UDK 
UDC
9 1 1 .3 :3 1 2  (497 .12 )
OSNOVNI TIPI RASTI PREBIVALSTVA V SR SLOVENIJI
M ilan N a t e k*
V novejšem času se v dem ogeografiji vse pogosteje pojavljajo  zah te­
ve po členitvi posam eznih prebivalstvenih stru k tu r in po spoznavanju n ji­
hovih osnovnih sestavin. Tako se tud i p ri prikazovanju  razvoja števila 
prebivalstva postavlja po treba po odgovoru na vprašanje, k a tera  se­
stavina je p ri njem  prevladujoča in  k a tera  im a podrejeno vlogo. Če­
p rav  sta obe kom ponenti, k i neposredno vp livata  na  rast prebivalstva
— naravni p rirastek  in m igracijski saldo -—, samo zunanji odraz druž- 
beno-gospodarskili, socialnih in civilizacijskih razm er posamezne po k ra ji­
ne, moremo prav  z njim a precej natančno določiti osnovne značilnosti ali 
celo tipe rasti prebivalstva. Podrobnejšo razčlenitev tipov rasti števila p re ­
bivalstva so doslej p rikazali: B. N o v ä k o v a - H r i b o v a  (1968), V. 
K l e m e n č i č  (1972), M.  F r i g a n o v i č  (1973 in 1974) in deloma 
tud i M. N a t e k  (1972).1
I. Metodološka zasnova
Na najbolj enostaven in obenem nazoren način prikazujem o raz­
m erje med naravnim  prirastkom  in m igracijskim  saldom in n jun  ne­
posreden vpliv na  razvoj prebivalstva s koordinatnim  grafikonom. Na 
njegovo navpično ali y-os nanesemo vrednosti m igracijskega salda, 
na vodoravno ali x-os p a  vrednosti naravnega p rirastka . S takšnim  p r i­
kazom je dobro razvidna odvisnost oziroma povezanost obeh pojavov. 
Glede na različne predznake n junih  osnovnih vrednosti je mogoče na 
grafikonu upodobiti štiri različne kom binacije odnosa med biološko rast­
jo in m igracijskim i gibanji prebivalstva. V resnici p a  je lahko na g ra fi­
konu razlikovati osem tem eljn ih  tipov rasti prebivalstva, k i jih po­
drobneje opredelimo z vrednostm i in stopnjam i prirodne rasti in se­
litvene bilance. G rafikon nam  torej upodablja  rast p rebivalstva kot 
funkcijo naravnega in m ehanskega g ibanja prebivalstva.
* V iš ji s t ro k o v n i so d e la v ec , I n š t i t u t  za  g e o g ra f i jo  SA Z U , 61000 L ju b l ja n a ,  Y U , N ovi t r g  4 /I I ,  
g le j iz v leče k  n a  k o n c u  zv e z k a .
<V  - t  - - t — 4— I— i* .+ n p
u ' P2 y r  /uu Pt z '
- M S
Sl. 1. Shema osnovnih tipov rasti števila prebivalstva —
Fig. 1. Diagram of the Basic Types of Population Growth
1 =  Povečanje števila prebivalstva med dvema popisoma — 
Increase of the number of inhabitants between two censuses
2 =  Zmanjšanje števila prebivalstva med dvema popisoma — 
Decrease of the number of inhabitants between two censuses
3 (+ ,-) NP 5 =  Naravni prirastek — Natural increase
4 (+, “) MS i  =  M igracijski saldo — Balance of migration
-  N P xV
10 %0
Grafična ponazoritev pove, da imajo naselja, območja ali pokra­
jine, ki so uvrščena v gornjo polovico koordinatnega sistema (glej črt­
kano polje), pozitivno rast prebivalstva. Nasprotno so na spodnji po­
lovici naselja oziroma območja, kjer prebivalstvo nazaduje. To prika­
žemo z naslednjimi razmerji (glej sliko 1):
a) ra s t števila preb ivalstva je v sektorjih2
R! =  (+  MS) +  (— NP); +  MS > — NP; pri tem je | MS | >  | NP |
Ro -  (+  MS) +  (+  NP); +  MS >  +  NP
Rs =  (+  MS) +  (+  NP); +  MS <  +  NP
R4 =  (— MS) +  (+  N P); — MS <  +  N P; p ri tem  je  | MS | <  | NP |
b) padec ali zm anjšanje števila prebivalstva je v sektorjih
Pi =  (— MS) +  (+  N P ); — MS <  +  N P ; p ri tem je j MS | >  | NP |
Pg =  ( _  MS) +  (— NP); — MS <  — NP
p 3 =  (— MS) +  (— NP); — MS >  — NP
P 4 =  (+  MS) +  (— N P); +  MS >  — N P; p ri tem je  | MS | <  ) NP |
Iz priložene skice te r zgornje razčlenitve moremo povzeti naslednja 
poglavitna spoznanja:
a) Najm očnejšo oziroma najintenzivnejšo rast p rebivalstva imajo 
območja v prvem  k v ad ran tu  (R2 in R3). K takšnem u povečanju števila 
prebivalstva je p rispevala  tako biološka reprodukcija  kakor tud i zna­
ten presežek priselitev nad  odselitvami. Tu im ata oba pojava, ki ne­
posredno vp livata  na številčno spremembo prebivalstva, pozitivni p red ­
znak. Toda čimbolj se naselja ali predeli prib ližujejo  prem ici O —u, 
tem  m očnejši p rirastek  prebivalstva je  zanje značilen. P rav  tako sta 
p ri njegovem napredovanju  dokaj enakom erno prisotna oba osnovna po­
java. To so gospodarsko in  dem ografsko najbolj razviti predeli.
b) Za drugi in četrti k v ad ran t je v  povprečju  značilna stagnacija 
v rasti prebivalstva. K n jej odločujoče p rispeva ta  ali presežek odseli­
tev nad  priselitvam i ali presežek sm rtnosti nad  rodnostjo. V endar im ata 
v teh dveh k vadran tih  obe zgornji polovici še značilnosti pozitivne rasti 
(R^ in R4), k a jti v sektorju Ri je zarad i sorazm erno visoke pozitivne 
selitvene bilance negativna vrednost naravnega p rira s tk a  izničena ali 
celo presežena. Močni selitveni tokovi ne le pokrivajo  in izravnavajo 
negativne vrednosti naravnega p rirastka , temveč že tud i prispevajo  
k pozitivni rasti števila prebivalstva. Za ta  območja je nam reč značilna 
regeneracija prebivalstva z doseljevanjem. N asproten tip  rasti p reb i­
valstva nastopa v R4, za katerega je značilno odseljevanje. V tem  sek­
torju  nam reč prebivalstvo narašča  predvsem  zarad i tega, ker je  število 
naravnega p rira s tk a  enako ali celo večje kot p a  znaša negativna vred­
nost selitvenega salda. Potem takem  gre v tem  prim eru prebivalstveni 
p rira s tek  izključno na račun dela naravnega p rirastka , m edtem  ko se je 
preostali del že odselil. Č im bliže so posam ezni predeli ali k ra ji postav­
ljeni k prem ici z-O-z’, tem  večja stagnacija v rasti p rebivalstva je zanje 
značilna.
c) N ajizrazitejša  območja nazadovanja števila prebivalstva so osre­
dotočena v tretjem  kvadran tu  (P2 in P 3). Tu im ajo nam reč tako vred­
nosti naravnega p rira s tk a  kakor tud i vrednosti selitvenega salda nega­
tivni predznak. N aselja ali območja, ki sodijo v ta  kvadran t, so tip ična 
izum irajoča področja, k jer p rev ladu je ostarelo prebivalstvo in samo- 
oskrbna usm erjenost km etijskega gospodarstva. O d obsežnosti teh ob­
močij te r od stopnje depopulacije in em igracije sta vsaj posredno od­
visni njihova gospodarska stru k tu ra  kakor tu d i stopnja njihove druž- 
beno-gospodarske razvitosti. P ri n jih  tud i ugotavljam o, da čimbolj se 
vrednosti posam eznih k ra jev  ali predelov prib ližujejo  prem ici O -u’, 
tem močnejše nazadovanje v številu prebivalstva je zanje značilno. Za 
območja iz p rve polovice tega k v ad ran ta  (P2) je značilno, da je stop­
n ja depopulacije v išja od negativne vrednosti m igracijske bilance. Toda 
v zgornji polovici k v ad ran ta  (P3) p a  se število prebivalstva zm anjšuje 
za več kot dvakratno vrednost naravnega p rirastka . V tem  sektorju 
nam reč stopnja selitvene bilance z negativnim  predznakom  presega šte­
vilo in  stopnjo negativne biološke reprodukcije prebivalstva.
č) P reostaneta še tip a  P,i in P 4, za k a tera  je p rav  tako značilno 
postopno zm anjševanje števila preb ivalstva bodisi da negativna selitvena 
bilanca p rekaša  stopnjo prirodnega p rira s tk a  (Pi) ali p a  da je razlika 
med um rlim i in  rojenim i višja, kot p a  znaša presežek priselitev nad 
odselitvam i (P4). V prvem  prim eru  govorimo o tip ičn ih  depopulacijskih  
predelih  (P,i), v drugem  p a  o območjih s slabotno regeneracijo p reb ival­
stva, k i je pogojena z redkejšim i priselitvam i (P4).
P redstav ljena shema tipov rasti p rebivalstva ne daje n ikakršnega 
vpogleda v struk tu ro  obeh dejavnikov, k i neposredno vp livata  na šte­
vilčne spremembe prebivalstva. P rikazu je le osnovno p rep le tan je  n jun ih  
vrednosti, ki učinkujejo na demogeografsko podobo predelov, p rav  tako 
p a  tud i očrtuje n jun  pom en za spremembe prebivalstvenega stan ja  
na določenem prostoru  in  v času.
Kakorkoli že ocenjujemo in uporabljam o predloženo metodo, pa  
vendarle menimo, da pom eni korak  n ap re j k  objektivnejšem u vredno­
tenju  prebivalstvenega p rirastka . V m islih imamo predvsem  to, da je 
mogoče z njeno pomočjo najbolj enostavno ugotoviti in  spoznati:
a) v kolikšnem  obsegu je ra s t števila prebivalstva določenega n a ­
selja ali območja odvisna od njegove domače, to je od lastne reproduk­
cijske sposobnosti;
b) v kolikšnem  obsegu so bile p r i sprem em bah števila prebivalstva 
udeležene tud i selitve;
c) p r i  takšnem  pregledu p a  nas nedvomno zanim a, ali je p reb iva l­
stveni p rirastek  enak vrednosti naravnega p rirastka , oziroma za kolik­
šen del naravnega p rira s tk a  se je število preb ivalstva povečalo ali 
zm anjšalo.
II. Osnovne značilnosti tipov rasti števila prebivalstva v SR Sloveniji
v desetletju 1961—1971
P rikaz osnovnih tipov rasti števila prebivalstva je p rav zap rav  le 
shema, katere smiselnost in uporabnost je  treba  preizkusiti na kon­
kre tn ih  prim erih. Čim večje število osnovnih param etrov  bomo vstavili 
v območje posam eznega tipa , tem  bolj kom pleksna podoba o (geografski) 
preobrazbi ustreznih predelov se nam  bo izostrila. P rav  p ri proučevanju 
preobrazbe pokrajine takšna shema lahko veliko koristi, k a jti z njeno 
pomočjo moremo zaznati konkretne, tud i kvantita tivno  določljive procese
v posamezni pokrajin i. Za poznavanje slehernega procesa kakor tud i za 
preobrazbo pokrajine so nam  potrebne vrednosti in razlike med posa­
meznimi pojavi. K ajti samo na podlagi razlik  med enakovrstnim i ali 
sorodnimi pojavi, katerih  konkretna in opredm etena vsebina se zrcali 
v njihovih s truk tu ra ln ih  in  s tem  tud i funkcijskih  sprem em bah, je 
mogoče ugotavljati procese te r zaznavati njihove nove pojavne oblike.
Pregled tipov rasti števila preb ivalstva v SR Sloveniji se opira 
na občine. Č eprav bi bilo prav ilneje in bolje, ko bi se ta  problem atika 
prikazovala in obravnavala po m anjših (političnih) sam oupravnih te ri­
torialn ih  enotah, iz katerih  bi bilo mogoče zaznati pestrejše število 
dem ografskih tipov, p a  je ustrezno dokum entacijsko gradivo zbrano in 
urejeno po občinah. To je odtehtalo odločitev, da opravim o analizo po 
teh večjih in večidel že tud i zaokroženih enotah.
Potrebno je naglasiti, da smo mogli občine v SR Sloveniji po v red­
nosti naravnega p rira s tk a  ter po selitveni bilanci razvrstiti le v p e t od 
osmih v shemi predstav ljen ih  tipov prebivalstvene rasti. R ast p reb iva l­
stva po slovenskih občinah v desetletju 1961—1971 im a vse značilnosti 
prvega in drugega kvadran ta. Edinole za tolminsko območje so se izlu­
ščila značilna svojstva spodnjega dela tretjega k v ad ran ta  (prim erjaj 
sl. 2 in tabelo 1).
a) V skupino področij močne koncentracije prebivalstva, k je r  
nastopa najm očnejše priseljevanje in  k jer je razm erje med naravnim  
prirastkom  in selitvenim  saldom v razm erju 1 : 1,74, se uvrščajo naša 
na jrazv ite jša  območja.3 To so občine: K oper (17), L jubljana-Bežigrad 
(24), L jubljana-M oste-Polje (26), L ju b ljan a-š išk a  (27), L jubljana-V ič- 
R udnik  (28) in  Velenje (57).4 Zaradi svojstvenega značaja se v to sku­
pino dem ografskega tip a  ni uvrstila  naša  najbolj razv ita  občina — 
Ljubljana-C enter. O bm očja tega tipa , ki so tud i najbolj deagrarizirana 
(1971. le ta  so im ela le še 6,64 % km ečkega prebivalstva), zavzem ajo le 
dobro dvajsetino republike. Zanje je značilna izredno visoka gostota 
obljudenosti (209 ljud i na km2).
b) V skupin i občin z zmerno koncentracijo prebivalstva in z imi- 
gracijsko usmeritvijo je  vrednost n aravnega p rira s tk a  za več ko t d v a­
k ra t v išja od selitvenega salda (razm erje 2,3 : 1). Sem uvrščam o osem 
občin, in sicer: Celje (3), Domžale (6), Izolo (13), K am nik (15), K ranj 
(18), M aribor (31), Novo Gorico (35) in Žalec (60). Te obsegajo približno 
eno sedmino ozemlja SR Slovenije. V zadn jih  desetih letih  se je delež 
km ečkega prebivalstva v n jih  zm anjšal od ene petine na dobro desetino, 
njegovo absolutno število p a  je  upadlo  k a r za 35,9 %. Gostota obljude­
nosti je za več kot 70%  nad slovenskim povprečjem .
c) Več ko t polovico S lovenije zavzem ajo občine depopulacijskega 
tipa prebivalstvene rasti. V to skupino uvrščam o občine: A jdovščina 
(1), Č rnom elj (5), D ravograd (7), G orn ja R adgona (8), G rosuplje (9), 
H rastn ik  (10), Id rija  (11), Jesenice (14), Kočevje (16), Laško (20), L juto­
m er (29), Logatec (30), M etlika (32), Mozirje (33), M urska Sobota (34), 
Novo mesto (36), P iran  (38), Postojna (39), P tu j (40), R adovljica (42), 
Ravne na  Koroškem (43), R ibnica (44), Sevnica (45), Slovenj G radec (47), 
Slovenska B istrica (48), Slovenske Konjice (49), Škofja Loka (51), Tr-
2 0 - -
15 --
1 0 - -
5 - -
% 01 ,5
38
\  20* i . * 59
.,9  \  • «
Ci SO V ,/52# V /  
4 21 \
1 0 -
+NP
Sl
. 
2. 
Ti
pi
 
ra
st
i 
pr
eb
iv
al
st
va
 
na 
ob
m
oč
ju
 
SR 
Sl
ov
en
ije
 
v 
de
se
tle
tj
u 
19
61
 
do 
19
71
 
— 
Fi
g.
 2
. 
Ba
sic
 
Ty
pe
s 
of 
P
op
ul
at
io
n 
G
ro
w
th
 
in 
the
 
SR 
Sl
ov
en
ia
 
ov
er
 
th
e 
19
61
—
19
71
 
de
ca
de
 
(+
, 
—
) 
MS
 
= 
M
ig
ra
ci
js
ki
 
sa
ld
o 
— 
B
al
an
ce
 
of 
m
ig
ra
ti
on
 
(+
, 
—
) 
NP
 
= 
N
ar
av
ni
 
pr
ir
as
te
k 
— 
N
at
ur
al
 
in
cr
ea
se
1, 
2
..
. 
60 
= 
Za
po
re
dn
e 
št
ev
ilk
e 
ob
čin
 
(g
l. 
str
. 
59
, 
62
) 
— 
Th
e 
nu
m
be
r 
re
fe
r 
to 
in
di
vi
du
al
 
co
m
m
un
es
 
(v
. 
pp
. 
59
, 
62
)
Ta
be
la
 
1. 
N
ek
at
er
i 
os
no
vn
i 
ka
za
lc
i 
zn
ač
iln
os
ti 
de
m
og
ra
fs
ki
h 
tip
ov
 
ra
sti
 
pr
eb
iv
al
st
va
 
v 
de
se
tle
tju
 
19
61
—
19
71
Q S °V. u
55 ä  
-  °CÖ Ihc a
%>
2 3
~ X im ZC Q.
T3 c3 ^ -  I- »!/> O
n  2 - -UJ ho-*-
m in  ^  ^  co▼h ^  in. r» rs- vo
N  k \ in  -hso \D Is- »n r>-
sO sO sO lf\ ^  1^ -H ^
v o  h  v o  n  o f  o
H  (N ^  N  (M
OD C \  (N  N  N  - f
O  OJ ON sO ««H ON
^  O  vO N  Î T o■«h 03 m ^  in m
in KN tn ''t
o  o  o j  r -  ^
^  m "  o d  v o  o
+ +  I I i +
i n  -«-h o
GO -»-H 'H
o  ^  i n
+ +
vO O' H
O  CM ON
^  i n  o
N O O •H CO N
onb i n  c q  i n  t h  n  
oC 00 ^  in O N
v o  on on 01 t n  t n
m  o o  h  ^  ^  w
-»h  i n  *->* “
^  i n  n i  o
o i  m  i n  h
On
OD
Ol
^  m  oo 
sO i n  
s d  i n  in T
o d  ^  n  i n  w  sO
o o  o o  i n  i n  i n  m
~  “  o  coo  p
i n  ^  00 03  03
s o  o  o j  m  i nN in 00 
O ' O ' o
i n  '■o i n  o  ^  r -
t n  o  r>- on m  m
o  i n  on T-» 
o i  v d  o i  ^  -h  ^
OD m  0 0  O  0 3  0 3
0 3  O  m  IN.
^  so so ^  m m
ON o  O  ^  O  03
o i  n  ^  o  i n  m
^  i n  ^  i n  i n  -»h
■h  o o  i n  •h  o j  o '
o j  m  s ©  m  m
oo m oo ^  o
o  ^  v o  i n  >£) o
sO  0 3  ^  o
-»-i i n  03  o
V  « J  *  <» Ä
c d  c d  c u  H i  c a
S !§
£  rS
:sr
'S ^
u.
* .Si. 'e  60 •S1 £  o
2 «ž S J »  s  
. 3 S -a
■ x ^
: -5 S' N a
KJ fl)
°  a  s  B
°  £  °* o
„  'O p oa> cj r->
G 4J - j  sc  
M Ö ‘>yi  >o s a ° ®N s  N
.g * 3  #g . a  _&■ g■* ■*- '■£ '-0 '-0 oj
^  ^  12 15 «
^  ^  ^  m  tn m
S 2 2 S 2 .2feß tsß bC te faß
o  o  O  O O to
s a a a a g•J O OJ V 0) 0) 2
ja  O O D q  o  Ü
I il ll II il li s
>9* JN « t1 <N O O  PS a: C5 P* Oh Oh
bovlje (54), T ržič (56), V rhnika (58) in Zagorje ob Savi (59). Zanje kot 
celoto je značilno, da se je  število ljud i povečalo za m anj, kot p a  je 
znašala vrednost naravnega p rira s tk a ; negativna vrednost m igracijskega 
salda je v teh območjih znašala že k a r 46,6 %  tam kajšn je  vrednosti 
naravnega p rirastka . Toda v teh  p redelih  je bil delež km ečkega p reb i­
valstva še vedno okrog 30%  nad republiškim  povprečjem  (leta 1961 le 
19 %), k a r pomeni, da je bilo v n jih  zm anjšanje števila agrarnega p re ­
bivalstva v zadnjem  desetletju (— 25,5 %) pod slovenskim nivojem 
(— 28,3%). Posledica tega se kaže v dokaj slabotni rasti števila p reb i­
valstva (+  4,28%). Gostota obljudenosti je b ila v povprečju  za 20 ljudi 
na  km2 m anjša kot povprečno na Slovenskem (leta 1961 je ta  razlika 
znašala le 15,7 osebe na  1 km 2).
V vseh treh  zgoraj navedenih dem ografskih tip ih  se je število p re ­
bivalstva v preteklem  desetletju v povprečju  povečalo za 11,8 %. Potem ­
takem  je tedaj k a r triče tr t občin v Sloveniji, k i zavzemajo 73 % njenega 
prostora, zaznamovalo porast števila prebivalstva. T udi stopnja deagra- 
riziranosti je b ila na teh območjih nad slovensko ravnijo  (17,8% v letu 
1971, a 27,9 % v letu  1961) in samo v zadnjem  desetletju se je število 
km ečkega prebivalstva zm anjšalo za 28,7 %. O d leta 1961, ko je na teh 
območjih živelo skoraj 79 % prebivalstva SR Slovenije, se je ta  delež 
do leta 1971 dvignil celo na 81 %. Potem takem  je tu  povprečna letna 
stopnja prebivalstvenega p rira s tk a  znašala 1,18%, k a r je  vendarle skoraj 
za eno tretjino  nad slovenskim nivojem. K tolikšnem u povečanju je 
največ prispeval naravn i p rirastek  (77,0 %) in le 23 % (ali 33.686 oseb) 
povečanja je odpadlo na presežek priselitev nad odselitvami.
č) Š tir in a js t občin (22,6 % ozem lja SR Slovenije) se je  uvrstilo  
v tip izrazite depopulacije. Te so: Brežice (2), C erknica (4), Krško (19), 
Ilirska B istrica (12), L enart (21), Lendava (22), L itija  (23), L jubljana- 
C enter (25), Ormož (37), R adlje ob D ravi (41), Sežana (46), Šentjur p ri 
C elju  (50), Šm arje p ri Jelšah (52) in T rebnje (55). Število n jim  p r ip a ­
dajočega prebivalstva se je v zadnjem  desetletju zm anjšalo skoraj za
3 %. Zanje je b ila značilna tud i n izka stopnja naravnega p rira s tk a  
(5,31 %0). Prebivalstvo teh predelov se je v zadnjem  desetletju zm anjšalo 
za 9.024 oseb ali 54,9 % več, kot p a  je znašala vrednost tam kajšnjega 
naravnega p rirastka . To so bile obenem občine, ki so imele v povprečju 
še vedno blizu ene tre tjine  km ečkega prebivalstva. V zadnjem  deset­
letju  se je njegovo število zm anjšalo za dobro četrtino .6
d) V tip preb iva lstven ih  sprem em b v smeri izumiranja je sodila 
občina Tolmin (53). Res p a  je, da bi mogli v to skupino uvrstiti večje šte­
vilo slovenskih predelov, če bi upoštevali le posamezne letne vrednosti 
p rirodnega p rira s tk a  in  selitvene bilance. V zadnjih  letih je bilo nam reč 
vse več območij z negativno selitveno bilanco ter s presežkom  števila 
um rlih nad številom rojenega prebivalstva (npr. leta 1969 Lendava, 
Sežana in Trbovlje). Zaradi svojstvene s truk tu re  prebivalstva in soraz­
merno močnega izseljevanja so dobivala naselja ob zgornjem Posočju, 
z izjemo posam eznih lokalnih središč, vse bolj podobo napol opuščenih 
in gospodarsko ter socialno naglo hirajočih  bivališč pretežno že ostare­
lega prebivalstva. Zato ni presenetljivo, da se je samo v preteklem
desetletju prebivalstvo v n jih  v povprečju  zm anjšalo za več kot eno 
petnajstino. Obenem p a  je bila deagrarizacija na  Tolminskem v obrav­
navanem  desetletju najin tenzivnejša, saj se je število km ečkega p reb i­
valstva zm anjšalo za 44,3 %. K tem u je brez dvoma znatno pripomoglo 
močno izseljevanje m lajšega podeželskega prebivalstva in  deloma tudi 
neagrarna zaposlitev v dom ačih ali bližnjih  središčih.
Za naše nada ljn je  razčlenjevanje je bilo pomembno, kateri od obrav­
navanih  činiteljev je povzročil takšne odločujoče razlike, na  osnovi 
katerih  je prišlo  do ostre diferenciacije ali celo do polarizacije med 
posam eznimi predeli.
V stopnji r o d n o s t i  m ed posam eznimi obravnavanim i dem ograf­
skimi tip i ni bilo mogoče iskati osnovnega povzročitelja nastalih  razlik  
v in tenziteti rasti števila prebivalstva. Povprečna vrednost natalite te  
je b ila n a  vseh območjih precej izenačena, z izjemo tip a  v smeri izum i­
ran ja  prebivalstva, k jer je b ila za 23,5%  pod slovenskim povprečjem  
in je  b ila poleg Trbovelj (13,4 %o) med najnižjim i na Slovenskem. Znatno 
večje razlike med posam eznimi dem ografskim i tip i p a  so se pokazale 
p ri u m r l j i v o s t i .  S stopnjo gospodarske razvitosti kakor tud i s 
stopnjo n araščan ja  števila prebivalstva se je  vrednost um rljivosti zm anj­
ševala. Na območjih z najm očnejšo koncentracijo prebivalstva (R2) je 
b ila skoraj za 75 % nižja  kot p ri najbolj tip ičnem  področju izum iranja 
p rebivalstva (P»). V obravnavanem  desetletju je b ila um rljivost najn ižja  
v občini L jubljana-B ežigrad (5,8 %o) in v Izoli (6,3 %o), n ajv išja  p a  na 
Tolminskem (13,5 %o), v občini Sevnica (12,7 %o), Sežana, Šm arje p ri 
Jelšah (12,4 %o), Id rija  (12,3 %o) te r v Slovenskih goricah (12,2 %o). V  n a ­
kazanih razlikah  in stopnjah  um rljivosti so se neposredno zrcalile demo­
grafske razm ere te r gospodarske in družbene funkcije njihovega p ro ­
stora. Torej je bilo treba p rav  v um rljivosti iskati osnovni regulator, 
ki je  u ravnaval intenzivnost biološke reprodukcije slovenskega p reb i­
valstva.
N a r a v n i  p r i r a s t e k  je kot rezultan ta biološke rasti p reb i­
valstva izkazoval najvišjo  vrednost na  najbolj razv itih  območjih in 
v predelih  z najintenzivnejšo rastjo  števila prebivalstva. Čim nižja je 
bila stopnja rasti p rebivalstva v posam eznih predelih , tem  m anjša 
vrednost naravnega p rira s tk a  je b ila značilna zanje. V vsem obravna­
vanem  obdobju je bila le za Tolminsko kot celoto značilna v išja um rlji­
vost, kot p a  je znašala rodnost. Najvišjo vrednost naravnega p rira s tk a  
so v preteklem  desetletju imele občine Slovenj G radec (12,9 %o), Domžale 
(12,5 %o), Velenje (12,1 %o), K ran j (11,9 %o) in Škofja Loka (11,7 %o), med 
najnižjim i p a  so jo poleg Tolm inskega izkazovale še občine Sežana 
(1,7 %o), Trebnje (1,8 %o), Brežice in Lendava (2,7 %o), Trbovlje (3,2 %o), 
Ilirska B istrica (3,5 %o) in  M urska Sobota (3,8 %o). Skratka, najn ižja  
biološka rast števila preb ivalstva je  b ila značilna za naše obmejne 
predele. To so bila večidel območja brez trdnejših  ter v interregionalni 
sistem vključenih u rban ih  središč, zato tud i niso pritegovala p reb iva l­
stva, ki je bilo podvrženo deagrarizaciji. Tudi s svojo gospodarsko in
socialno struk tu ro  niso b ila dovolj usposobljena, da bi zmogla s svojim 
obstoječim in sorazm erno počasi se razvijajočim  neagrarnim  potencialom  
zajeti še večji delež km ečkega prebivalstva.
O bm očja z najnižjo vrednostjo naravnega p rira s tk a  so že nekaj 
desetletij nazaj naša najbolj tip ična odselitvena jed ra .7 P rav  s selitvam i 
se je v n jih  izoblikovala dokaj samosvoja ekonomska, socialna in  demo­
grafska stru k tu ra , ki je našla izredno močan odmev v fiziognomiji 
krajine. K er se tam kajšn ja  starostna s tru k tu ra  preb ivalstva pravilom a 
ne pom laja z večjim i doselitvam i m lajšega prebivalstva in je izseljevanje 
domačinov nadpovprečno močno, se ne zm anjšuje samo število p reb i­
valstva, temveč tu d i izredno naglo n arašča  delež starejšega prebivalstva.
S tem  v zvezi se tud i povečuje stopnja um rljivosti. V endar p a  ne smemo 
visok naravn i p rirastek  p rip isovati zgolj m očnejšim  priselitvam  p reb i­
valstva. M edsebojna odvisnost oziroma povezanost med naravnim  p r i­
rastkom  in selitveno bilanco je sorazmerno m ajhna, saj je  vrednost kore­
lacije med njim a nizka (r =  +  0,31475). T udi koeficient korelacije med 
vrednostjo naravnega p rira s tk a  in dejansko rastjo  števila prebivalstva 
je zelo nizek in znaša kom aj r  =  +  0,36195. Pač p a  smo mogli s pomočjo 
Spearm anovega obrazca izračunati koeficient korelacije ranga med stop­
njo družbeno-gospodarske razvitosti (v obdobju 1961—1969) in stopnjo 
rasti števila preb ivalstva (med leti 1961—1971) in dognati izredno visoko 
korelacijo (r =  +  0,89711).
R azčlenitev podatkov v tabeli 1 zgovorno kaže, da moramo p red ­
vsem v s e l i t v a h  iskati najpom em bnejši, skorajda odločujoči regula­
tor, ki neposredno vpliva na rast števila preb iva lstva .8 Kot je znano, 
pa so p rav  ekonomski razlogi za veliko večino današn jih  selitev odlo­
čujočega pomena. Z njim i so nam reč regulirane smeri in jakosti selitve­
nih tokov. Že iz dosedanjega pregleda p a  je mogoče spoznati, da so k 
našim  najv italnejšim  območjem usm erjeni ne le vsi poglavitni selitveni 
tokovi s celotnega slovenskega ozemlja v Jugoslaviji, temveč celo iz 
drugih predelov naše države. Za predele z največjo koncentracijo p re ­
bivalstva (Ra) je  tu d i značilna n ajv išja  in tenziteta selitev; ta  območja 
imajo skoraj p e tk ra t višjo vrednost selitvenega salda kot p a  predeli 
z zm ernejšo koncentracijo prebivalstva (R3).
Čim večja je stopnja prebivalstvenega p rirastka , tem nižji delež 
km ečkega prebivalstva je značilen za takšna območja. V tem  pogledu 
p rih a ja  med posam eznimi tip i rasti p rebivalstva do zaznavnejših  razlik  
v stopnji deagrarizacije v zadnjem  desetletju. Število km ečkega p reb i­
valstva se je od 1961. do 1971. leta bolj zm anjšalo v območjih z večjo 
rastjo  števila prebivalstva kot p a  v predelih  s stagnacijo ali depopula- 
cijo. Tudi v tem pogledu je Tolminsko izjem a, saj je p rav  zanj značilna 
največja  stopnja deagrarizacije (— 44,29%). Vzrok tako močnemu zm anj­
šanju  km ečkega preb ivalstva na Tolminskem ni le v ožjem pomenu 
deagrarizacije, temveč tud i v visoki um rljivosti, k i je pravilom a znatno 
višja med km ečkim  prebivalstvom  kot p a  med drugim i socialno-ekonom- 
skimi skupinam i prebivalstva.
III. Regionalni pregled rasti prebivalstva
Za prikazovanje regionalnih razlik  je pravilom a najprim erneje, če 
uporabim o najm anjše politične ali upravne enote, četudi so večkrat zelo 
heterogene sestave. Čim večja je nam reč prostorska razsežnost posa­
mezne enote (npr. zaselek, naselje, trg  ali mesto, katastrska  ali nek­
danja up ravna občina), tem bolj p isana je n jena sestava. Ker pa  nobena 
še tako m ajhna u p ravna  ali naselbinska enota ne predstav lja  zaključe­
nega, od sosednjih enot neodvisnega družbenega in gospodarskega orga­
nizma, je že po svojih naravnih  in vseh drugih zakonitostih geografskega 
okolja tud i neposredno vključena v širša, kom pleksnejša prostorska 
razm erja. Spričo povedanega obstaja nevarnost, da pojave in procese, 
odkrite in spoznane na  m anjšem  prostoru, posplošujem o kot specifične 
in dom inantne na širši prostor. Resda so posebnosti v razvoju posam ez­
nih pojavnih oblik neposreden odmev lastnega okolja, vendar je mogoče 
tudi v n jih  zaznati in ugotoviti vplive in  odmeve bližnje ali daljne 
soseščine.
Vsa geografska okolja in v n jih  izoblikovane regije pomenijo orga­
nizme, ki se med seboj dopolnjujejo. Razlike med njimi so pogojene z 
razlikam i v sestavinah, ki oblikujejo njihovo individualnost. Kolikor 
m očnejša je po larizacija med regijam a in kolikor m anjša je razdalja  
med njim a, toliko močnejši in izrazitejši procesi se po javljajo  in obliku­
jejo na tem prostoru.
Ponavadi imajo m ajhne teritorialne enote v svojem gospodarskem, 
socialnem in duhovnem  življenju zarisane dokaj svojstvene poteze. Res 
je, da so te z deagrarizacijo  in z urbanizacijskim i vplivi postale precej 
m anj specifične, kakor p a  so bile v dobi pred  industrijsko revolucijo, 
vendarle pa se v n jih  še danes da spoznati prenekatero  njihovo svojstvo 
iz preteklosti.
Kolikor p a  posamezne pojave ali skupine pojavov obravnavam o in 
prikazujem o v večjem prostoru, po območjih in predelih, tem m anj 
vpliva imajo posamezne specifične oblike na podobo širše skupnosti in 
na njihovo oblikovanje. Zato se v n jih  tembolj pojavljajo  in uveljavljajo  
splošnejše značilnosti, k i neposredno slonijo na posam eznih pojavih 
in procesih, to je na  specifičnostih najm anjših  prostorskih enot. Zato 
so p renekatere značilnosti v razvoju pojavov, ki so izraz m anjših p re ­
delov, precej zabrisane. V geografiji se vse bolj uveljavlja upravičena 
potreba po analizi m anjših  predelov ob istočasnem pregledu in usk la­
ditvi ugotovitev na širših  območjih.
Za pričujoči regionalni p rikaz obeh kom ponent rasti števila p reb i­
valstva se bomo naslonili na  l l e š i č e v o  shemo geografske regionali­
zacije SR Slovenije.9 Z njo nam reč želimo opozoriti na prostorsko- 
pok iajinske razlike, čeprav bi bilo zelo koristno in tud i potrebno p r i­
kazati še gospodarsko in družbeno sestavo posam eznih območij, saj prav 
na n jej tem elje različnosti v rasti p reb ivalstva .10 Kolikor posamezne 
regije resnično slonijo na p rincipu  gospodarske homogenosti, toliko bolj 
je v n jih  zapopadeno dopolnjevanje bioloških in selitvenih sprememb 
prebivalstva. Ker p a  posamezne regije ne predstav lja jo  le seštevkov
5 G e o g ra fsk i v e s tn ik 65
Ta
be
la
 
2. 
Re
gi
on
al
ne
 
zn
ač
iln
os
ti 
ne
ka
te
ri
h 
de
m
og
ra
fs
ki
h 
po
ja
vo
v 
v 
SR 
Sl
ov
en
iji
 
v 
de
se
tle
tju
 
19
61
—
19
71
•u t« T.
c  M o  «- 
►— g  G srv
«J S j*
S.S z s.
^  (M Os O n t n  O  O
9, ^  ^  t  °1 ^
s d  oo  o T  o '  i n  i n  o
o  o  o  o  v o  i n  o
^  K\ H c, x  O H
K '; ^  o ^  i n  t h  ^  i n
on" q o  o  i n  i n  00 c d
Is-  '«* o  o
OJ sD
OJ o  '»H '• *r- r- r- i>
t n  m  i n  i n  
o  c o  i n  so" 
oo  00 s o
^  m
N  CD O  
'th 00 ■'* r- o
O ' m  m  m  
^  i n  ©  r -
- o  i n  c d  O '
in. r» 
-H  O
^  O  
t n  m
^  ^  i n  i n  cm cm cm 
m  cm i n  t h  m  m  m
t n  o i  c o  on  ^  cm t n  o c o c m  
i n  o ^  h  n  t n  i n  n  q  n  ^
- h ▼J c o  t n  o  t n  o '  -«* o '  t n
t n  cm t n  i n  ^  t n  s o  cm m  ^
O J o i n 0 0 CM CM t n O J o r - CM r - t n CM
i n O O I m ON -+ 0 0 O n O o o o> r - CM CM
t n ON o t n i n ■»H CM o CM t n i - o o sO
0 0 o j’ o i o t n o i t n -<* r - ’ t n t n
CM CM
+ + + 1 1 1 l + + 1 i l l l l i l 1
Is- C-' O - i n O O GO t n '- t i n t n CM t n c » O n i n
0 0 '•+ O O n t n o O n CM i n t n r O i n i n O n o
r - q 0 0 0 0 i n 0 0 O r - 0 0 GO 0 0 i n On
t n o i Ö t n o i «H o i Ö o i 0 0 i n i n r - ‘ 0 0 o i
ITN t n 'i-t t n CM
^  o  r -  o  i n
Is-  i1'-  t n  cm on00 O [ ̂  ON 00
^  -H  0 0  OD s dO NO
i n  o  i n  ^
CM ^  sO ^
i n  t n  i n  s o  
^  t n  CM GO 
t n  cm
o  o  ^
O n .
sO ©  ^  ©  
On O  Ö  t n  
o o  i n  01 t h
CM ^  O  ^
■* s o  o \  r -
C3 o t n O n o i n CM t n 0 0 CM t n OJ - t o c o -'—i sO i n
_► sO o O m O t n M- t n m t n 1 - i n - t O
tr. N sO ON sO ▼H t n IN. O ' 0 0 O n t n i n ■»H O n t n ON
C3 O' r^ ‘ i n ON o i n H 0 0 ■vH 0 0 i n CO o i ON* i n 'i—i O n
> sO O n m - t O J O J O t n CM OJ sO sO ON O
'JŽ
c
vO t n O J T“ * i n t n
c .
o O i n r - -+ i n t n sO t n OJ O i n ON O n i n
■S CM i n CM o 0 0 t n CM i - t n CM o t n sO"> O' i n ° i c> CM CM O J O n i n rs . t n i n O J sO i nOJ O n i n o 0 0 i n i n 0 0 t H tN.’ o i i - s d Ö
>J5 t n o 0 0 i n CM O J 0 0 CM ON O O I o i n 0 0
i n t n ■»H t n
D
03
bß I t ?  
d) fcDm o3
O  M 
N  c
O  N
Jo ’Sd - 9 0)
«3 d u g
t l
§  ° w  
Ĉ /D
o  cM CÖ
cdM
c
c/5 3 '  *> 
^  .2, 
S’1-1 a
D B -s
w «  2 
§5 ° ”. 
O a -S'
tUD<1> ?H
M
cd 
fcJOo
i / j  ö  
• ’—) ^  o o03
s ^ *0  os? *>
S A  3
C /D
cdo5*:
o  ^  
NI PC
o c o "3 c
N  -3  
O  N  
fcJD o  
fcJD0)^  o 
™ M  
a .s , a c
fH
.o  "5 
£  Q
O “O’ CJ «1
<u
MmtJ
w
H
O
C/D
W
S ’
«
O
O
tSJ
6 <J
WH?
g g
0) C3 
C  M
- h  C /D
C/D O  <D
«  73 o
44 4) ?  
.2,-^ k
Ö ■" «’> .s
cd ‘ p  cd
ca) cd
C/D tß
.2* « o  h
fcJD ‘ p  ^  
f l j  O  cd
* £ ^  O  C /D
■2, °  g
•3 .2, §03 •-h C-
^  ü a
C  r t  c«
" o  - 3  ' o '
<J 0)
Sz «
s  - s
o
O rt
«3  O
<1 .2,
£  -5 Q a  
O i  
ffi
N  £
>  Oo a
rt S = SL J  J 3  c  O
>• S  rt W 
W ~  —  _
C/D Cd p£3 o
fcD
ofH
.2» «  s- ^
o
#g
<1 5* <L> 
(— »  • ! - ,  
H-1 ^  k
£ ;  cd
w  ^  St> £  Ph
O M o
p-J N  4 4C/̂  cc
c
^  C317 CO [>
^  - p  O
o  «  ^  S o »  
e  D  s
>  -  'sc ~ o-
Ü >  M
S  « s
<1
tort
C
►J
<1 
Z  
P  
C
s
N S
L
O
V
E
N
IJ
A
 
21
5.
94
4 
22
5.
58
5 
34
.4
60
 
10
.7
81
 
— 
1.
14
0 
33
,3
0 
17
,3
5 
54
,4
3
a)
 
P
o
so
čj
e 
10
7.
50
0 
11
0.
12
0 
17
.2
88
 
4.
48
2 
— 
1.
86
2 
35
,6
5 
18
,9
8 
54
,5
4
b)
 
P
ri
m
o
rs
k
o
 
k
ra
šk
o
 
za
le
d
je
 
58
.4
67
 
57
.1
73
 
8.
35
1 
1.
70
4 
— 
2.
99
8 
35
,1
4 
20
,2
8 
56
,4
4
c)
 
K
o
p
rs
k
o
 
p
ri
m
o
rj
e
 
49
.9
77
 
58
.2
92
 
8.
82
1 
4.
59
5 
+ 
3.
72
0 
26
,0
9 
11
,3
9 
50
,9
3
vrednosti posam eznih nižjih  enot, temveč je njihova stru k tu ra  že tudi 
izraz številnih korelacij med njim i, so lahko osvetlitve posameznih 
pojavov m anj usklajene. Tudi polarizacijska ostrina in ekstrem i med 
posameznimi pojavi so v p rikazu  celotne regije znatno bolj zabrisani, 
kakor p a  se kažejo med posam eznimi m anjšim i predeli.
P ri pregledu stopnje r o d n o s t i  ni bilo mogoče ugotoviti večjih 
razlik  med posam eznimi tip i rasti prebivalstva, pač p a  so se v nasprotju  
z njim i pojav ljali občutnejši razločki med m akroregijam i in submezo- 
regijam i (prim erjaj tabelo 2). V povprečju  je imela osrednja Slovenija 
najvišjo  rodnost v m inulem desetletju, m edtem  ko je bila najn ižja  
značilna za zahodno Slovenijo. V ostalih treh m akroregijah p a  je bila 
stopnja rodnosti enaka (17,8 %o) in je bila le za spoznanje nad sloven­
skim nivojem. Precej večje razlike v stopnji rodnosti so se pokazale 
med m ezoregijami: najvišjo  natalite to  so imele koroška (20,3 na 1000 
preb.) in srednjegorenjska regija (20,1 °/oo), vzhodna D olenjska z Belo 
krajino in predeli no tranjske gozdne submezoregije. N ajn ižja vrednost 
rodnosti v preteklem  desetletju je bila značilna za prim orsko-kraško 
zaledje (14,4 °/oo)* C rni revir (15,4 %o), Spodnje slovensko Posavje (15,9 %o) 
ter za Pom urje (16°/oo). Podrobnejši vpogled v rodnost na  Slovenskem 
nam  ponuja še naslednjo ugotovitev: mesta, industrijska in deagrarizi- 
rana območja so pravilom a jed ra  najintenzivnejše natalitete. Kolikor 
bolj pa se od njih  oddaljujem o, tem m anjša je rodnost.
Tudi p ri stopnji u m r l j i v o s t i  se je pokazala dokajšnja razno­
likost med slovenskimi pokrajinam i, p a  čeprav pregled po m ezoregijah 
nekoliko zabriše večja odstopanja. Samo osrednja slovenska m akroregija 
je imela v obravnavanem  desetletju za desetino nižjo m ortaliteto, kot pa 
je znašala n jena povprečna stopnja za celotno Slovenijo. Toda na 
območjih vseh ostalih m akroregij je bila za 3 do 1 0 % nad splošnim 
slovenskim nivojem. V tem času je bila še najn ižja  v Koprskem  p ri­
m orju (7,8 %o), nekaj višja pa v predelih dolenjske gozdne submezo­
regije (8,3 %0). V povprečju  je imela subpanonska regija Savinjsko-sotel- 
ske Slovenije najvišjo  m ortaliteto (12,1 °/oo) in le za spoznanje nižja je 
bila v Posočju (11,8 %o), Spodnjem  slovenskem Posavju (11,7 %o), prim or- 
sko-kraškem  zaledju (11,5 %0), v G ornji Savinjski dolini in v Pomurju 
(11,4 °/oo). Nedvomno je v p rikazan ih  stopnjah  um rljivosti prebivalstva 
po mezo in subm ezoregijah vsaj posredno zapopadena tudi starostna 
in zaposlitvena s tru k tu ra  prebivalstva, njegova vitalnost in regionalna 
gospodarska razvitost. P rav  zato more stopnja um rljivosti vsaj posredno 
nakazati osnovno smer in trend  sedanjih  prebivalstvenih selitev.
Vrednosti n a r a v n e g a  p r i r a s t k a  prebivalstva se precej raz­
likujejo glede na  posam ezne slovenske predele. V n jih  se v glavnem 
zrcali um rljivost, k i je nedvomno med najbolj značilnim i regulatorji 
rasti prebivalstva. Če bi na Slovenskem na rast prebivalstva vplival 
samo naravn i p rirastek , potem  bi njegovo povečanje znašalo le 8,10%, 
m edtem  ko je b ila njegova dejanska rast 8,52 %.
Vrednost naravnega p rirastka , ki je v preteklem  desetletju znašala 
7,77 %0, je bila že v predvojnih  letih na Slovenskem izredno nizka. Tudi 
S. I l e š i č  je za tedanjo dobo ugotovil izrazito slab naravni prirastek
5' 67
(nekaj nad 5 %o) in težnjo k  nadaljn jem u u p ad an ju .11 Danes je nad ­
povprečno visok naravn i p rirastek  značilen le za osrednjo slovensko 
m akroregijo, v vseli drugih predelih  p a  je nižji oziroma je pod sloven­
skim nivojem. Temu se je še najbolj p rib ližala  severovzhodna Slovenija 
(7.68 %o), medtem  ko je zahodna Slovenija im ela v povprečju  najnižji 
naravn i p rirastek  (4,9 %o).
Precej večje razlike, kot smo jih  mogli spoznati glede rodnosti ali 
um rljivosti med posam eznimi mezoregijam i na  Slovenskem, se pokažejo 
p ri vrednostih naravnega p rira s tk a  prebivalstva. N ajvečja stopnja p re ­
sežkov rojstev nad um rljivostjo je značilna za predele koroške (11,7 %o) 
in srednjegorenjske regije (11,6 %o) in le nekaj nižjo imajo še ožja lju b ­
ljanska m ezoregija (9,6 %o), dolenjske gozdne submezoregije (9,4 °/oo) ter 
vzhodna D olenjska z Belo kra jino  (9,2 %o). K ar v šestih mezoregijah 
je  bil v preteklem  desetletju naravni p rirastek  za eno četrtino ali več 
n ižji od republiškega povprečja. N ajnižji je bil v naseljih prim orskega 
kraškega zaledja (2,9 %o), nekaj višji, a še vedno za dve tre tjin i ali m anj, 
je bil ugotovljen za Posočje (4,1 °/oo), Spodnje slovensko Posavje (4,2 %0), 
Pom urje (4,6°/oo)> Gornjo Savinjsko dolino (5,5 %o), za predele Črnega 
rev irja  (5,7 °/oo) in Voglajnsko-sotelsko Slovenijo (5,9 °/oo).
Selitve so bile drugi neposredni č in ite lj rasti p reb ivalstva . S e l i ­
t v e n a  b i l a n c a ,  ki smo jo izračunali posredno ,12 je pokazala, da 
sta imeli v obdobju med leti 1961 in 1971 pozitivni selitveni saldo samo 
osrednja Slovenija (+4,2%o) in Savinjsko-zgornjesotelska Slovenija 
( + 1,1 %0), m edtem  ko so imele vse druge slovenske m akroregije presežek 
odselitev nad doselitvami (od — 0,44 do — 4,4 %o v letnem  povprečju). 
T udi pregled po mezo- ali subm ezoregijah je potrd il, da je bilo naj- 
intenzivnejše priseljevanje na območja ožje ljub ljanske regije (letno 
8,4 %») in K oprskega p rim orja  (6,9 (’oo), medtem ko je bila znatno nižja 
stopnja pozitivne selitvene bilance značilna le še za osrednje predele 
Savinjske Slovenije (+4,8%o) te r za srednjegorenjsko regijo (+  2,1 %o). 
Za vse druge mezoregije je  bil že značilen negativni m igracijski saldo. 
N ajm anjšo vrednost je bilo mogoče zaznam ovati v dolenjski gozdni 
submezoregiji (— 9 %o) in v Savinjsko-sotelski Sloveniji (— 7,1 %o), ne­
koliko zm ernejšo pa  v notran jsk i gozdni submezoregiji, koroški regiji 
(— 6,3 %o), Spodnjem  slovenskem Posavju (— 5,2 %o) in v prim orskem  
kraškem  zaledju (— 5,2°/oo). P ri vseh d rug ih  p a  se je presežek odselitev 
nad priselitvam i gibal v povprečni letni vrednosti od — 1,2 do — 4,3 %o.
R ezultat opisanega biološkega in selitvenega gibanja prebivalstva je 
bil izražen v d e j a n s k i  r a s t i  p r e b i v a l s t v a .  Tako se je število 
prebivalstva v m inulem  desetletju povečalo v vseh petih  slovenskih 
m akroregijah, in sicer največ v osrednji (+ 1 4 ,4 % ) te r v Savinjsko- 
zgornjesotelski Sloveniji (+  8,97%), v vseh drugih območjih p a  za polo­
vico ali nekaj m anj, kot je znašalo slovensko povprečje (+ 8 ,5 2 % ): 
v severovzhodni Sloveniji za +  5,4 %, v zahodni Sloveniji za +  4,46 %, 
najm anjši p rirastek  so zaznam ovala območja v jugovzhodni Sloveniji, 
in sicer +  2,61 %.
V obravnavanem  desetletju  se je število preb ivalstva zm anjšalo 
samo v treh  m ezoregijah: v prim orsko kraškem  zaledju za — 2,2 %,
voglajnsko-sotelski regiji za — 1,2 % in v Spodnjem  slovenskem Posavju 
za — 0,9 %. Število prebivalstva se je najm očneje povečalo v ožji lju b ­
ljanski regiji (+  19,75 %), K oprskem  prim orju  ( +  16,63%), na srednjem  
Gorenjskem  (+ 14,65% ) te r v osrednji regiji Savinjske Slovenije 
(+ 13 ,95% ). V vseh drugih predelih  je bila rast prebivalstva že pod 
slovenskim nivojem, saj je znašala od +  0,4 do +  6,96 %.
V sklepnih razm išljanjih  si še enkrat zastavljam o vprašanje, v 
kakšnem  razm erju  sta obe osnovni kom ponenti, katerih  rezu ltan ta  je 
izražena v sprem em bi števila prebivalstva. 1) Za vsa štiri območja 
mezoregij s pozitivno selitveno bilanco je značilno, da v nobeni izmed 
n jih  ni bila vrednost selitvenega salda višja od naravnega prirastka . 
Zato za vse štiri velja ugotovitev, da je bil naravni p rirastek  med 
osnovnimi gibali rasti števila prebivalstva; le-ta je v ožji ljubljanski 
regiji prispeval k a r 53,2 % k  celokupnem u prebivalstvenem u prirastku , 
v Koprskem  prim orju  že 55,2 %, v ožji celjski regiji 63,2 %, a v srednje- 
gorenjski regiji celo 85,5 %. 2) V vseh drugih mezoregijah p a  se je šte­
vilo prebivalstva med zadnjim a popisom a povečalo za vrednost, ki pa 
je bila že m anjša od celotne vrednosti naravnega p rirastka . Iz tega sledi, 
da je bila v njili s selitvami vsaj že delno zm anjšana dejanska vrednost 
naravnega p rira s tk a .13 Med temi m ezoregijami razločujem o dve pod­
skupini: a) skupino predelov, k jer je  bila negativna vrednost selitve­
nega salda nižja od naravnega p rirastka , k a r je pomenilo, da so ta  
območja še zaznam ovala pozitivno rast števila prebivalstva, in b) sku­
pino območij, k je r je negativna m igracijska b ilanca že presegla vred­
nost naravnega p rirastka . Zato je zanje značilno zm anjšanje števila 
prebivalstva med dvema popisoma.
ai) S selitvam i je b ila vrednost naravnega p rira s tk a  zm anjšana za 
50 % ali m anj v naslednjih  predelih  Slovenije: v zgornjegorenjski regiji 
(— 16,7 %), M ariborsko-ptujskem  Podravju  (— 17,3 %), Posočju (— 41,5 %) 
ter na vzhodnem Dolenjskem  in v Beli k ra jin i (— 41,8 %).
az) Zaradi selitvenega salda je b ila vrednost naravnega p rira s tk a  
zm anjšana od 51 do 100% v naslednjih  m ezoregijah: na Koroškem 
(— 53,8 %), v Črnem  rev irju  (— 59%), Pom urju (— 64,6 %), v predelih 
notran jsk ih  (— 75 %) in  dolenjskih gozdnih submezoregij (— 95,8 %) ter 
v G ornji Savinjski dolini (— 79,3 %).
b) V regijah, k jer vrednost selitvene bilance že presega celotno 
število naravnega p rirastka , je prišlo  do nazadovanja števila p reb ival­
stva. To pomeni, da je presežek odselitev nad priselitvam i večji od 
naravnega p rirastka . Iz tega povzemamo, da je v negativno vrednost 
selitvenega salda vključen vsaj že del prebivalstva, ki je bil prisoten 
v teh predelih  ob predzadnjem  popisu prebivalstva. To skupino p red ­
stavljajo  naslednja, v povprečju že z izrazitim i depopulacijskim i tež­
njam i prepojena območja: voglajnsko-sotelska regija (kjer je m igracijski 
saldo k a r za 1 2 0 % presegel vrednost naravnega prirastka), Spodnje 
slovensko Posavje (razm erje med vrednostjo selitvene bilance in narav ­
nim prirastkom  je kakor — 1,22 p ro ti 1) in območja prim orsko-kraškega 
zaledja (razm erje med — MS : +  NP je kakor — 1,76 : l) .13
Osnovno spoznanje, k i ga je mogoče razb ra ti iz razčlenitve, je v 
tem, da je na  vseh slovenskih območjih biološka kom ponenta p reb i­
valstvenega napredovanja n a jtrdne jši in najm očnejši činitelj, medtem 
ko presežek priselitev nad izselitvami precej m anj učinkuje na skoko­
vito rast števila prebivalstva. V endar bi šele podroben vpogled v de­
m ografske in ekonomske struk tu re  m igrantov mogel odkriti in p rik a ­
zati p rave vrednosti posam eznih selitvenih tokov ter njihov neposredni 
učinek na natalite to  in  m ortaliteto  prebivalstva posam eznih področij.
Z začrtano rastjo  preb ivalstva se je sprem injala tud i njegova go­
spodarska sestava. N ajvidnejši zunanji izraz teh sprem em b je nakazan 
v deagrarizaciji prebivalstva. V preteklem  desetletju se je število km eč­
kega prebivalstva najm očneje zm anjšalo v predelih  zahodne Slovenije 
(—-46% ), za eno tretjino  se je zm anjšalo v osrednji Sloveniji, za več 
kot četrtino še v jugovzhodni ter Savinjsko-sotelski Sloveniji, za eno pe­
tino p a  v severovzhodni Sloveniji. N ajn ižja  stopnja deagrarizacije je 
značilna za jugovzhodno Slovenijo, k jer je še vedno 32,7 % kmečkega 
prebivalstva in za severovzhodno Slovenijo (31,1 %). N ajm anj km ečkega 
prebivalstva imajo naselja v osrednji Sloveniji (9,34%), predeli zahod­
ne Slovenije pa  skoraj d v ak ra t več (17,35%). K er je delež kmečkega 
p rebivalstva m ed izredno pom em bnimi kazalci družbene in gospodar­
ske razvitosti posam eznih območij,14 je od njegove vrednosti vsaj po­
sredno odvisna rast preb ivalstva in  s tem  v zvezi tud i smer in moč se­
litvenih tokov.
Tabela 3. Skup ine  občin z deležem  urbanega prebivalstva in nekaterim i 
osnovnim i dem ografskim i kazalci za desetletje 1961— 1971
D elež m e stn eg a  
p re b iv a ls tv a
Š tev ilo
o b č in
D ele ž  p re b v a ls tv a
In d e k s
ra s t i
p re b iv .
1971:1961
N a 1000 p re b iv a lc e v
1961 | 1971 N M | NP | MS
Brez mest­
nega prebiv. 10 9 ,7 8 8 ,9 9 9 9 ,7 5 18 ,20 11 ,20 7 ,0 8  —  7 ,3 3
Do 15 »/o 10 16 ,95 15,81 1 01 ,19 16 ,95 10 .97 5 .9 8  —  4 .83
1 5 ,1 — 2 5 ,0  % 12 2 0 ,0 6 19 ,45 10 5 ,2 6 18 ,27 1 0 ,5 0 7 ,7 7  —  2 .6 4
2 5 ,1 — 5 0 ,0  % 15 2 1 .3 3 2 1 ,2 0 107 ,87 1 7 ,4 4 9 ,5 2 7 ,9 2  —  0 ,35
5 0 .1 — 7 5 .0  % 6 17 .19 17 ,95 113 ,25 17.25 8,81 8 .4 4  +  3 .9 8
75,1  %  in več 7 14 ,69 16 ,60 12 2 ,6 8 16 .96 8 ,2 7 8 ,7 0  + 1 1 , 6 8
Skupaj: 60 1 0 0 ,0 0 1 0 0 ,0 0 1 0 8 ,5 2 17 ,58 9,81 7 ,7 7  +  0 .4 4
N =  n a ta lite ta , M =  m o rta lite ta , NP =  naravn i p rira s tek , MS =  m igrac ijsk i saldo
Na osnovi razčlenjenih podatkov ugotavljam o, da prebivalstvo p ra ­
viloma najh itreje  narašča v gosto obljudenih območjih. K er p a  je go­
stota prebivalstva najv išja  v mestnih in industrijsk ih  naseljih, k jer so 
danes osredotočeni vsi najpom em bnejši usm erjevalci prebivalstvene ra ­
sti, narašča gostota obljudenosti v u rban iz iran ih  območjih h itreje, kot 
p a  se sprem inja na podeželju. Dokaj močna aglom eracija Č rnega re­
v irja  je p ravzap rav  nekakšna izjem a; zarad i zgodovinskih oziroma go­
spodarskih razlogov je to območje izredno gosto naseljeno, m edtem  ko
danes večina p rirodn ih  sestavin geografskega okolja ni več naklonjena 
nadaljn jem u naraščan ju  prebivalstva in  pozidanosti.15 Pojavi s povsem 
nasprotnim i težnjam i, kot jih  ugotavljam o v Zasavju, pa obstajajo v 
občinah srednjegorenjske mezoregije.
Sklep
Močno deagrariz irana in u rban iz irana območja so bila na  Sloven­
skem v preteklem  desetletju jed ra  najin tenzivnejše rasti števila p reb i­
valstva. Podoba je, da so občine brez m estnih naselij v naspro tju  z n a j­
bolj km etijskim i predeli obdržale v povprečju  najvišjo  rodnost, ki je 
s stopnjevanjem  urbaniziranosti rahlo upadala . Iz tabele 3 je nadalje 
razvidno, da  je stopnja um rljivosti narašča la  z zm anjševanjem  deleža 
mestnega prebivalstva. P rav  tako so imele občine z višjim  odstotkom 
urbanskega prebivalstva tud i višjo vrednost naravnega p rirastka .
Za obravnavano razdobje je značilno, da se je število prebivalstva 
zm anjšalo samo v občinah brez m estnega prebivalstva, v vseh drugih 
pa  je naraslo v sorazm erju z deležem v m estnih naseljih živečega p re ­
bivalstva. Toda v vseh tistih  občinah, k i so imele m anj kot 50%  mest­
nega prebivalstva, se je število prebivalstva povečalo za m anj, kot pa 
je znašala vrednost naravnega p rirastka . Iz tega sledi ugotovitev: mest­
na jedra v občinah z m anj kot polovico urbaniziranega prebivalstva po 
svoji gospodarski razvitosti in  moči še zdaleč niso bila sposobna vsrkati 
oziroma zadrža ti celotne prebivalstvene reprodukcije, ki se je obliko­
vala v njihovem zaledju. Šele občine, ki so imele nad polovico urbanega 
prebivalstva, so lahko zadržale celotno vrednost naravnega p rira s tk a  in 
tud i še p rivab ljale  ljud i od drugod. Potem takem  so bili k njim  oziroma 
k njihovim  jedrom  usm erjeni selitveni tokovi bodisi iz različnih p re ­
delov Slovenije, bodisi, iz drugih repub lik  Jugoslavije.
Opombe in literatura — Notes and Bibliography
1 B. Novakovä-Hribova, Migrace obyvatelstva Jihomoravskeho a Severo- 
moravskeho kraje v obdobi 1961—1964, Brno 1968.
M. Friganovič, Tipovi kretanja stanovništva i eksodusna područja 
SR Hrvatske 1961—1971. Stanovništvo, X-XI, štev. 3-4 in 1-2, Beograd 1973, 
str. 177—189.
M. Friganovič, Kretanje stanovništva nerazvijenih područja SR Hrvatske 
1961—1971. kao funkcija društveno-gospodarskog zaostajanja. Zbornik IX. kon­
gresa geografa Jugoslavije, Sarajevo 1974, str. 309—316.
V. Klemenčič, Geografsko opredeljivanje i problemi socialno ugroženih 
područja na primeru Slovenije. Zbornik na jugoslovenskiot simpozium za 
problem ite na selskite naselbi i zem jodelskoto proizvodstvo, Skopje 1972, 
str. 33 do 40.
V. Klemenčič, Regionalni in demografski razvoj na območju občin Šent­
jur pri Celju in Šmarje pri Jelšah. Voglajnsko-sotelska Slovenija, Ljubljana 
1974, str. 125—141.
M. Natek, Uticaj deagrarizacije na prirodno i m igracijsko kretanje sta- 
novništva u SR Sloveniji u periodu od 1961 do 1970 godine. Zbornik na 
jugoslovenskiot simpozium za problemite na selskite naselbi i zem jodelskoto 
proizvodstvo, Skopje 1972, str. 61—75.
2 ( +  , —) MS =  m igracijski saldo.
( +  , —) NP =  naravni prirastek.
3 M. Natek, Razvita in nerazvita območja v SR Sloveniji. Geografski 
obzornik XVI, štev. 2, Ljubljana 1969, str. 1—8.
4 Številka v oklepaju za imenom občine je  njena redna zaporedna šte­
vilka in ustreza njenemu položaju na diagramu na sliki 2.
5 Po uporabljenih kazalcih spada v ta tip rasti števila prebivalstva tudi 
naša naj razvitejša občina Ljubljana-Center. Študije o socialni strukturi v 
njej živečega prebivalstva nam zelo nazorno osvetljujejo in dokumentirajo 
demografsko staranje, socialno strukturo in poreklo njenega prebivalstva. 
Več o tem glej: M. Pak—G. Bervar, Geografski učinki socialne deformacije v ne­
katerih predelih slovenskih mest, Geografski vestnik XLIII, Ljubljana 1971. 
str. 123—133; N. Škerjanc, Mestna četrt Krakovo v Ljubljani, Geografski 
vestnik XLII, Ljubljana 1970. str. 69 do 89; M. Natek. Selitvena dinamika 
v SR Sloveniji v letih 1959—1968, Geografski obzornik XVIII, Ljubljana 1971, 
prim erjaj str. 6.
6 Ce iz tega pregleda upravičeno izvzamemo podatke za občino Lj.-Cen­
ter, dobimo dokaj spremenjeno podobo: D elež km ečkega prebivalstva se je 
od 1961. leta do 1971 zmanjšal od 49,4% na 37,2%. To so realni pokazatelji, 
s katerim i je  opredeljena tudi gospodarska funkcija in stopnja družbeno­
gospodarske razvitosti občin, ki sodijo v izraziti depopulacijski tip prebival­
stvene rasti.
7 M. Maučec. Prenaseljenost in sezonsko izseljevanje v Prekmurju. Geo­
grafski vestnik IX, Ljubljana 1933, str. 107—117.
L. Olas. Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega pre­
bivalstva. Geografski vestnik XXVII—XXVIII, Ljubljana 1957, str. 176—206.
S. Trošt, Krčenje prebivalstva v Zgornjem Posočju. Goriška srečanja, 
Nova Gorica 1966. str. 23—27.
M. Zgonik. Proces deagrarizacije v hribovitih območjih Dravske doline. 
Siti in lačni Slovenci, Maribor 1969, str. 136—154.
8 Vrednosti selitvene bilance so izračunane le posredno, s čemer pa nam 
je onemogočeno dobiti vrednosti bruto selitev. Za izračun migracijskega  
salda sta nam bila potrebna podatka o številu prebivalstva med dvema popi­
soma in vrednost naravnega prirastka v tem času. Razlika med seštevkom  
naravnega prirastka in prvega popisa prebivalstva in rezultatom naslednjega  
popisa predstavlja vrednost selitvene bilance. O tem prim. tudi M. Natek. 
Podkoren. Prispevek h geografiji Zgornje Savske doline. Geografski zbornik 
VIII, Ljubljana 1963, str. 354—355 in slika 15 na str. 365.
Zaradi lažje uporabnosti že objavljenih podatkov o vitalnih dogodkih 
po občinali jih  v našem izračunu tudi nismo prilagodili datumu rednega 
popisa prebivalstva (31. 3. 1961 oziroma 31. 3. 1971), tem več smo vzeli v poštev 
celoletne podatke za 1. 1961, medtem ko podatkov za prvo trom esečje 1. 1971 
nismo upoštevali. Treba je  poudariti, da je  bila vrednost naravnega prirastka 
v prvem trom esečju 1961. leta (3.556 oseb) precej višja kot v enakem obdobju 
v letu 1971 (1.981 oseb). Spričo tega je v našem izračunu vrednost naravnega 
prirastka za 1.575 oseb previsoka. To pomeni, da je v naših računih dejanski 
naravni prirastek (127.348 oseb) previšan za 1,24%, kar pa je še vedno v 
mejah dopustnosti. Neposredno s tem v zvezi je  treba opozoriti, da je  bilo 
treba za navedeno razliko spremeniti tudi vrednost m igracijskega salda. Po 
tej korekciji je  znašala dejanska vrednost m igracijske bilance za SR Slove­
nijo +  8.266 oseb ali letno 0,498 %0 v razdobju med zadnjima popisoma prebi­
valstva.
9 S. Ilešič, Slovenske pokrajine. (Geografska regionalizacija Slovenije). 
Geografski vestnik XLIV, Ljubljana 1972, str. 9—19.
10 S. Ilešič. Regionalne razlike v družbeno-gospodarski strukturi SR Slove­
nije. Geografski vestnik XL, Ljubljana 1968, str. 3 do 18.
11 S. Ilešič, Prirastek prebivalstva na ozemlju Jugoslavije v dobi 1880 
do 1931. Geografski vestnik XVI, Ljubljana 1940, str. 3—25; prim. str. 20—21.
12 Razlogi so navedeni pod opombo 8.
13 Vrednosti za občine prim erjaj na kartogramu: M. Natek, 1972, str. 72.
14 Glej tudi M. Natek, 1969, str. 1—2 in 3—4.
15 I. Vrišer, Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Ljubljana 1963.
BASIC TYPES OF POPULATION GROWTH IN THE SR OF SLOVENIA
Milan N a t e k  
(Summary)
The paper studies the role and significance of natural increase and of 
the balance of migration as well as the relations between them. On the basis 
of how their different values are interrelated eight basic types of population 
growth have been established. Four of them are characterised bv growth 
of population (Rt, R,,, Rs, R4; cf. chart No 1, dashed line), the other four,
i. e. the lower part of the diagram, are characterised by decline of population 
between the two censuses (P„ P2, Ps, P4). The most intensive growth of popu­
lation is characteristic of the areas wThich are on the basis of natural increase 
and of the balance of migration classified in the first quadrant (R2, R3), 
whereas the population is most intensively decreasing in areas represented 
in the third quadrant (P2, P3). By applying the method as outlined, it is 
possible to achieve a more objective evaluation of the natural increase. We 
are concerned with: (a) to what extent does the population growth of a given 
settlem ent or area depend on its own reproductiveness; (b) to what extent 
are in the changes of the number of population migration trends involved; 
and (c) such an analytic survey reveals if the increase of population is equal 
to the value of natural increase or to what extent has the natural increase 
affected the growth or decline of the population.
The second part of the paper outlines the basic characteristics of the 
types of population growth in the SR of Slovenia over the 1961—1971 decade. 
In the description of them the following indices were employed: birth rate, 
death rate, natural increase, balance of migration, percentage of agrarian 
population, population density. For the period 1961—1971 five types of the 
population growth in Slovenia have been established, and these are characte­
rised by areas: (a) of strong concentration of population, (R2; cf. Table 1, 
Chart 2); (b) of moderate concentration of population, with emigration ten­
dency (R3) ; (c) of depopulational type of population growth (R4) ; (d) of areas 
of marked depopulation (Pt) ; and (e) of the type of population changes in the 
direction of extinction of cultural region (P2).
The third part of the paper presents a regional picture of the population 
growth. Here the author relies on llešič’s regionalization of Slovenia (v. 
Table 2). In this presentation it is Central Slovenia, with the Ljubljana area, 
which stands out in many respects. The central Slovene macro-region 
had not only the highest natural increase but also an exceptionally high 
balance of migration (+  4.2 %0 per year). The lowest natural increase is charac­
teristic of West Slovenia (4.9 %n). It is to be noted that besides the already 
mentioned Central Slovenia it is only the areas along the Savinja and in the 
upper part of the Sotla that have a positive balance of migration (+  i.1 %o), 
while in all other macro-regions emigration exceeds immigration.
The strongly deagrarized and urbanized areas in Slovenia were during 
the decade under consideration centres of a most intensive population growth. 
Communes without urban settlem ents retained, in contradistinction to most 
agrarian areas, the highest birth rate (18.2 %0), which the degree of urbani­
zation has slightly decreased (Cf. Table 3). The death rate increased with
the decrease of tlie percentage of urban population. Therefore areas with the 
highest percent of urban population had also the highest value of natural 
increase. Population decreased only in areas without urban population; in 
all other areas it increased proportionately with the percent of population 
living in urban settlements. It has been found that the urban nuclei in 
communes with less than half of urbanized population were not through their 
economic developm ent and strength quite able to absorb or at least retain 
the total population reproduction in their hinterland. Only communes with 
more than half of urban population were able to retain the total value of 
natural increase and attract population from outside.