju društev in tečajev v vasi oziroma morajo uvideti, da jim bo njihovo delo na vasi veliko olajšano v vaseh, kjer so ljudje izobraženi, kakor tam, kjer se ne izobražujejo. Tekmujmo za boljšo storilnost dela in boljšo kakovost proizvodov Na množičnem sestanku sindikalne podružnice Ustroja v Maribora, kjer so bili prisotni zastopniki vse strojno-traktorskih brigad Mariborske oblasti, je bil sprejet sklep, da se napove tekmovanje vsem strojno-traktorskim postajam in upravam Ustrojev v Sloveniji, ki bo trajalo od jesenske kampanje (15 septembra) do konca iste (31. decembra) 1949 v naslednjih točkah: 1. Kateri Ustroj bo dosegel izvršitev plana v najvišjem procentualnem odnosu jesenskega tekmovanja. Rezultat: za vsak odstotek po 10 točk. 2. Kateri Ustroj bo dosegel najvišji povpreček po normi v odnosu enega izpravnega agrotehničnega traktorja na 1 pogojni ha? Rezultat: za vsak odstotek po 10 točk. 3. Kateri Ustroj bo prihranih v odnosu izvršene pog. (pogojni) ha največ goriva (petrolej, nafta) in kakšen bo povpreček porabe petroleja in nafte na 1 pog. ha? Rezultat: za vsaki odstotek po 10 točk. 4. Kateri Ustroj bo imel ob koncu jesenskega tekmovanja sorazmerno na traktoriste v procentualnem odnosu največ udarnikov? Rezultat: za vsak odstotek po 1 točko. 5. Kateri Ustroj bo imel udarnika, ki bo po Sirotanovičevem načina tekmovanja za najvišji odstotek presegel normo? Rezultat: za najboljšega 30 točk. 6. Kateri Ustroj bo imel koncem tekmovanja najboljšo brigado Slovenije? Rezultat: za najboljšo brigado 30 točk. Republiški odbor sindikata kmetijcev Slovenije je po proučitvi napovedi tekmovanja po točkah predlagal še dodatno točko za tekmovanje: 7. Kateri Ustroj bo imel manj okvar na strojih v Času tekmovanja t kje bo boljše čuvanje in negovanje strojev? Rezultat: za brigado 30 točk. V ta namen bo sestavljena tekmovalna komisija pri Republiškem odboru sindikata kmetij. Slovenije v Mariboru, kamor se bodo tudi pošiljala poročila o tekmovanju, iz katerih morajo biti točno razvidni uspehi in rezultati tekmovanja vsake uprave Ustroja, vsake strojno-traktorske brigade in vsakega posameznika posebej. Poročila se morajo pošiljati točno, kar se bo upoštevalo pri tekmovanju (do 1. in 4. v mesecu za vsakih 15 dni za nazaj). V. S. Konferenca gimnazijske mladine V sredo, dne 2. novembra, se je vršila v dvorani OF letna volivna konferenca ob prisotnosti kadrovika Oblastnega komiteta, sekretarja OK LMS in tov. Novaka iz prosvetnega odseka. Konferenco je otvoril tov. Čarni in v svojem političnem referatu dejal: »Mladina, ki ne dela aktivno v organizaciji, ki se ne uči, ne dviga ideološkco-politične ravni, ne spada v našo organizacijo, borbeno mladinsko organizacijo.« Navedel je tudi nekatere imensko, na licih se jim je opazilo, da ie imel prav, da so bili prizadeti. Ob koncu referata je dejal: »Tovariši, tovarišice! Vložimo vse svoje mlade sile v delo; izpopolnjujmo svoje znanje, dvigajmo svo- jo politično ravan, vključujmo se v vse oblike dela organizacije Uspeh mora biti, samo volja je potrebna in tudi to imamo. Uspehi in zmage bodo najboljši odgovor tistim, ki nesramno klevetajo našo Partijo in naše narode.« Potem je tov Novak v svojem organizacijskem referatu analiziral organizacijske slabosti Kritiziral je predvsem nekatera vodstva razredov Dejal je: »Prva naloga organizacije je graditi novega človeka — to se pravi socialističnega človeka domovine Potemtakem je tudi naša šola — šola za izgraditev socialističnega Človeka — ljudskega inteligenta« Poudaril je tudi, kakšne važnosti je povezava s tov profesorji in prav posebno s tov. razredniki, rekoč: »Poglejmo v 8 razred, tu le najboljši učni uspeh, ker je sekretariat, tesno povezan z razrednikom tov. Kučanom, ki se vsak dan zanima za situacijo v razredu in je pripravljen organizaciji priskočiti na pomoč pri reševanju njenih problemov.« Ob koncu je dejal: »V naši državi sta Partija. Tito ljudstvo ter domovina eno in isto. Mislim da ni tovariša med nami. ki ne bi stopil Junaško na branik naše domovine proti vsem napadalcem od katere koli strani.« Zaključil je: »Tito, mi smo pripravljeni za pravico In resnico dati vse, tudi svoja mlada življenja.« Po referatih so sledile volitve v 15-članski ŠK LMS. Mladina je izvolila svoje najboljše tovariše za voditelje, kot so Čarni, Novak, Stopar, Podlesek in še drugi Po volitvah so sledile diskusije. Diskutirali so člani ŠK LMS in sekretarji razredov. Najboljša diskusija od sekretarjev razredov je bila diskusija sekretarja 6. razreda, ki je natančno analiziral delo organizacije, kritiziral slabosti organizacije Diskutiralo je 14 tovarišev. Tov. sekretar OK LMS je predvsem orisal delo mladine na šoli, opozoril na napake organizacije. Dobra je bila tudi diskusija tov. Ferenc Draga, ki je diskutiral o disciplini. Na konferenci je bilo ustanovljeno tudi DKUD, ki bo dalo več prireditev, proslav in igro ne samo v Murski Soboti, ampak tudi na vasi. Do sedaj je že nad 60 prijav. Izvoljen je bil tudi odbor. Prav tako je na gimnaziji ustanovljen klub LT s prirodoslovnim, avto-moto- in modelarskim krožkom. Klub LT ima nad 70 prijav. Mladina je sprejela tudi tekmovanje, ki ga napoveduje mladina Poljedelske šole v Rakičanu v predvojaški vzgoji. Sklep konference je bil, da bo organizacija LMS vzgajala Šolsko mladino v res prave zavedne graditelje naše domovine, da se bo mladina borila proti vsem poizkusom, ki bi hoteli odvrniti naše ljudstvo od CK KPJ in genialnega voditelja tov Tita. Iz šole morajo iziti res pravi Titovi mladinci in mladinke, ljubitelji domovine in socialistične graditve. Č. L. Mladina soboške gimnazije je napovedala tekmovanje ptujski gimnaziji Mladinska organizacija na gimnaziji v Murski Soboti napoveduje tekmovanje mladini ptujske gimnazije v sledečih točkah: 1. Katera organizacija bo imela manj negativno ocenjenih dijakov; 2. V kateri organizaciji bo manj izostankov od pouka; 3. Katera organizacija bo dosegla večjo disciplino pri pouku; 4. Katera organizacija bo vložila več truda, da dvigne politični nivo mladine; 5. Katera organizacija bo vključila več mladine v kulturno-prosvetno delo To je v DKUD; 6 Kje bo več članov LT; 7 Katera organizacija bo dosegla večjo udeležbo pri marksističnem krožku; 8 Katera organizacija bo nudila več pomoči pionirski organizaciji: 9 Katera organizacija bo dala več prostovoljnih ur pri fizičnem delu; 10. Katera organizacija se bo bolj pripravila na Dan republike in dala kvalitetnejši kulturni spored. Mladina gimnazije Murska Sobota Proslava 25 letnice obstoja gas. društva Anerejci Prostovoljno gasilsko društvo kraja Andrejci je dne 6. novembra 1949 proslavilo 25 letnico obstoja. Kljub slabemu vremenu se je zbralo prebivalstvo iz domače vasi, kakor tudi iz sosednih v is Isto so se tudi udeležili proslave gasilci iz kraja Ivanovci in Krnci. Proslavo je otvoril poveljnik čete. kateri je potem predal besedo domačemu predsedniku čete, ki je v svojem referatu naglasil delo organizacije in njen razvoj v teku 25 let. Po končanem referatu predsednika čete je prevzel besedo domači tajnik gasilcev, ki je omenil zgodovino društva Med drugim le povedal da te četa obstoja in do sedaj nastopala pri gašenju 51 požarov Zatem so imeli govore t variši iz Okra ne gasilske zveze, ki so tudi naglasili, kakšno veliko vlogo igra danes gasilstvo na vasi in v naših mestih da danes naša ljudska oblast v veliki meri pomaga našim gasilcem, ki vidi v njih organizacijo, ki očuva letno milijone naši socialistični domovini Tudi z deklamacijo je naslonila tovarišica članica Ljudske tehnike Zatem je imel politični referat predsednik OF Ob zaključku je bilo polaganje vencev umrlim gasilcem. M. Sobota, 10. novembra 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Pomoč organizacije AFŽ pri kmečkem festivalu Za kmečki festival, ki se je vršil v Murski Soboti, so se izkazale s svojim sodelovanjem predvsem žene gornjelendavskega sektorja Tako so žene Gornje Lendave aktivno sodelovale ob priliki nastopa KUD »Franceta Prešerna« v pevskem, dramatičnem in folklornem nastopu. Sodelovale so dalje z izdelki sekcije ra domačo obrt in izkoristile tekstilne odpadke, katere so prej odvrgli Iz teh odpadkov so naredile zelo okusne šopke cvetlic, ki služijo za okras oblek. Članice AFŽ Gor Slaveči so sodelovale z izdelki, ki so jih izdelale v svojih prostih večernih urah V glavnem so to volneni izdelki Prav tako kakor žene iz Gornje Lendave, so iz volnenih odpadkov izdelale okrasno cvetje, otroške pletene oblekce in naglavne rute Tov. Lovrečič Amelija članica AFŽ iz Kuzme, je ob priliki festivala nastopila s svojim mešanim in pionirskim pevskim zborom ter je naštudirala z dramatično skupino izobraževalnega društva Kuzma dvodejanko »Srečanje« Ženam gornjelendavskega sektorja bo njih uspeh in zavest, da s svojim sodelovanjem pomagajo pri izgradnji socializma v naši domovini, dal poleta za nadaljnje delo. Žene gornjelendavskega sektorja so se izkazale že pri različnem delu in se bodo tudi v bodoče. Ob priliki obdaritve Petkove brigade iz Trbovelj, udarnikov iz Tovarne avtomobilov v Mariboru in udarnic Tekstilne tovarne v Mariboru so članice AFŽ organizacije soboškega okraja prispevale precej v materialu, s katerim so obdarile vsakega posameznega udarnika Obdarovanih je bilo 25 udarnikov in udarnic. Proglasitev udarnikov na državnih posestvih v Črnc h in na Kapeli V nedeljo popoldne so na državnih posestvih v Črncih in na Kapeli proglasili prve udarnike za dosežene uspehe v poljedelstvu, vinogradništvu in živinoreji. V Črncih so prejeli te naslove: Daraiš Terezija, Cuk Alojz, Partek Karl, Lesič Viljem, Peterčič Elizabeta, Vebarič Alojz, Dvornjak Ludvik, Postružnik Ivan; na Kapeli pa Cimerman Marija, Bračko Terezija, Filipič Vida, Orgolič Greta, Zamuda Antonija. Zadravec Jožefa, Trnovec Miroslav, Petek Alojzija, Knez Anton, Ivančič Ivan in Perca Jožef. Razdeljenih je bilo vrč denarnih nagrad, nekateri pa so bili pohvaljeni. Po svečani izročitvi diplom in po raz- delitvi nagrad so bile kulturne prireditve. V Črncih je nastopil pevski moški zbor delovnega kolektiva, ki je uprizoril tudi enodejanki »Analfabet« In »Izdajalec«. Na Kapeli je sodeloval mešani pevski zbor kulturno-utnetniškega društva »Jože Kerenčič« iz Gornje Radgone V Črncih so žene, zbrane na svečanosti, poslale Glavnemu odboru AFŽ v Ljubljano protestno resolucijo zaradi prepovedi udeležbe žena na kongresu v Moskvi. Proglasitev novih udarnikov na robu severne meje je ponoven dokaz, kako naše ljudstvo s svojimi delovnimi uspehi odgovarja vsem informbirojevsklim klevetnikom. Kolektiv Vojnega trg. podjetja v Murski Soboti je dobil prehodno zastavico Kolektiv Vojnega trgovskega podjetja v Murski Soboti je dobil za svoje požrtvovalno delo prehodno zastavico kot najboljši kolektiv varaždinske direkcije. Ob priliki podaritve prehodne zastavice je podružnica pozvala vse svoje Člane. Poslovodja tov. Vinkovič Albert in predsednik podružnice tov. Veren Jože sta objasnila članom pomen prehodne zastavice in poudarila. da se še nadalje morajo boriti za to zastavico, da jo bodo tudi obdržali. V tem primeru je bil sprejet nov predlog za bodoče delo v podjetju. Podružnica je napovedala tekmovanje sledečim podjetjem: Varaždin, Koprivnica, Bjelovar in Čakovec v sledečih točkah: 1. Kdo bo dosegel boljšo rezultate v blagovnem prometu po vrednosti in asortimentu; 2 Kdo bo imel boljši odnos do strank; 3. Kdo bo samoiniciativno boljše postregel svoje odjemalce; 4. Kdo bo boljše namestil in čuval svoje blago v magazinu; 5. Kdo bo dosegel boljše rezultate v doseganju in preseganju plana; 6. Kdo bo imel boljšo kvaliteto proizvodov; 7. Kdo bo dosegel večje znižanje polnolastne cene; 8 Kdo bo prihranil več materiala v proizvodnji; 9 Kdo bo dosegel boljšo delovno disciplino; 10 Kdo bo imel bolj higiensko urejene prostore in delavnice; 11. Kdo bo dosegel boljše rezultate v delu pri OF; 12 Kdo bo dal več delovnih ur. Prisotni člani so vsi z odobravanjem sprejeli tekmovalne točke in so se zavezali, da bodo dali vse svoje sile za izvedbo teh, Obenem so se obvezali, da bodo prehodno zastavico obdržali. M. A. Ljudska inšpekcija Naloga ljudske inšpekcije je, da kontrolira vsa trgovska podjetja. Tako je komisija pregledala dne 6. oktobra 1949 Potrošniško zadrugo manufakture in Okrajni magazin špecerija 3. Pregled so izvršili ljudski inšpektorji: 1. Kiralj Josip, legitimacija štev. 8529, vodja; 2. Jug Karel, legitimacija štev. 8676, član; 3. Zlokarnik Marija, legitimacija štev. 8672, član. Operativni vodja Potrošniške zadruge: poslovodja tov. Škrilec Prane, Naloga te komisije je bila, da pregleda dejansko stanje zaloge in kontingenta, redno poslovanje, razdeljevanje med člane PŽ. Ljudska inšpekcija je ugotovila, da je primanjkljaj pri moškem kamgarn-štofu 1.20 m. Tako je bila izmerjena cela troba blaga in se je ugotovilo, da manjka 15 m. Poslovodja je izjavil, da so štirje uslužbenci vzeli vsak po eno obleko, t. j. vsak po 3 m štofa, peto obleko so pa dali tov. Trstenjaku, podpredsedniku OZKZ Murska Sobota, kateri je vrnil 1.80 m druge vrste štofa, dočim je iz tega kontingenta vzel 3 m in na ta način je nastal primanjkljaj za 1.20 m blaga. Pri poslovanju se je ugotovilo, da PZ redno posluje in redno razdeljuje med svoje člane Ljudska inšpekcija je predlagala poslovodja v kaznovanje. Isti dan so člani ljudske inšpekcije pregledali Okrajni magazin špecerija 3, kjer so ugotovili, da je trgovski lokal za prehrambene predmete nehigieničen in ne odgovarja za današnje razmere. Lokal je bil pregledan ter je komisija ugotovila, da podgane napadajo prehrambene predmete ter milo. V zalogi moke, namenjene za garantirano preskrbo, je bilo ugotovljena, da se nahajajo podganska gnezda. Zaradi tega postanejo prehrambeni predmeti neužitni in škodljivi za zdravje. Ljudska inšpekcija predlaga, da se ta trgovina zapre in se lokal preseli in to v najkrajšem času. Ta nalog je že bil dan od OLO, Poverjeništvo za preskrbo in prehrano, o katerem je bil obveščen ravnatelj Okrajnega magazina tov. Tručl. Za zgornjo preselitev je bil dodeljen lokal v Titovi ul 15, kjer se je po prizadevanju ravnatelja OM vselila trgovina plan 2. Nepravilno razdeljevanje nakaznic za usnje Poverjeništvo za trgovino in preskrbo OLO je sprejelo mali kontingent usnja za popravilo prednikov za čevlje. Takoj po prejemu usnja je Pov. za trg. m preskrbo stopilo v stik z Okrajnim sindikalnim svetom zaradi razdelitve istega kontingenta sindikalnim podružnicam. Pov. za trg. in preskrbo je s pomočjo OSS sklenilo, da se prvenstveno razdeli kontingent delavcem, kateri delajo na prostem. Nekatere sindikalne podružnice, katere so sprejele nakaznice za delavce, so pravilno pristopile k razdeljevanju istih dočim pa so nekatere čisto malomarno pristopile k razdeljevanju. Lep primer: Sindikalna podružnica To varne mesnih izdelkov Murska Sobota je sprejela 25 kom. nakaznic za popravilo čevljev, ista sindikalna podružnica je v prvi vrsti razdelila med svoje uslužbence, kateri so nameščeni po pisarnah, dočim jih delavci, ki delajo zunaj, niso sprejeli. Delavcem so razdelili samo 13 nakaznic, uslužbencem pa 12 komadov. Okrajni ljudski odbor, Poverjeništvo za trgovino in preskrbo, je izdalo okrožnico, v kateri pravi: komu se morajo dodeliti nakaznice. Kljub navodilu, katerega je izdalo Poverjeništvo za trgovino in pre skrbo, se podružnica ni držala in razdelila med uslužbence. V tem slučaju so delavci zapostavljeni od strani uslužbencev, ker si uslužbenci med seboj razdelijo nakaznice za popravilo čevljev. Napake pri živilskih nakaznicah V zvezi s potrošniškimi oz. živilskimi nakaznicami, se dogajajo razne nepravilnosti, ker potrošniki katerim pripada živilska nakaznica, je ne dobijo, dočim so primeri, da nekateri izkoriščajo po dve živilski nakaznici. Tovarišica Slihtober Helena, zaposlena v Tovarni perila, je sprejela živilsko na kaznico za svojega otroka za mesec september in oktober. V podjetju OKAP v Murski Soboti je zaposlen njen mož, kateri je spet tam prejel živilsko nakaznico za istega otroka za iste meseče, tako da je isti otrok prejel 2 nakaznici za en mesec. Opozarjamo vse referente za živilske nakaznico pri podjetjih, da pregledajo vse sezname živilskih nakaznic za svojce. Svojci delavcev naj prejmejo v tistem podjetju, kjer je zaposlen glavar družine. Dolžnost vsakega referenta je, da take nepravilnosti odklanja. Prispevajte za Rdeči križ Pionirski odred ,,Štefana Kuzmičaʻʻ v G. Petrovcih je izvolil štab odreda Pionirjem odreda »Štefana Kuzmiča« v Gornjih Petrovcih je priključena četa iz Adrijanec. Odred šteje skupno 37 pionirjev. Takoj v začetku šolskega leta so pionirji razmišljali, koga bodo izvolili za načelnika odreda, kajti načelnik iz lanskega leta je odšel iz odreda Ni jim bilo treba dolgo razmišljati, koga dati za načelnika Kajti na odredu se nahaja pionir, kateri je bil lansko leto komandir 1. čete. je zelo priden pionir, kateremu vsa pionirji zaupajo. Sklicali so sestanek ter izvolili svoje vodstvo, toda to po starem Statutu. Odred je začel z delom Komaj so zvedeli za novi pionirski Statut, kateri je izšel Šele pred 2 mesecema, so ga že imeli na odredu in začeli s Študijem po četah Načelnik odreda Ludvik je sklical sestanek odreda, na katerega je povabil upravitelja osnovne šole, tov Sadi Alojza in učitelja Kočar Janeza, kakor načelnico OPŠ tov. Vučkovo. Načelnik odreda je otvoril setanek ter dejal; »Tovariši in pionirji vemo vsi, da je izšel nov Statut ZPJ, s katerim smo že vsi seznanjeni. Kljub temu pa še imamo izvoljeno vodstvo po starem Statutu, zato bo naš sestanek — volivni setanek za vodstvo po novem Statutu.« Predal je besedo tov. Vučkovi, katera je obrazložila potek pionirske organizacije, nakazala naloge in delo. s katerim mara biti vsak pionir seznanjen, predvsem pa je poudarila lik pionirja. Tov. Kočar je na kratko podal referat po Statutu, kako mora biti izvoljen štab odreda in ostalo vodstvo. Pionirka Angela, članica štaba odreda, je podala kratko poročilo o dosedanjem delu. Dosegli so lepe uspehe v njihovem delu, kakor v učnem uspehu Začeli so z volitvami štaba odreda. V štab odreda so bili izvoljeni: načelnik odreda Kerčmar Ludvik, pionir VII. razreda, in 4 člani: Kar Angela, Ziško Irma, Škerlak Štefan in Lepoša Terezija Načelnika 1. in 2. čete in Člane čete ter desetarje bodo izvolili na četnih sestankih. Na tem sestanku so dali obvezo, da počistijo pionirsko sobo, ustanovijo mizarski in modelarski krožek, interesne krožke, pripravili bodo zemljo za spomlad, setev, izboljšali bodo učni uspeh, pripravili se za proslavo 29. novembra, dneva ustanovitve Republike, sprejem pomladka v ZP bodo pripravili na svečan način, nudili pomoč Cicdibanom. izboljšali pa bodo organizacijo ZP celega odreda. Zmago Vesel: Otrok vojne (Nadaljevanje) 2. Obstali smo na ulici. Mesto je zaživelo že večerno življenje. Množica luči je zasvetila. Izseljenci so se razhajali Kdor je imel kakšnega znanca, se ga je v stiski spomnil. Potočnikovi niso imeli v tem mestu nikogar Sicer je oče vedno govoril o svojih sestrah, ki So baje v Zagrebu, toda kje stanujejo in ali sploh še živijo, tega ni vedel povedati, saj ni bilo Od njih nikakšnega glasu že skoraj petnajst let. Kam torej?. Isto vprašanje je morilo tudi Gračnikove. Gračnikov brat je živel že več let tukaj in sam Gračnik se je napotil k njemu, toda ali ga najde?! Morda je menjal stanovanje, odkar je poslednjikrat pisal. Kdo ve? Molčali so vsi. Ugiba ti je itak brezpomembno. Bo že nekako ... Vsekakor pa je boljše stati na ulici brez prenočišča, kot pa biti ujetnik, katerega usoda je lahko vsako minuto drugačna in je pričakovati vedno le najslabše. Tista mora, ki jih je morila do zdaj, se ie razblinila, ostala je samo skrb za danes in jutri... Iznenada se je pojavil med njimi Gračnik. Ob robu trotoarja je stal vajenec njegovega brata z vozičkom. Naložili so kovčege in takrat ko so se že hoteli posloviti, se je spomnil Gračnik: »Vi nimate, nikogar tukaj?! Pojdite z nami. Moj bral je razumen človek in za nekaj dni bo za nas vse prostora pri njem...« je prijel najbljži kovčeg in ga dvignil na voziček. »V svojem veselju bi Skoraj pozabil, da so še ljudje, ki nimajo takšne sreče, kot mi...« Potočnikovim so se razjasnili obrazi. Oče se je hotel zahvaliti, toda ni našel prave besede Naložili so Še svoje kovčege in krenili za Oračnikovimi. Vladko se je oziral po ljudeh, ki so jih srečavali, po hišah, po ulici Vse mu je bilo novo in tuje. Oprijel se ie očetove roke in plašno stopal ob njem Zaustavili so se ob visoki zgradbi. Vstopili So skozi široka vrata na dvorišče in potem skozi ozka in šli so po strmih in ozkih stopnicah navzgor. Vladko še nikdar ni šel po stopnicah tako visoko iti komaj je čakal, kdaj bodo pri Gračmkovem bratu v sobi ali kje že. da se bo lahko vsedel Tako utrujen je že bil in zaspan, da je komaj dvigal* noge. Ves se je obesil očetu na roko; oči pa so se mu kar same zapirale. Sprejela jih je majhna okrogla ženica. Prijazno jih je pozdravila in neprenehoma govorila. Vse je hotela v en mah vedeti in povedati. Prijetna sobi a, toplota, močila električna luč, vse to je vzdramilo Vladka. Tudi ostali so se po dolgem In mučnem potovanju nekoliko razživeli. Topel čaj, ki jim ga je pripravila gospodinja, jih je pogrel. V pogovoru, ki se je razpletel med vsemi, niso niti opazili, da je že pozna noč. Maca se le pogovarjalo z Marjeto, svojo sošolko, in še Vlado je včasih kaj pripomnil, a odrasli zopet med seboj. Spali so kar po tleli. Gospodinja jim je pripravila odeje in blazine, a sami so imelo koce. Sicer je bilo nekoliko trdo, toda kmalu so trdno zaspali. Prebudilo jih je šele pozno predpoldnevno sonce. Oče je takrat že odšel na policijo. Ko se bo vrnil, bo povedal kje so njegove sestre in morda že jutri odidejo k njim. Vsi so nestrpno pričakovali njegove vrnitve. Trda njegova vrnitev ni prinesla nič novega Povedali so mu, naj se vrne jutri in da mu bodo takrat morda že lahko povedali, kje bo našel svoje sestre. Vladko je potlej veš dan slonel na ograji balkona in z višine opazoval otroke v ožjem dvorišču, kake so se igrali s peskom in krpami. Niti krpice zelenja ni bilo na tem ozkem dvorišču, katerega so od vseh Strani zapirale stene visokih hiš. Sonce je osvetlilo šele opoldne del dvorišča in Vladku ni Šlo v glavo kako je sploh mogoče živeti v tem mraku, kako se morejo otroci igrati vedno isto igro v pesku in s krpami. Tako enolično je bilo, da se mu je stožilo po vsem, kar le kdaj videl doma; po prostranih travnikih, po poljih, po temnili strugah ob Muri, po gozdičkih, po vasici in preprostih kmečkih otrokih, ki so živeli in bodo živeli vse kaj drugačno življenje — pestro in bogato, čeprav nekoliko težje. Ti otroci tukaj nimajo niti pojma, kaj se to pravi divjati prost in vesel po travnikih, na paši ali pa sedeti ob ognju in peči krompir... Toliko spominov se je nanizalo Vladku, da je pozabil, kje je; zamežal je in se nasmehnil, kot takrat, ko je blodil z Mirkom po gozdovih, ko sta iz vrbe izvijala piščali im potem dvoglasno trobentala, da je odmevalo... Alt bo to dolgo trajalo? Vrniti se ne smejo! Ko so rta kolodvoru pripovedovali o tem. kako so Nemci storili z njimi, jim ie neki železničar hladno dejal: »Ste pač bili preveliki Jugoslovani.« Nič več ni povedal, toda že v tem je bilo dovolj čutiti da jim takšno usodo privošči in da se mu zdi tak postopek prav. Nihče na to pripombo ni dal odgovora, toda na vseh, ki so bili prisotni, je bilo videti, da jih je sleherna beseda zadela Vladko takrat ni razumel železničarjevih besed. Niti zdaj jih ni razumel. Čutil pa ie sovraštvo, ki je velo iz njih in iz železničarjevega nastopa. Čutil je, da so tukaj drugi ljudi s, da ni najti pravega razumevanja in da so jim tujci. Tudi gospodinja je pripovedovala, da so proti njim tukaj sovražni, čeprav živijo v tem mestu že čez deset let. Še vedno jih imenujejo »Kranjci«, kar velja tukaj za zabavljivko čez vse Slovence... Dva dni je tako samevaj in premišljeval. Z nikomur ni govoril. Če ga je kdo kaj vprašal, je kratko odgovoril in zopet molčal. Najraje je slonel na balkonu in opazoval ali sinji košček neba. ki se ga je dalo opaziti od tukaj, ali pa otroke pod seboj. Poznal je že vse. Ni jih bilo mnogo. Samo pet: dva fantiča in tri deklice. Vsi so bili skoraj istih let; mali okrogli in nikdar tako veseli, kot je bil včasih Vladko na domačih tratah. Včasih so še tudi sprli in potem je bil strašen vrišč in jok. Tudi tega Vladko ni bil vajen. On sam je malokdaj jokal. Na vasi je sploh bilo redko videti otroke, ki bi toliko in tako hitro jokali kot tukaj. Tretjega dne so se selili. Velika selitev je bila to Štirje s tremi kovčegi. Oče se je žalostno nasmehnil, ko se je poslavljal od Gračnikovih in njegovih sorodnikov: »Na novo bo treba pričeti, pa nismo več mladi in nimamo več toliko vztrajnosti in moči.« Gračnik je molčal. On je prav na istem, v tem pogledu. Če bo kdaj konec vojne in se bodo lahko vrnili, bo našel morda Še vsaj celo hišo. Potočnikovi pa niti tega ne bodo našli. Če bi bilo vse to leto dni pozneje, bi imeli že tudi hišo... Morda pa je tako tudi boljše... Počasi so stopali po ulicah Zdelo se je, kot da bi se bali srečanja s sorodniki. Oče je molčal. To, kar je izvedel na policiji, ga nikakor ni moglo razveseliti. Obe sestri sta pred leti umrli. Nekje po svetu se potepa mož sestre Dragice: Boban, a nekje v predmestju imata trgovino Štefka, hčerka sestre Katarine, in njen mož. K tem so se napotili. Kako jih bodo sprejeli?! Oče je obstal pred enonadstropno hišo. Mama in Maca sta prav tako kot oče odložili kovčege. Pristopil je k vratom in pozvonil. Molče so pričakovali, kdo bo odprl. Slišali so se koraki, vrata so zaškripata in skoz nje je pogledala mlada plavolasa žena, Videlo se ji je na obrazu, da jo je začudil pogled na neznane ji ljudi, Oče je pristopil, ji podal roko in z negotovostjo spregovoril: »Vi ste Štefka Duič?« »Da. »Jaz sem vaš stric«, se je predstavil in povedal, kako je prišlo do tega, da so jo našli. Povabila jih je, naj vstopijo in stopaje po stopnicah navzgor je pozorno poslušala pripovedovanje očeta. Ko je odprla vrata v kuhinjo, pa je dejala: »Torej ste vi tisti stric, za katerega mi je mama pripovedovala, da je umrl nekje v Sloveniji«.. Kako čudno je vse to!« Mračiti se je pričelo, ko sta se oče in mama napotila dalje. Nekje blizu postaje stanujeta namreč še dva iz njihovega sorodstva, je dejala Štefka. Franjo je sicer brez zaposlitve, toda . prostor za prenočišče bo imel. Otroka pa bodeta prenočevala pri njej. Tako je potlej tudi bilo. Vladko in Maca sta prenočevala pri sestrični Štefki, oče in mama pa pri Franju. Pri Pranju so tudi kuhali in sploh preživljali dneve, ki so nenavadno hitro minevali. Oče je poiskal tudi strica Bobana in ta jih je prišel tudi obiskat. Takrat, ko je prišel stric Boban, je Vladko Čepel poleg Milana, ki je vse dneve preživljal pri Franju, čeprav je bil vojak. Takoj po kapitulaciji je vstopil v ustaško vojsko, ker je slišal, da ti vojaki dobro živijo ih jim ni potrebno nič delati, niti so podvrženi vojaški disciplini« Tako je tudi bilo in o tem življenju je Milan marsikaj in pobalinski malomarno pripovedoval Vladku. Vladko je videl v njem novega človeka, nesimpatičnega in sploh mnogo drugačnega, kot jih je do zda» videval. Vedno je brez besed in iznenada prišel in prav tako odšel, kadar mu je kaj padlo v glavo. Drugače pa je posedal na deskah pred hišo in če ni vedel kaj bi, je potegnil iz žepa pračo in streljal vrabce ... Vladko je mirno čepel ob njem in včasih je še sam poskušal, toda ni bil vešč ravnanja s pračo in niti mikalo ga ni, da bi kaj zadel. Tako sta čepela tudi takrat, ko je prihajal po dvorišču stric Boban. Vladko ga je pogledal. Stric je stopal počasi, roke je zataknil v žepe suknje in brezbrižno strmel pred se. Rdečeličen je bil in krepak in že po zunanjosti se mu je videlo, da nikdar m živel slabo. Da je to njegov stric, je Vladko spoznal šele takrat ko ga je oče poklical v sobe in dejal proti stricu: »To pa je moj sin« Pred stricem na mizi ie bila čaša črne kave. Franjova žena je poznala njegove navade in zato mu jo je takoj pripravila. Stricu nasproti je sedel oče. ob njem mama in Maca. Pogovor je potekal seveda o dogodkih prvih dni vojne in o izselitvi. Stric je zdolgočaseno prikimaval in Vladko je takoj spoznal, da ga pripovedovanje niti najmanj ne zanima. Zdelo se mu je, da je temu možu vseeno, kar se dogaja okrog njega. Nič kaj prijazen ni bi Niti pol ure ni ostal pri njih. Ob slovesu je obljubil, da bo očetu preskrbel službo in da se bo morda kmalu spet oglasil. Poljubil je oba otroka in porinil vsakemu v roko petdesetak in počasi odkorakal. (Nadaljevanje prihodnjič). Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 10. novembra 1949 Mladinska revija (Ob l štev. 5. letnika.) Pred kratkim je izšla prva številka petega letnika »Mladinske revije«, ki, jo izdaja Zveza mladih kulturnih delavcev Slovenije. Če kritično prelistamo prejšnje letnike, opazimo, da pomeni ta nova številka lep korak naprej. Mirne duše lahko rečemo, da je »Mladinska revija« postala resna leposlovna publikacija, ki pravilno rešuje postavljene si naloge. Prve strani revije so posvečene pesnikoma Otonu Župančiču, Vladimirju Nazorju in slikarju Mateju Sternenu Franče Kosmač, pripoveduje v živahno pis. sestavku »Veš poet svoj dolg?« nekaj srečanj z Zupančičem in prikazuje, kako so se navduševali naši borci-partizani ob branju Zupančičevih pesmi Ivan Minatti se oddolžuje spominu Vladimirja Nazorja s prevodom njegove predsmrtne pesmi »Hrast« in z odlomkom iz dnevnika »S partizani«. Prevod mladega pesnika je lep, tekoč in zelo blizu originala in kot tak zasluži priznanje. Slikarja Mateja Sternena pa se spominja v krajšem sestavku dr. Stane Mikuž. Pesniških prispevkov v prvi številki je precej. Levčeva »Lirična koračnica« je zelo močna pesem, ki je nastala povodom nesramne informbirojevske gonje proti novi Jugoslaviji. Miha Klinar je prispeval pesem »Vas na obali«, ki pa ravno ne ogreje zaradi medlih misli. Posebno zadnja kitica daleč zaostaja za prvimi. Kajetana Koviča »Večer na nasipu« je lepa, doživeta pesem brigadirja na Avtostrada Sledita še pesmi »Glosa« Jožeta Šmita, ki bi bila zgrešena, če bi ji ne dodal pesnik še podnaslova. »Jutro v planinah« Zore Tavčarjeve je iskrena in preprosta pesem, kot smo jih že vajeni pri mladi pesnici. V reviji sta tudi objavljeni dve pesmi mladega srbskega pesnika Vladimirja Čerkeza v originalu. Čudno se nam zdi, zakaj »Mladinska revija« objavlja originalne srbske pesmi, saj je za to centralna mladinska revija »Mladost« v Beogradu. Želeli bi, da bi »Mladinska revija« rajši objavljala prevode teh mladih pesnikov, kakor pa originale. V prozi sta zastopana Beno Zupančič z novelo »Brez naslova in junaka« in Drago Vresnik s črtico »Mama, jaz bom pisal knjigo«. Zupančičeva stvar, ki se bo nadaljevala, da slutiti, da bo to najboljše delo, ki ga je Zupančič do sedaj napisal. Vresnikova črtica človeka ne pritegne. V delu je namreč preveč sentimentalnosti in tudi konec je precej šibak. Da se pa sklepati, da bo Vresnik še precej dobrega napisal. Sledi esej hrvatskega književnika Sime Vučetiča o Vladimirju Nazorju ir Ivana Potrča kritika o lanskem proznem delu v reviji. Potrčeva kritika je zelo dobra in ne bo smel iti mimo nje noben mlad ustvarjalec. Revijo zaključujejo ocene knjig in poročilo o delu ZMKDS med počitnicami. Palko D o l i n e c Nagrajene vaške knjižnice V Tednu napredne knjige je murskosoboški okraj nagradil za redno in pravilno poslovanje knjižnici v Bokračih in Serdici, Mladinska knjižnica v Bokračih je lansko leto poslala v knjižničarski tečaj mladinca Vukan Franca, ki se je po povratku iz tečaja posvetil delu v knjižnici. Uredil je knjižnico, zbral je okrog sebe napredno mislečo mladino in začel izposojati knjige. Knjižnica je dobro napredovala. Tekom svojega dela so člani knjižnice občutili še večjo potrebo po izobraževanju in so naročili za svojo knjižnico radioaparat. Žal, da tega aparata še do danes niso dobili, kljub temu, da je OLPS pravočasno poslal njihovo prošnjo v Ljubljano na IOLPS Denar so zbrali sami člani knjižnice. Za njihovo delo jih je OLPS nagradil s knjižno zbirko, ki šteje 53 knjig. Mesečna poročila tudi redno pošilja. Knjižnica v Serdici izredno čuva svoje knjige, redno jih izposoja svojim članom in pošilja redna poročila o delovanju svoje knjižnice na OLPS, Knjižničarka vodi spisek o čitalcih in o njihovi stopnji razvoja ter na osnovi, tega izposoja knjige članom knjižnice. Razen tega je okrajni ljudsko-prosvetni svet nagradil še knjižnico v Kuzmi, ki je vključena v njihovo jako agilno Izobraževalno društvo. Napaka društva je, da še ni mobiliziralo ljudi v izobraževalni tečaj. Verjamemo, da bo društvo kos tudi temu vprašanju, S. knjižno zbirko je nagrajena, tudi knjižnica Izobraževalno-umetniškega društva »Mura« v Bakovcih, ki je zajela v svojo sredo veliko število članov KOZ v Bakovcih, ki nosi isto ime. Knjižnica izobraževalno-umetniškega društva »Štefan Kuzmič« v Gor. Petrovcih je tudi prejela knjižno nagrado, Knjižnica je zajela v svojo sredo člane KOZ v Gor. Petrovcih in je imela zelo skromno zbirko knjig v svoji knjižnici. Razen tega je okrajni ljudsko-prosvetni svet kupil knjige za denar, ki ga je dobil za prodane značke v Tednu napredne knjige. Knjige, ki jih je kupil za znesek 22.729 din, je razdelil na ostale knjižnice okraja. Knjižnica v Tešanovcih, ki je v sklo- pu lzobraževalno-umetniškega društva »Novi svet«, je prejela tudi bogato darilo v knjigah, Ta knjižnica služi za izobrazbo članov KOZ »Novi svet« v Tešanovcih. Priporočamo knjižnici, da s pomočjo svojih članov pomaga pri delu na otvoritvi izobraževalnega tečaja v Tešanovcih. Naloga naših knjižnic je, da same v okviru svojega društva, v katerega so vključene, vodijo stalno brigo za dvig števila knjig v knjižnici. Ostale knjižnice, ki še niso v sklopu društva, morajo stremeti za tem, da v kraju pripravijo vse potrebno za ustanovitev društva, oziroma, da razširijo kulturno delo v kraju na ostale panoge ljudske prosvete. Ljudska tehnika Več aktivnega dela V našem okraju Ljudska tehnika še zmeraj ni dosegla svojega viška, kot je v nekaterih drugih okrajih naše Slovenije. Danes, ko imamo vse možnosti in dane pogoje, da lahko aktivno sodelujemo v tehniki, kajti naša socialistična domovina nam daje na razpolago vsa sredstva, da se lahko izobražujemo, v okviru tehnike, da postanemo res pravi strokovnjaki, iznajditelji, racionalizatorji in novatorji. Danes mi že imamo tako velike uspehe, da v naši industriji, da v marsičem že prekašamo druge države. Naši domači izdelki so mnogo boljši od drugih po izdelavi in v materialu. To pa zaradi tega, ker tehnika pri nas napreduje in dan za dnem gre v večji obseg. Po naših sindikalnih podružnicah je tudi treba ustanoviti klube tehnike, kateri bodo dali vsakemu delavcu možnost do razvoja izobrazbe v tehniki. Zato je dolžnost članov sindikalnih podruž- nic da se vključujejo v Ljudsko tehniko. Isto je dolžnost tudi, da se vključujejo po vaseh kmetje v klube tehnike, v katerih bodo spoznali, kaj pomeni in kakšno veliko vlogo igra industrializacija države. Dne 6. novembra 1949 je bila Okraj a skupščina Ljudske tehnike v Murski Soboti, kjer se je izvolil novi odbor, kateri ima nalogo, da postavlja klube tehnike po vaseh in po podružnicah, kjer še ne obstojajo. Naj se povzdigne na višjo raven tudi letalsko društvo, katero je danes tukaj v našem okraju v zelo slabem stanju. Vsi tisti tovariši in tovarišice, kateri imajo veselje do letalstva se lahko javijo vsak dan na okrajnem odboru Ljudske tehnike v Murski Soboti, v letalsko društvo. Nadalje še obstojajo razna društva, v katere se lahko prijavi vsak, ki ima veselje do izobrazbe v tehniki. Vzgled v delu morajo dajati odbori m posamezni funkcionarji Po zadnji seji Iniciativnega okrajnega odbora Ljudske tehnike so bili doseženi uspehi po vprašanju utrditve posameznih panog Ljudske tehnike v soboškem okraju toda pravih uspehov še vedno ni videti. Tukaj je kot vzrok potrebno ponovno poudariti pomanjkanje discipline odgovornih funkcionarjev tako Iniciativnega okrajnega odbora Ljudske tehnike kot funkcionarjev v odborih posameznih društev, krožkov in grup. Nikakor ne smemo pričakovati kakšne posebne delavnosti od članstva, če odbori niso delavni kot je to primer v avto-moto društvu, kjer se odbor sicer sestaja (v štirih mesecih štirikrat), toda na tem sestanku ne prediskutirajo pomanjkljivosti in napake dosedanjega dela, na podlagi česar bi lahko sprejeli nove sklepe ali pa naredili vsaj enomesečen načrt dela za naprej. Zaradi tega je jasno,, da ne morejo sklicati masovnega sestanka, da je zadnji tečaj trajal skoraj 10 mesecev, da so vozila neizpravna, z eno besedo, da delo avto-moto društva ni tako kot bi moralo biti. Edini, ki dela v tem društvu, je profesionalec, ki odgovarja za šolstvo. Toda tudi ta ne more narediti vse prav brez vsakršne pomoči od strani odbora. Niti ni mogoče, da bi oprav- ljal vsa administrativna dela, da bi skrbel za vozila, gorivo in delo krožkov še poleg šolstva. Posledica takega delovanja ja razpadanje krožkov. Ta primer se je zgodil v Šalovcih in v tovarni mesnih izdelkov, kjer se je tečaj prav tako kot v društvu samem zavlačeval v neskončnost. V štirih krožkih: Gor. Lendavi, Rogaševcih, Sebeborcih in Tešanovcih so tečaji v toku, vendar samo teoretični. Vsled tega je plan vozačev dosežen le 10%. Možnost je izšolati tudi praktično še vse tečajnike po krožkih, ki so že seznanjeni s teorijo. Na tak način bi bil dosežen plan vozačev 60%. To je samo primer malomarnega dela, jasno pa nam je lahko že iz tega, da tudi ostali plan ni dosežen. Da se ga doseže v tem kratkem času do konca leta, bi bilo potrebno veliko vztrajnega in požrtvovalnega dela odbora. Sicer bi plan lahko bil dosežen, če bi bilo zaktivizirano članstvo in to ne celotno, kajti avto-moto društvo (na papirju) šteje okrog 350 članov. Nekoliko bolje je v poslednjih časih z letalsko grupo, toda tudi tu niso doseženi taki uspehi, kakršne bi pričakovali. Prav tako kot v avto-moto društvo je tudi tukaj vzrok premale razgibanosti nezadovoljiva disciplina članov odbora, ki so sprejeli sklepe, a jih dosledno ne izvršujejo. To se da opravičiti samo z nezadostno odgovornostjo do dela. Še slabše pa je z fotoamaterskim krožkom, ki še vedno ne deluje tako, kot bi bilo potrebno. Da se to delo izboljša, je potrebna večja kontrola od strani iniciativnega okrajnega odbora Ljudske tehnike; predvsem je potrebno poudariti potrebo po večji samoiniciativi in vstrajnosti od strani profesionalca. Prav tako se ne opaža skrivna pomoč od strani okrajnega komiteja mladine in ostalih masovnih organizacij, čemur pa je vzrok premala povezanost organizacije Ljudske tehnike z ostalimi masovnimi organizacijami. Fizkultura Kje je vzrok, da je fizkulturna organizacija v soboškem okraju slaba Nekaj časa po osvoboditvi je bila v soboškem okraju fizkulturna organizacija še precej močna. Telovadno društvo je imelo zajeto skoraj vso delavsko in šolsko mladino. Društvo je bilo organizacijsko precej močno in je imelo izpopolnjen vsaj upravni odbor, v katerem so se na bajali še ljudje, ki so bili stari strokov njaki fizkulturne organizacije. Športno društvo je bilo nekaj časa eno izmed najboljših v naši republiki. Imelo je ustanovljenih več sekcij, ki so vseskozi aktivno delale in žele lepe uspehe v republiškem tekmovanju. Skoraj po vseh večjih vaseh v okraju so bili ustanovljeni fizkulturni aktivi, ki so se pretežno bavili z nogometom in so na ta način vključevali vsaj nekoliko kmečke mladine v fizkulturne organizacije. Ta čas je bil eden od najmočnejših okrajev v Sloveniji v pogledu fizkulturnega dela. Danes pa je vsa tista aktivnost zamrla, razdrli so se vsi fizkulturni aktivi po vaseh, zaspale so sekcije športnega društva in nazadnje Še telovadno društvo v Murski Soboti Pri mladini ni nobenega zanimanja več splošno telesno vzgojo, niti pri ljudeh, ki so bili v odboru telovadnega društva, ni več nobene volje do dela za izboljšanje organizacije telovadnega društva. Do ustanovitve okrajnega telovadnega odbora so še nekaj delali, danes pa so izgubili vso voljo do kakršnega koli dela. Njihovi mišljenje je bilo, da bo okrajni telovadni odbor upravljal neposredno z društvom, kar se tudi dogaja, toda tudi tu ne žanje uspehov, saj je društvo na tako nizki stopnji, da se o društvu skoraj ne bi moglo govoriti. Telovadno društvo danes nima nobenega vodstva več, razen predsednika, ki se za drugo ne zanima, kot samo za to, komu bo dal v najem dvorano. Dvorana pa se uporablja za vse drugo, samo za telesno vzgojo članstva ne. Slična svar je z okrajnim telovadnim odborom, v katerega so bili izvoljeni ljudje, ki nimajo nobenega veselja do dela v fizkulturni organizaciji, kljub temu, da so bili nekoč agilni fizkulturniki in so torej strokovnjaki za fizkulturo. Slabo delovanje tega odbora se najlepše vidi iz tega, da se odbor na nobeni seji ni zbral polnoštevilno, da bi prediskutiral problematiko fizkulturne organizacije v soboškem okraju in si zadal konkretne naloge za nadaljnje delo in za izboljšanje fizkulturne organizacije. Okrajni telovadni odbor stoji pred izvedbo občnega zbora društva in skupščine okrajnega telovadnega odbora. Ker pa je odbor organizacijsko zelo slab, je potrebno, da ostale množične organizacije kot je to sindikat in mladinska organizacija, dajo vso moralno oporo in pomoč za dvig fizkulturne organizacije in da razvijejo široko agitacijo za omasovitev fizkulturni orgnizacije. Toda te organizacije posveča jo vse premalo pažnje fizkulturi, kljub temu, da so že večkrat dobile naloge v tem smislu od svojih višjih forumov, Predvsem bi bilo nujno vključiti v fizkulturo delavsko mladino, kateri je nujno potrebna pravilna telesna vzgoja za izvrševanje nalog na polju izgradnje socializma. Zaželjeno je, da se sleherni mladinec in mladinka vključi v telovadno društvo, saj je to naloga, katere izvedbo zahteva Statut mladinske organizacije. F K Poravnale naročnino za „LJUDSKI GLASʻʻ Ti si imel prav Težki koraki so se zaslišali v veži. Mati in sin sta se spogledala. V materinih očeh je bila skrb in tiha prošnja, a sinove oči so mehko in nemo pogledale proti vratom. Podlesek je vstopil. Kožuh Je vrgel v kot in tiho zaklel, nato se je zadrl. »Si spet tu. smrkavec? Kdo te je pa klical? Pojdi odkoder si prišel, pasji sin!« Oddahnil se je, kot bi storil veliko delo in se težko vrgel na klop, ki je kar zaškripala pod njim. Miha se je mrko zazrl v očeta. Bil je edini sin, sestra se je že pred leti omožila, tako sta ostala stara sama pri. hiši. Nekdaj ie mislil, da bo tudi on ostal doma, da bo kmet, a prišlo je vse drugače. Začelo se je takrat ko je kljub očetovi volji odšel na mladinsko progo. Nič niso pomagale očetove grožnje, ne materine solze, čutil je, da tudi on mora delati, zato je odšel na progo. Mislil je, da se bo oče že pomiril, ko se vrne, a zmotil se je. Mrk, zakrknjen očetov obraz ga je sprejel in tako se je vleklo precej časa. Doma je delal z veseljem. Oči so mu neštetokrat božajoče počivale na rodovitnih poljih, zemlja mu je bila kot mati. Polagoma se je tudi oče umiril, le kdaj pa kdaj ga je s kakšno zbadljivo besedo spomnil na progo. Miha mu je skušal dopovedati važnost proge, ki jo je gradilo tisoče rok. a oče je vedno zamahnil z roko, češ: »Kaj boš ti govoril, kaj ti veš. kaj je svet, življenje!« Življenje je potekalo naprej. Po vaseh so začeli ustanavljati kmetijsko odbelovalne zadruge. Tudi v njihovi vasi je pristopilo že pa. kmetov in Miha je z veseljem poslušal, kako se bo kmetijstvo na ta način izboljšalo. Tudi on je večkrat mislil, da bi zemljo lahko bolje obdelali, če bi imeli stroje in če bi pristopili v zadrugo, bi jim bilo to omogočeno. Toda doma se ni upal o tem spre- govoriti. Ko pa je tudi njihov sosed pristopil, se je vseeno opogumil. Sedeli so doma pri večerji, ko je začel. »Oče, že skoraj cela vas je vstopila v zadrugo, samo mi še vedno sami obdelujemo zemljo. Pomislite, koliko koristi bi imeli z vstopom in tako bi koristili tudi državi,« je pogumno nadaljeval, a očetova beseda je ostro zasekala: »Kaj te briga moja zemlja? Moja je im moja bo ostala, dokler bom živel. Kruha imaš zadosti, če se ti pa ne ljubi delati, pa kar poidi Gobezdače ne rabim pri hiši!« Vse je bilo zaman. Če je skušal očetu dopovedati o važnosti zadruge, ga je oče kratkomalo nahrulil, da je v svoji Hiši on gospodar, in dokler mu on daje kruha, nima nobene besede pri hiši. Ko je prišlo drugič snet do takega spopada, še ni mogel več zadržati. Pobral je neke reči in odšel v svet. Ni mu trebalo daleč hoditi. V mestu je dobil takoj delo. V tovarni, kjer je delal, je dobro zaslužil, a misli so mu vseeno uhajale domov. Ljubil je zemljo in žal mu je je bilo. Doma je ostal samo oče, delavcev ne bo dobil in zemlja bo propadla. To ga je gnalo domov. Sedaj je dobil dopust in prva pot ga je peljala v očetovo hišo. Mati ga je z veseljem sprejela, a ko je vprašal za očeta, so jo takoj oblile solze: »Iz dneva v dan je hujši. Odkar si odšel z doma, že skoraj ni mogoče z njim govoriti. Dela od zore do mraka, ali star je že pa ne more. Slabo letino smo imeli, mnogo slabšo kot oni tam v zadrugi,« je končala. In takrat je vstopil oče. Sedaj je sedel na klopi in molčal. Miha ga je nekoliko časa opazoval, a ker oče ni spregovoril nič, je začel on: »Oče. saj vendar vidite, da tako ne gre več dalje. Stari ste že. skoraj ne boste mogli več delati in zemlja bo propadla.« Oče ga je srdito pogledal, a ni rekel nič. Miha je nadaljeval: »Poglejte vendar malo po svetu. Vsepovsod vidite napredek. Industrija, kmetijstvo, vse napreduje, a zakaj. Ker so ljudje s skupnimi silami prijeli za delo in uspeh ni izostal. Poglejte samo tu v vasi. Koliko več so pridelali na isti zemlji, odkar jo obdelujejo s strojil in vsako delo je pravočasno in dobro končano. Zakaj ne pristopite tudi vi?« Ko oče še na to ni nič odgovoril, ga je skušal Miha na vse načine prepričati, da bo najbolj pravilno, če pristopi v zadrugo. Stari Podlesek ga je nekaj časa poslušal, nato pa zamahnil z roko: »Bomo še videli kako bo. Na zimo mi itak ni vredno vstopiti, spomladi pa se bo že odločilo.« Saj je zadnje čase že tudi, on večkrat razmišljal o tem in vedno bolj se mu je vsiljevalo prepričanje, da ima sin prav. A ko ga je sedaj zagledal, ga je spet popadla stara jeza, ki pa je ob sinovih pametnih besedah kar hitro splahnela. Že večkrat je mislil na to, da bo do pomladi počakal, potem pa bo že videl, kako bo. In pri tem je tudi ostalo. Miha je odšel nazaj v tovarno. Meseci so minevali. Čas je hitro potekal in kmalu je prvo pomladno sonce obsijalo zemljo, ki je skozi celo zimo počivala. Tudi mesto je po dolgi zimi ponovno oživelo Sneg je skopnel, drevje je začelo zeleneti, vsepovsod se je porajalo novo življenje Miha je zamišljeno stopal po cesti. Mislil je na dom, na zemljo in kako se bo oče odločil. Že dolgo ni dobil nobenega glasu od doma in to ga je vznemirjalo. Ko je vstopil v svojo sobico, ga je na mizi čakalo pismo. Pogledal ga je. Od očeta. Nestrpno je raztrgal ovoj, lice mu je spreletel smehljaj in globok vzdih se mu je iztrgal iz prsi. Pismo je bilo pisano z neenakimi črkami, na katerih je bito vidno, da jih je pisala tresoča starčeva roka. Napisano je bilo tole: »Spoznal sem, da si imel prav. Storil sem tako, kakor si ti želel in mi nasvetoval in upam, da bo tudi uspeh takšen, kot si mi ga ti prerokoval.« Zakaj ravno jaz Večerilo se je. Mrzel veter je bil. Sonja se je še bolj zavila v plašč in še globlje sklonila glavo. Težke misli so jo mučile, žalostno je zrla pred se. Doma je tiho pozdravila mater, slekla plašč in sedla k mizi. Glavo si je podprla z rekami in nemo strmela predse. Mati jo je zaskrbljeno opazovala Že par dni se ji je zdela hčerka tako čudna, vedno žalostna in tiha čeprav je včasih vse odmevalo v hiši od njenega smeha. Stopila je k njej in ji položila roke na rame: »Sonja, povej vendar, kaj ti je? Rada bi ti pomagala, a ne vem kako. Zaupaj svoji materi,« je rekla. Sonja je krčevito zaihtela, tiho je začela govoriti, a nazadnje je besede kar bruhala iz sebe. »Zakaj ravno jaz, zakaj ne katera druga!? Zakaj moram biti ravno jaz zadnja, saj vendar delam kolikor morem.« Mati jo je pobožala po glavi, in rekla: »Ne razumem te, hčerka. Kaj misliš s tem, da si vedno ti zadnja in kje si zadnja?« »Kaj mislim in kje sem zadnja? Pri delu vendar. Marija, Anica, Roza, pa še druge, vse so bile že pohvaljene, le jaz ne. Njihova črta na grafikonu se stalno dviga, moja pa ne more nikamor naprej. Ves dan jih opazujem, kako delajo in jih skušam posnemati, pa se mi vseeno ne posreči,« ie končala Sonja »Draga moja, kriva si sama. Nikoli ne smeš obupati, pa čeravno ti je težko. Trdno se odloči, da moraš tudi ti toliko narediti, a poleg tega se seveda ne oziraj pri delu okrog, ker tako boš naredila vsak dan manj in ne več. Le glavo pokonci, odločno na delo, in uspela boš.« Mati se ji je bodrilno nasmehnila, nakar se je tudi Sonji razlil majhen nasmešek po obrazu. Pomirila se je in odšla spat. Drugo jutro, ko se je zbudila, se ji je zdelo, da jo čaka nekaj posebnega. Urno se je oblekla, pozdravila mater in odhitela v tovarno. Bila je med prvimi. Stopila je k stroju in se pripravila k delu. Ure so minevale. Sonja je delala. Niti enkrat se ni ozrla okrog, trdno je stiskala ustnice in v njej je gorela le ena misel. »Danes moram tudi jaz toliko narediti kot druge!« Sama se ni zavedala, kaj je, ko je naenkrat zatulila sirena. Začudeno je pogledala okrog: »Kaj je že konec dela?« Se nikoli ji ni tako hitro potekel dan. Naglo je začela računati, koliko je tisti dan naredila. Vprašala je najboljšo delavko v tovarni, koliko je ona naredila in ko ji je ta povedala, ji je smeh preletel cel obraz. olajšano je vzdihnila: »Samo za pet komadov več! A včeraj in predvčerajšnji in skoraj vsak dan za dvajset. petidvajset komadov več.« Oblekla si je plašč in urno stekla domov. Mraza ni čutila. Neka notranja toplota se ji je razlivala po žilah in počutila se je, kot da bi jo oblivala mehak spomladanski sončni žarki. Čeprav tej je bližala zima, je ona čutila pomlad in vse v njej je kar kipelo od veselja. Po tri stopnice je preskočila doma, odprl vrata in se burno vrgla materi v objem Glas ji je pa kar vriskal, ko ji je rekla »Prav si imela, mama. Vse se lahko stori, samo trdno voljo je treba imeti in nikdar obupali. Pogumno moramo korakati po začrtani poti, le tako bomo dosegli zaželjeni cilj.« Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik. Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas«. Murska Sobota Tiska Mariborska tiskarna.