«* 'se *>, o't/ sobe. tnidii 5Q-'>» številka praznikov; D20-50 .JIARODSUUST'* (četrtkova Štev. „T*bon“) .« naroča kot tedmk 5 in stane mcsccno 2 Din, četrt-1 letno 6 Din, pojjfteo_ 12Din,; = !i =3B »Metnn 22-50 Pinc3g=g* ___________ | Naročnina pločujo v noprej« g iinil»flUR!!lll!IIUI!nUI!lllinH!!imWIBIIlKi Posara. štev. DInl četrtkova Sn^obotna 'M številka Din 1*50 “ UBEDMŠTV® „Ta!>ora“- hi „Na- w rodnega lista- je v Mariboru, Jer* čiccva ulica 4,. L nadstropje. — .feš Telefon mtenirfcanžitev. 276, —• J Uokop isi mc oc vraeajo.'es*» f | UPRAVA Je r1 Jurčičevi al * St 4^ f| pritličje dcano. —- Telefon St«-,24.' 'S SHS poštno-čele. račun va ^Tabor** 11.787, *a »Narodni iUt* 12*853. | ' ' S Na naročila brez denarja NflO ?S ezlra. inseratn c ccne podobovont* .= s L Leto: IV. (II). Maribor četrtek 22. novembra 1923. Stev: 265 Pred oblastnim zborom Demokratske stranke. j' Maribor, 21. novembra, i tVj metieljo 25. tm. se zbero y\ Mari-Jior.it1 delegati krajevnih -jni srezikili ©r-jgainiaacij ter zaupniki Demokratske • stranko iz mariborsko oblaelti, da si položijo račun,’ o preteklosti, si začrtajo femerniice za bodočnost ter povdarijo (najnujnejše potrebo in’ zahteve prebivalstva v mariborski pokrajini. Ne bodo si Silo zbobnane stotino zborovalcev, Ikakor so si privoščili tak cirkus nedav-tno prc spod jo (klerikalci vr Ljubljani, kjer So to stotine enostavno prikimale vse-imu, kar so jim1 natvezi 11 Pa demagoških g.o.sMb gg. dr. Korošec, dr. Brejc iii drugi. Bodo pa to najboljši možje iz ljudstva, ki imajo svojo sodbo, ki mislijo w »svojo glaivo. ;| Vodilna misel oblastnega zbora De-..■niokratsko stran ko bo, kako čimpre u-: jsfcvariti jriiožnsoistt, da so premaga kriza fpaprednc ljuddke misli v Sloveniji. Od-|kar je častihlepnost posameznih. oseb - razbila napredno fronto in iz eno moč-Uo napredne stranke izkrbala dve novi 'pod stanovskimi gesli, jo ta kriza V s^oiveinstkih! naprednih) .vrstah latentna, : itrajna. Stanovska -gesta SiKS in NSS so' 6icer pri zadnjih volitvah doživela po-t.polcm zlomr dni pocaz, vendar to gospodov yodiiel;iev še ni spametovalo. It Demokratska stranka jo pri zadnjih : i fcOliivah poskušala z vsemi sredstvi u-stvariti podlago za sjklupen nastop nadrednih strank, za en’ctrio napredno /fr-cuto. Toda; gospodje voditelji SKS in liNŠS 80 ‘Mii tako »aVerov.ani v) 9 voj®; ilomi&lijesioi moč- iii 4akoi zaJjubljftni sami.1 I sebe, da niso hoteli slišati; glasu ljudstva, ki jo bilo povsod iril brez izjeme-enoten nastop naprednih' strank pri Volitvah. Ljudstvo jc hotelo, voditelji »o1 ■ ošabno odklorailL Kazen! ni! izostala.in ysakomur še v živem spominu. .j' Demokratska stranka. je slej ko prej »«ia istem! stališču, da jo trelia najti podlago za združenje napredli jalkovi v Slo-jiveniiji in predvseml v? mariborski! oblasti. -Pred nami -so volitve vt oblastno skupščine,, v srezke skupščino in1 občinske vo-; litve. Edino skupen! nastop vseh rtapred-lOThi strank ;ho omogočili protiklcrikalnim' strankami, ki zastopajo predvsem iiaiednjo stanove, častert’-uspeli. Da se so-icjjalna demokracija kot izrazito delav;- ■ skai im kot Jnteriiacijonalna stranka ne-j Ko pridrnžila tej napredni fronti, vemo j žo naprej i>o dozdajrailil izkustvih. Toda I -&Ct -drnge .napredne stranivei.imomjo-tia j-1ž skupno platformo. ;l Die.nmkrats^ka stranka' ho —* kakor doslej <—<*■ totli odslej stopala 'tm čoki tega gibanja. Uspehi' koncentriranega nastopa se rasiveseljivo 'kažejo haš te dni ipri' obicioiskili .volitvah: v onih’ občinah pa Kran-jislkeint, kii jih je atioraia Italija v Smisiu pogodbo izprazniti. Domokrat-t.ska strank a. je tamkaj povsod vzela ini-,iciiativo VI roko irt itostavija, enotne Jia-pj-edno li'ste delotrra pod1 strankinim, i imenontl deJonra ipod! gospodarsko firmo I iffl dosega feper nrspelie. Klerilkalni glaso-Ftvi' so vi .vseli ieh ohčinah1 itaa zadnjih sknpMCMnskd-h volitev*. 18. mvama ogromno nazadoval. To je uspeJi smot-miega j zdrtižo^feega dsela Demokratiike stran-Ike, 1 ! :■ ■ ‘ Dol tega nSora- prif.i' tudi mi iias v 1 jnarihorSiki: pokrajirti- pri vseh bodočih vorli-tvali. Dvomimo, da hodo se pristaši SKS j® 3SBS8' So keda ji Sati z v oditi od lepih besed dvojih .voditeljev, ki vidijo brnoffokrat pr&d seboj; samo svojo ■glorija, ne pa interesa celokupnega napred-Mndsfcvai Mijtw>in preko-teh vodi-teiSov* bo šlo IjmlsJaro^^jB^eui Giardinijeva strahovlada m Reki. Rok a, 2,1. nov. (IkvJ Kakor «mo poročali, jo bilo pred; nekaj dtnevi uvedeno sodno postopanje zoper nekatero poslance reške konstituante, ker so so udeležili sej Zartcilovo večine kont^tiituante vi Kraljeviči. Dotlčni poslanci so bili o-, proščemi. Nato pa sc jim! jo dostavila iiaredlba generala Giardiima, Lv kateri’ se siporoča -vsemi poslancem kraljeviške koujstitiranite, ki prebivajo Ka Keki, da j hm je po 'SolPčtncml znlvodtt prepovedan nastop na ulicah im nošnja orožja. Poslanci So bili povabljeni na kvesturo, kjer so morali podpisati protokol, da jemljejo odlok na. znanji. Postopanje reške zasedbeno oblasti je v vseh krogih jez val a veliko nevoljo, ternholj, ker je ljudistvo prepričamo, da so poslanici, dasi so bili oproščeni, vendar le kopfi-pkani. 1 Popuščanje republikanskega gibanja na Grškem. Kralj n<* odpotuje [A! t o n1 e, 21. novembra. TukajŠnijt listi so izvedeli, da je VenizeloiS brzojavno svetoval predsedniku liberalne stranke, da naj stranka pri bližajočih jse volitvah ne razvije repu bi ikanstkosa programa. Po njegovem mtoenju bi mogla lifberalina stranka sodelovati' z rej>ub!;-kasnci edinole pod posojenn, da hi: vprašanje vladavine ostalo jjridnžano bodo-če,mid parlaraentii. Upati je, da bo liberalna stranka na: prihodnje^ .,«^stao.'ku zavzela definitivno stališče. 'A torte, 21. ttovomlBra. MiniMrSki predlsednik Gonatas jo objavil v i isti h izjavo, da za Sedaj ni nikakih nesoglasij (med vlado in' kraljem1, ki bi ov.irale vladino delovanje. Zategadelj tudi (ni potrehno, da bil kralj odpotoval predi ^sf-fetanlkoml novo skupščine oziironia pred plebiscitom1. K i artc, 4. novembra. UraidinO deineu-tarajo vest, da bi hotel kralj med glaso-. Vanjem o vladavinio zapustiti1. Grči jo. Zopetno zbllžanje med Angfliijo in Francijo. Usipeh posredovanj« dr.- Benfeša. "■ Pa«i.K, 20. itovemjlira. Neki pariški pik i.m zunanji tnitoištor dr. Berfeš. List dostavlja, da je bil dr, Berieš že ponovno posredovalec med Lonldoinom in Parizom; Koliko ;ie vest rctniiuna, ge trenutno ato da ugotoviti. list-poroča, da sc jo stal.išče Veliko Britanijo v- vprašanj« dogodkov v Nemčiji nekoliko o^iriWiižalo francot^kemu ipod vitksoimi-note, ki Bila jo poslala lonidionski Vladi češkdalOiv.ašCkdi miriateteglki predjed- Memški eks-kronprinc bo smel ostati v Nemčiji. Nemška vlada mora dati garancije. 1 Lo.nTdionV 2ft. notv.iVliada.se sedaj; ha- sitva, temneč-so zadovoljijo1 z galrarfeijavi z osnutkom dveh! not, katero je izide- mii, ki jih mera dati nemška vlada, da lala veleposlaniška konferenca glede se bo bivši prestolonasl-eidnik za časa povratka 'bivšega prestolonaslednika in] svojega bivanja vj Nemčiji oblnašal lo-glede meidizavezniiške vojaške kontrole, jatno inl da ne ho kršil poglavitnih do-Zdi se, da so bodo zavezniki sporazn- ločbL mirtpv.no pogodbe, moli. m tem, da ne zahlcivajo pajegnaK-i —Or* ’ ' s FRANCOSKI KREDIT JUGOSLAVIJI, demonstracij. Skupino dijakov so Hotelo Boo^ra/1, 211. jiovemlhra. Its ••Pariza jo došlo obvestilo, da jo biill včeraj plenu mn franccskega senata predložon1 o-cinuttek zaikona o kreditu Jugoslaviji .vj zneska 300 milijonov, frankov. BOLG ARSKE VOLITVE. S-of i j a, 21. novembra. Zadnjo vesti javljajo, da j.c dobila vlada 300 manda-tov» opozicija pa 47. Rosniemost to vesti bo mogočo ugotoviti šole potoni, kopa
  • w« •,• • , • , ... ■o . „ j. .. ... :WenSe, je pmegel.republik.!, jc:u- je dvo- Pa«K> je vec aUrdoivi in- ja-bil ep ciomoi ^ . . - i , r? ■ , , tana sipnejela z zaeudonDom1. Za pre.jsed- 1 ....i . ' . . ' mika je bil izvioljein z glasovi meščanskih 7. veleposlaniško LofflCorefice. atranfla krščamsko^ooiaini poslanec |ViL Pai Tz, 20-. novembra. Veleposlaniška MiklaS. Nato jc kabinet formalno de- konfererca je bila zopet praložena, ker misionkali inj bil nate zopet t-akoj izvo- Ijem. 'Zvezni.kanicelar dr. Scipel oetane, tudi člani kabiiaeta so ostali isti. lordi Getve ni dobil od.svojo v.ladc .pika-kih’ ravodil. Vse, dufsaasJfe visoke šole-zappfe. Dy-H.aa, 30. nov. Po včerajšnjih’ ge-________________________________________ __ mi,»ih med visokošolskim dljasfjvain1 so ph.riz 30.so’ Beograd 6.40, London danes tudi silni šatetl; ji .vdirij/ na visoko So- Praga-16.70, Milan 24.75, Newyor* lo za sfvetovno trgovipo i« z medklici Dunaj 0:00815, žig. krono 0.00813. »ZSde .ijenir onenvogočili predavanja. — Zagireb, 31. nov. Pariz 1,75—1.80, I&kitor 'je mo geli sicer djrprafo iz/praz- Švica 15.50~15.W5, Londoitf m5fr-m5o! Hi»l, vendair* pat 30. moraA priidlavM ja do DuPajl O.E59^-OJ867, Praga 1.5S*-201, n-a!rlalj.nega nfetavjti. Tuicli! n« tehnični Mitlaiifr 3.83—3.®, NewMork S&nR? BORZA1. Cureih", 21. nov. (Izv.) Slklcpni tečaj. 24.97, e\vyor.to ii76, Politične vesfi. * Za enotno napredno fronto se. je izrekla tufdi »Pravda«, glasilo NiSS. Moti jo le še, če bi pri taki komcentraciji jiq tripel1 razvoj. NSS. Vendar pa zdniži..Pač pa htoče-z- ^^ost«)B.t-,jo nastopdtfc proti radikalom), (ki. so» j& začeli i>ri volikih.hoditi ,v"i2.elje. i . ' V * Senzacijonalni preokret v znani. a. feri Atanasa Nikolova. Kakor jo na. šiml čitateljem že znano, je praška porota oprostila 22-letnega Bolgara, Atanasa Nikolova, ki je iz političnih vzrokov; u« »trdil na praški ulici bolgarskega politika Daskalova, pristaša projišuio Stam'-. i biilijskijovo vla.de. Oprostitevi je začudila vSO češko javnost, najbolj pa se-* voda beograjske kroge, ker, je bil Da-skalov-umorjen v prvi, vihati zato, ker se jo toplo zavzemal za sporazumi med Bolgari in Srbi. Atentator pa jo bit pridržali -v. zaporu in pri. zaslišan ju! jo v) pot* d el j ek" priznal, da so po paše Atanas( Nikolov, temveč Jordan- čičomkov. Na-daljmo senzacijonahio priznanje je to, d« se je rodil v Štipu na jugoslovenskih!; tleh, no pa v Bolgariji. Na podlagi teh’ priznanj .bo procesi obnovljen. ,,, * Avsirijska socijalnc-demokratSca stranka jo trta svojem kongresu itfinoli1 tedep na Dunaju odklonila koalicijo a krščanskimi socijalei. ZA REVNO DECO OB MEJI! V proslavo rojstva Ni. Vis* prestolom naslednika Petra I. priredi obmejna šola na Kapli božičnico z obdarovanjem revnih otrok obmejnega prebivalstva. U« speh prireditve bi bil tukaj tik ob meji velike važnosti, ker s prireditvijo božič-1 niče in obdarovanjem otrok utrdil! bi sl narodno zavednost njihovih slarišev in obmejnega prebivalstva sploh. Na božičnico se pripravlja tudi onosiran meje »Schulverein« i» želeti je, da bi pri nas uspela nameravana prireditev čim bolje. Število obmejne^ revne dece je veliko, zato prosi vodstvo šole usmiljena srca, da daruje, po svoji možnosti bodisi ■v denarju, ali blagu« Obdarovana mladina Jim bode za najmanjši dar iz srca hvaležna! Prispevki na} se blagovolijo od« dati v upravništvu *Tabora«.do ?. de< st&šm&kiK imSSmrn&m >¥ab<51« T»tfX55ENf OST«?:; 'BfariKor, cTiici 2-, govcmTjfa' 1923.. }0BŠaimmmm mmm m aamšmmrnaimmmmmmammmmmtmmmmmmtrnm—-ti ~ J O poslovanju Vjl Pojasnilo o porabi denarnih sredstev za leto 1921, 1922*^ *H)23. ; V letu 1923, kio j»-se 'državni davki z lažnimi pribitki povišali, ter ima cikraj-5adi zastop 420% okrajne doklade, jo nastala splošna nevolja rarli velikih davčnih' bremen. Najdejo pa se Se ljudje, ki imed prebivalstvom to nevoljo podpihu- mOstov in da še je za vse drage okrajne | porabi za nakup stavbenega zemljišča j potrebe storilo mnogo več, kakor je bilo j ter za 'stroške uprave. j pričakovati. j K naJkupu stavbenega zemljišča sef Prebitek iz 1. 1921 po 641.14722 S ali; pripomni, da nima okrajni zn,stop last-' 160.291’% Din. ise je prenesel na leto 1922. snih uradnih prostorov, niti last d ih Iver je bil velik prebitek in ker se je s skladišč. V tem letu 1923 se je skoraj pričakovalo, da bo draginja manjša, > zgodilo, da bi okrajni zastep niti skladi-' jejo, pa tudi take ljudi imamo, ki na tmenoma a potvorjenimi podatki hujska- kakor ise je pokazalo v času, ko so je ■ šča več ne imel na razpolago, kep je ho-5 jo rproti okrajnemu zastopu, češ, da po- delal; proračun, je okrajni zastop doki a- j tel naj&modajaliec skladišče prodati. f de znižal na 100%, toraj za 300% manj j Bilo je potrebno na tb misliti, da tei kakor vi letu 1921. Za leto 1922 se je pre-1 okrajni zastep na vteak način -gradi jelo na dokladah Din 293.767 63, na dr-j lastno skladišče in to se jo v proračunu žavnih subvencijah pa Din 119.j>74'30, • upoštevalo. Ta izdatek pa ni potrošen nekaj je še bilo lastnih dohodkov, tako! zastonj, temveč naraste za njega v isti da so znašali skupni prejemki v temi 1. j višini premoženje okrajnega zastopa, ki i 1922 Dim. 731.984’43. Proti pričakovanju j je pravzaprav last celega ptujskega o-! tovil ter so se okrajne doklado znižale za; 12o%, čeravno je draginja še ve trio ista, ; se -vendar upošteva skrajna nevolja pre-' bivalstva ter visoka davčna bremena,* vsled česar so sc tudi vse zahteve zni-i Žale na minimumi odnosno nekatere postavke črtale, da se postavijo v prora- (bira zelo visoke doklado in! jih uporab Ija v ibogve kakšne privatne ali druge ineprave namene. Proti takšnim brez-Vestnital ljudem bo okrajni zastop nastopil z vso strogostjo zakona, vendar (boče, da je vse prebivalstvo poučeno, tkam se denar da in1 kako porabi. ‘Leta 1914, torej v predvojnem! letu,! pa so se leta 1922 Vse cene dvignile za kraja. Za leto 1924 se je proračun izgo jje znašala davčna podlaga iz lota 1913,; 100% in višje, tako da so znašali vsi iz-:«M dlavflrib, ki tvorijo podlago za doio-1 datki skupaj- Din. 876.924*43, in da je bi-čitev okrajnih doklad, K 317.733*20. V i ]<, ktoncem leta 1922, ko so se porabile 'item letu, ko jo še gospodaril znani Or-j vse rezerve, še vedno primanjkljaj v iz-mig v ptujskem) okrajnem zastopu, je: nosu Din. 145.000. Ta se je kril s kratko-; imel ta 50% okrajnih doklad. Leta 1919, j ročnim posojilom', za katerega so morali "teo je nastopil preobrat v vseh naših u-i jamčiti vladni' komisar in’ vsi sosvohvi- pravah, da iso prišle v slovenske roke, j ki okrajnega zastopa osebno. Kako je na-j čmn prihodnjih let, ko bodo. drugi izdat-fso znašale okrajne doklado enako svoto stal primanjkljaj, je razvidno saimo že ki manjši. Pod vodstvom Orniga je bilo 50%. Ker se je medtem draginja pove-; iz nekaterih postavk, ki jih navedemo: i prebivalstvu obljubljenih mnogo novih •teaia, vrednost denarja pa je padla, je j za preložitev ptujskogorfilke ceste je bilo I okrajnih cest, storjen' in sprejet je bil Imoral okrajni zastop iti z dokladami; v proračunu predvideno med izdatki K j gJklep o tej in oni cesti, tako n. pr. pre-frišje iai! je tako leta 19^1 pobiral 200% j 300.000, izdalo pa s® je faktično kron Ježi te v ceste čez Ptujsko goro, Dravirij-okrajne doklade od davčnega donosa po > 527.623*08, torej več za 827.633*08 kron;] aka cesta itd. Vse te obljube ih sklepi se 868^88*07 K. kar je dalio dohodkov na, za Vzdrževanje okrajnih' cest je bilo v morajo «edai izvršiti dokladah 2,295.938*70 K, TV«n 1-IItt! Ifl n « n 01 1 * TlT" 1 rr/lo 1 /\ t ' Od tega časa so se porabili za kritje okrajnih potrebščini sledeči zneski: šolstvo K1 89796’70 . [zdravstveni in- u-hožna ( trošefc K 23.376*35 t kmetijstvo ari kultura « 35.568*—! .^subvencije občinami za ceiste |.i -fin mostove « 16.425*76 ■ jasi popravilo in izigradbo noti i vih velikih mostov čez mi *^iDrav6 oni Dravinjo » 1,096.002*16 . ^.Zgradbo pov-ih velikih mo-k iatov oea Dravo in Bra- li Vanjo aa vzdrževanje okrajnih cest * 1,096.002*16 proračunu predvideno 811.371 K, izdalo i , v , , , , ■ i j. t ise nekaj splošnega pregleda: leta pa se je 1,691.81020 kron, toraj vee za! 1091 ... , . , • xr oon c, . . ; . vi 1921 so 7 nas ali državni davki, ki so ilo-; Iv 880.4^9 20. Skupaj tedaj več kron Li.kj , _ , v , c,_.. OCJO i •« ono ncfl** i' a • Vm v . 1 kladami podvrženi, znesek 2/6.882 Din. , 1,208.082<38 kakor je bilo proračunu eno. m. • v , .. . , v., ,. v . , J ra 30 sluzil za osnovo in proračun1 do-! 'Ko se je izdrazitelje voženj prodea; h_j„w - i • • j .-wu ; J Kladam za občine jn okrajni zastop. Ob-; opozarjalo na to, da naj v prid okraja, čine so prejele v teim letu 426.696 Din, oraj v 'svoj lastni dobrobit, ne stavj jo | okraJni zaatop 573<9e5 Din- ddklad. L tako visokih zahtev se ni načesar do- j im zna5ft davSna ^ mm DinJ Beglo, ker je ravno takrat val draginje doklado 41L075 Di 0lkrajnei neuismiljeno pntn&ml na vse potrebščine? prebivalstva, suša pa je prirastek krme; ritiS pridelkov za polovico zmanjšala. —j Vse cene živil in' obleke so narasle do pa 293.767 Din. Za leto 1923 znaša davr! čna osnova, na katero se opirajo dokla-; de 322.745 D, občinsko doklade 644.600 D : i , , v . lin okrajno 1,351.180 D. K terou je opom-' loma za 200%, vsled cesar so so vožnje| niti) (1a ee tloklade ra6unijo samo od prodea, cene cementa inželeza podražile? t]avgn€. osnove na podlagi, pravega pre :1- Tr o n« fi'l»r\. 'rri/.i i.« n V * W ptnjskom- okraju « 949.649*99 * 'Za zgradbo rtoviih okrajnih ! ldsa osnovnega davka: leta 1921 v krc- • ^ cesffc in preložitev ptujsko- 11 / gorske čeete 482.468*37 skupaj: K 2,693.286*93. S Drža^Hie (subvencije je prejel okrajni za-jjstop y! tem1 letu za zgradbo ptuji-lke ce->«te in’ za vzdrževanje okraj,nilb cest kron 830564. Nekaj je imel lastnih dohodkov, ‘iako da je krnil s temi dohodki še stroške '(splošne uprave. Na kon-cu leta 1921 je ■•preostalo še blagajniškega prebitka K :t641.147*2^. Iz tega sledi, da je bilo go-.Itpodarstvo dobro, da so se započele in jidokanai isfcončaJe velike poprave slabih za enako višiTio. | V^d naraščajoče draginje ter za*fnah in ,eta im tpr ms v dinarski ve-j kritje primanjkljaja je moral OKrajni j ljavl 0kraj,n. zagtop in oMino nQ ‘ ? Tmt' !n re3'° W£,,ožiti ]ia drž*™e pnMtto do-: cer od 100% na 420%, tako da predvide- klad> Leta 198l J bL]o državiio(ifa pribit. no Prejme teta 1923 okrajnih doklad v ka, leta m pa ^ znažal držawi pr?. iznosu ,. o i.n, bi tok že 383.080 D k osnovnemu davku, V proračunu je predvideno za to L: torej skupaj 679.838 Din. Za le';o 1923 pa na šolskih izdatkih 54.823 D, za tibožne je državnega pribitka k davčni osnovi podpore in sanitetni prispevek 28.658 D, p0 322,745 D, V iznosu 2,891.127 Din. Tako za kmetijstvo, Vinarstvo, sadjarstvo, go- je plačati državnega davka, s .pribitkom! vedorejo in konjerejo, ter druge kultur-J 3 milijone 213.872 Din. Če bi smele občine namene 67.000 D, regulacijo Pesnice; ne in okrajni zastop od ta ,skupne svoto in'Dravinje 75.000 D, za gradbe cest Din i računati okrajne doklado, bi" znaSale 200.000, ter za vzdrževanje okrajnih cest iste ono desetino od sedanje viSine, tako in mostov 659.168 Din. Skuapj Din. j pri občinah od 20 do 50% in za okrajni 1,084.6-13, ostanek po 266.531 Din. pa -sež zastop 50%, to jc enako višini iz 1. 1914, ZV prihodnje leto pa bi znisals' ckrajnO doklade mesto 300% le 30%. Čo računa* mo z zlato valuto, namreč za eno zlato krono 80 papirnatih kron (splošno se računi ena krona en vinar), tedaj pridemo do zaključka, da je sedanji državni davek s pribitki dosegel poPag'* iz leta 1914, medtem' ko okrajne doklado za leto 1924 ne bodo dosegle 50% doklad, temveč la 30%, torej manj kakor leta 1914. Povdariti je treba, da so po zakonu! razum drugih državnih davkov in -pribit«) kov prosti doklad še dohodnina, plača«* rin-a, invalMuj, davek in davek ua po slovni prom«fir Ti davtki pa dosegajo žkw tovo enako višino kakor direktni davki, namreč 3,213.872 D, ter tvorijo Največ pritožb davkoplačevalcev čez visoke davščine; posebno jih neizmerno teži dohodnina, katera se v drugih pokrajin p ah ne odttnerja v taki višini in’ takol r.euamiljeno ne iztirjuje kakor Sloveniji. Vsak kočar ima že dcaoš predpis šari davek 'na dohodnin;. 'To jo sevedaj težko breme. Naši ljudje tw> obdačsni 4 več različnimi davki, medtem ko bi bi\ edinole enoten davek za vse državljane upravičen, in ta je: samo dohodki naj sel obdačijo. Kdor pa nima dohodkov, tudi obdačen ne bo. Ako bo izenačenje davkov izpeljano, bo tildi "nase prebival* ®tvo čutilo, da bodo državna premena manj občutna kakor so danes’, iposcbno pri tej veliki draginji in' pomanjkanju! gotovine. Iz naslednjega pojasnila je razvidno1, da so okrajna bremena kakor državrti direktni davki na isti višini kakor leta 1914, in’ da so dohodki okraja uporabijo! le za koristi okraja. Prebivalstvo tudi uvideva potrebo okrajnih doklad ter se jih ne 'brani, ker spozna na lastne tiči, kaj se je v zadnjih treh’ letih1 vse storilo! in da je ves denar porabljen le za dobrobit prebivalstva ptujskega okraja. Ivomur to. pojasnila So ne zadostuje, naj Se potrudi na okrajni zastop, kjtiij bo lahko pregledal proračune in račirrf, ske sklepe ter se sami n veri 1, da: so podatki rgsnični. Kdor pa bo namenoma podpihoval strasti ljudstva in hujskal zoper okrajni zastop ter trosil PoreSitič-* ne vesti posebno gloda državnih -davkom-in okrajnih doklad, ta sme tudi pričakovati, da ga doleti roka pravice. Hujskanje najsibo katerekoli Vrste? in proti komurkoli, ki fcini.i podlage, temveč le slab inameii, ne edobravamoi ter ga zavračamo kot nečastno in ne-* moralno dejanje, ki se mora povsod po«i bij ati z najstrožjimi sredstvi in popolno* x»a iztrebili. Le z resničnimi podatki in' pravičnimi ji uredbami ge isluži dobri stvari! 1 Nagi martl©c. ^Spišasf ‘Jeart Rrchepin. Poslovenil P. H. i Ko 30 Petor Lurier prišel iz ječe, je !$frbxez dela dn jela. |(- JV5 petindvajsetem1 letu svojega ?.iv-•ISiSSij« je bdi obsojen, ker je vlomil, ho-■ toč krasti, v hišo, kamor so ga bili pred [5ir-daamim! časom sprejeli za ijlugo. V, ši ee je .naučil) izdelovati kovinske koii- [Stte da jermenih za ^revije. Aii v malem in pograbil plen, ki se ga jc trdno aa 'fraestu, kjer je moral živeti pod stregirni dejal. neprenehoma je potoval iz kraja v kraj, j kaj izpremenilo. In s tem mu jo dala u-j skrivaj beračil, prenočeval pod milim. soda mnogo dobrega orožja v roko. Tre-' nebom aii po skednjih, trpel lakoto in j ba se je Lilo samo česar dobrega domi-J žejo ter bil suh, umazan' in razcapan. —r sliti. i Ves ta čas je željno čakal, da pride nje-j Peter Lurier se je domislil, gova ura, in se je plazil okoli človeško) Kakšnih doset milj od kraja, kjer se j družbe kakor lisica okoli pristave; pri-* je bas nahajal, v vasi Nizy-le-Conite, jo pravi j en je bil pretrpeti vsakršne napo- j živel bogati gospod Berlot s svojo ženo; re do tistega velikega trenutka, ko se bo lahko oškodoval za dolgotrajno trpljenje otrok nista imela, a skopa sta bila tako zelo, da jima v vasi ni nihče rekel dni- : gačo kot: stara stiskača. , _, % Peter je poznal oba prav dobro. Ko! ;'®aid«MBtvom: slavne policije, mu nika-j Nekega dne je opazil, dai ^so nahaja vi je bil Se vaški deček, je služil v hiši! ,ten_;ni bilo mogoče preživljati se s tem - Champagni, svojem rojstnem kraju, j Berlotovih za malega hlapca; tedaj so :«kobniin rokodelstvom. Na to pa .seveda- Sem ga je prignala neka osebna sila, - je seznanil z vsemi navadami hiše in bil: femel misliti, da bi! dobil mesto slu- , nedvomno isti nagon, ki tira preganjano J doma v vsakem kotičku, ifeb^ika pri kakšni družini. _ j zver v gozd, kjer se skriva r.jen brlog, j Vedel je, da so vrata, ki drže na c e- [ ®e*ra ^ariora bta los: 03 čakala V bo-{ Najprvo ga je obšel strah. Ali ga ne < sto, visoka in pošteno okovana, da je zid >0aieo glad in revščina. Premišljal je ih - bodo spoznali? Morda se nahaja v osi- - okoli vrta čbtpknjen z ostrimi stekleni-j ®#®ed do zaključka, da bi z dolgim ia ' njem gnezdu! Potem je gotovo po njsm! i mi črepinjami. Ali vedel je tudi, da je' ako se mn ga sploh Polastila se ga je želja, da bi bil daleč' drevje na koncu vrta gotovo že precej, apoereci dobiti, zaslužil (komaj toliko, da proč od domačega kraja. ’ j visoko vzrastlo in da bi bilo mogoče s Jn jje poginil takor pas. Nasprotno pa ■ Za hip je preudaril in sklenil ostati. J skokom nanjo priti na vrt. Vedel je, drJ H js de3al, ako azvrsiraj nov zločin', sii Kdo naj ga vendar še spozna1! Odšel jej se iz vrta ponoči ni moglo v kuhinjo, ki. SgOiem! mahoma preskrbcu jio samo kru- s z doma z dvanajstim letom in bil tedaj! so jo vsak večer vestno zaklenili; pa^ (Ka am^ak v^srečnem, Mucaju, celo Kosa-1 rdečoličon in! plavolas deček; vrača se’vedel je tudi, da je zunanja stena pral-! Sim, Zato fm rtvomrl, temveč se« kot štiridesetleten' mož zagorelega otira-5 niče iz zelo slabe opeke! Te ni bilo težko! l£*atkomalo odioral za drago pot j za in z dolgimi brki, upadlih liq in si- prebiti, iz profeiico je pa bilo le dober i P Toda kakšen zloein naj izvrs:? To je vola,'. \ korak v kuhinjo. Odtod se je prišlo v] ^ažno vprašamo, ^aoe^jo b tem, da , P,0ltCm jc začel o stvari podrobneje j veliko vežo, kjer so pod okroglo omaro* {je iagfcoil pravici i*prel_ 001. - eter Ln-| razmišljati. Kdo vo koliko priložnosti j za uro hranili ključ od vrat na stopni-j :»*»* zapustil hiesto, tu so Jnu ga bili, je že zamudil na dolgem potovanju, ker i ce. Vrh stopnic je bila shramba za razno ^ScAoSiii »a bivanje. J ”l Poznal ne ljudi ne krajev! Tu pa m-uj ropotijo in staro orodje; a takoj za njo j ! Brez vsakih sredstev Je živel celih jc bilo znanih' toliko okohiosti, četudi je ležala spalnica Berlotovih. V to ni' ifc pate^uisko življ-inje;; sa jc. niorda .v aivtfo^i fldžotii«sti ffiam-) nikoli &mL isio^jki, ,videl j.e .ne- kolik okrat, ko so bile duri kratek hip odprte, da sta stalil v ozadju dve postelji poleg velike, trdne omaro iz hrastovega lesa in z medenimi okovi. V tej pa se jel nahajal zaklad, ki sta ga stara skopuha krmila že toliko lot in' si ga je zdaj Peter Lurier tako vroče zaželel. Nič več se ni pomišljal, ampak so’ kralkomalo odločil, da porabi priliko, na katero je čakal tako potrpežljivo. iVj dveh dneh je prehodil deset milj, ki so ga ločilo od Nizy-le-Comte. Tu se je ved dan skrival v gozdu, v globoki vlažni' jami, kjer je tičul z nogami v vodi iti! trpel lakoto. Ko pa jo ob dveh zjutraj stal za Berlotovo hišo, si je lahko dejal1 z mirno vestjo, da ga na vsem potu: pi ugledalo človeško oko. Za vrtom jo ležala njivica. Šel je tja iskat česa užitnega in res našel nekaj repe. Ko si jo za silo potolažil kruleči želodec, je v mrzličnem hrepenenju. po| uspehu splezal na zid, ki jo stal povpre-t eno proti zidu Berlotovega vrta, Vrh zU da se je zravnal in ni pomislil, da bi mogel izgubiti ravnotežje in telebiti ia višine spet na tla; nato se je pognal k! neverjetno drznemu skoku 111 priletel črez zid, obtaknjcn s steklenimi tropin njanu, v gosto krožnjo enega izmed dreves na vrtu. Hrušč, ki ga je povzročil, ko je padel med vejeVje, 33 zbudil nekje v bližini psa, da je začel na vso moč lajati. Hip nato, ge oglasili š.c, di-ugi čuvaji as o* »lari-nor, dne 22, novembra 1923. j iK/ 11 itrj) W* Dnevna kronika. IZJAVA. Podpisani krajni šolski svet jc v svoji izva 11 redni seji dne 18. nov. tl. odločno obsodil gonjo In blatenje v »Straži«, naperjeno proti našemu nadučitelju g. J0s. Sabatiju. Njegovo .‘M-letno šolsko delovanje poznamo in tudi cenimo ter se s studom odvračamo od globnih in laž-•jijivih napadov v »Straži« nhprain n*je. ju**. * Krajni šolski svet Gor. Poskava, . v dne 18, novembra 1923, Načelnik: Franc Pivec. — Smrtna kosa. V Vojniku jc umrl v Gorele znani narodnjak g. Anton Bre-zovnifc, učitelj v pokoju iiri trgovec. Bil ije ustanovnih Posojilnice, pisatelj in ildolga leta duša narodnega življenja v Vojniku. Blag mu spomin! 'l — Slaba cesta k murskemu prevozil jpri Kadintoih. I>ne 18. trn. se je na cesti, ;ikii vedi oid' radi niškega kopališča k murskemu prevozu (brodu) prevrnil voz, na ;katetreml je sedela sejmarka Jožefa Po--Stržinova. Postržinova jo padla pod voz in' isi zlomila robo. Ker je na tej ceisti živahen: promet, bi bilo dobro, čc hi jo dal občiinski zaistop nelkoliko popraviti, ;da ne bi zaostajala za cestami na prek-imurski strani. *— Ne nasedajte brezvestnim agentom {špekulantom! Potniški urad Jadr. banke -pum- pošilja: K ozirom Pa ponovna povpraševanja delavstva pri nas glede brezplačnega prevoza v Japonsko, opozarjamo ljudstvo, katerega begajo neznani agenti-špekulanti — iz kakega razloga, do sedaj še nistaio -dognali — s ^trošenjem vesti, da rabi japonska vlada Sdoiavstvo, za katerega plačuje morski 'prevoz. Delavsko ljudstvo žal naseda jteml ‘brezvestnim- ljudem', ki' trosijo vesti, ‘da sc skupi j a jo transporti- ter jih’ v gornjo sv-rh o colo popisujejo. Izseljeniški kcmiiuari jat v Zagrebu vse te v c sili od-ttočino preklicuje. \ — Delavstvo ruške tovarne za dušik 'je zbralo za vdovo pokojnega Vinceri-fca Verenška, delavca v tej: tovarni, znesek 1909 K. Za darilo mu vklova izreka (toplo zahvalo. — Tragična smrt 'slovenskega logijo-Siarja. V soboto je v Kajheniburgu na traKičcrf Tiačin končal' svoje življenje '84-letni abšolvirani tehnik g. Gustav TJri-6u-ld: - Posavec. % duševni zmedenosti «e je vrgel pod vlak. Pokojnik je bil. re-kepvni kapetan v jugoslovenski legiji in Ise je udeležil leta 1918 vseli vel-ikili' o-svobcdilnih bojev (rta solunska fronti. tBodi junakji-.legijonarju lahka-zemljica, domača! -—Usodepolen' studence. VI-baški vasi iVajski so jc dogodil te dni žalosten slučaj, ki je stal 3 ljudi življenje. V dvorišču kmeta Gjorgja Jiigera so popravljali! studenec. Sinu Stcvanu) jo padel Vf ► ■ 1 —— — ■ . tkolicii in1 nekaj minut drug drugemu [srdito odgovarjali, a polagoma zopet po-, ttihii.ili. Nazadnje je cul’ le še poslednji Iglas ovčarskega psa, ki je bil na straži daleč nekje na polju*. Kmalu je po vsej okolici zavladal prejšnji mir. Peter Lu-, Srier si je otipal ude, jul .ko se jc prepričal, da sil. jih!mi poilomil,. je začel znova: prevdarjati. 'Kes je storil važen korak -na potu/do. P speha, da je prišel na vrt, a vendar to -še ni bilo nič. Prihitel je v to vas in-skočil na ta vrt kar na slepo srečo, ker ga jc gnalo nepremagljivo hrepenenje, da s terii korakom konča svojo nem-ilo-usodo; ni pa Vedel, ali! Berlot in žena sploh še živita irt še stanujeta v tej hiši, Iker medpotom-a vendar ni isTnel pozvedo-vati. Toda zaradi tega ni bil v skrbeh; dejal si je, da b:o pač treba en dan' prebiti vrh drevesia. Če je v hiš'1 nov, gospodar, odide v prihodnji noči; če pa gospo-, d ari še vedno Berlot, mu ni treba biti žal truda,, ki Inu ga bo rop bogato nagradi L Predvsem' si jo Bilo treba preskrbeti 'živeža. Zlezel jo počasi in brez šuma Jo 'spodnje Veje in1 so spustil po deblu na tla. Psa ise ni bal, kajti v koncertu, ki ;&a je bil povzročil sl Svojim prihodom! Pa vrt, ni slišal lajn n ja-okoli -hiše. Podal se-je torej smelo z vrta na dvorišče. Bi ;h* jo še vedno takšno kot nekdaj: n a ; . so. 4^. SiUhajjaL ssifiiak, wpa dessi. vodnjak mehur s tobakom. Spustil se je ponj, a se ni vrnil in ni dal več glasu od sebe. Ponj se jo spustil oče, pa se tuld.i ni' vrnil. Po oba je šel krnel. Stevan Hanz, a tudi ort ni dal več glasu ocl sebe. Ugotovilo se jo v preiskavi, da so v studencu strupeni plini, ki so vtee-tri ndušili. — Zanimiv proces se je te dni končal 'v Meksiki, Več ko mesec je bilo povodom1 procesa prebivalstvo v mrzlični 'napetosti. Obtožena je bila 20-letna Luz Forizallez, ki je vkljub’ svoji mladosti imela že nad 20(1 ljubimcev. Vsakega ljubimca, ki ji ni več ugajal, pa je dala spraviti od njegovega naslednika s sveta. Kot priče jo nastopilo 40 njenih 'bivših ljubčkov. Vendar 'so ji mogli umor naravnost dokazati samo v enem slučaju. .Obsojena je-bila na 12 let težko ječe. — V Londonu umrl »svetec«. Te dni je umrl v Lc-ndonu človek, ki so ga Vsi 'smatrali za svetnika. Ime nru je 'bilo Kawson. Umrl je naglo v svoji hiši' in 'tisoči opla.kuje.jo njegovo smrt. Znani jc 'bil zlasti od 1. 19.17, ko jc osnoval družbo »Iskreno molitve«. Njegova molitev je imela po njegovi izjavi to moč, da je vojaka storila neranljivega irt ga povrnila zdravega domu. Seveda so jc moralo za vsako molitev plačati 2 funta 'štcrlirtgov (krog 500 D). Zaslužil je na teden! po 1090 funtov, štcrlirtgov. Po vojni je izginil, lani pa se ic zo-pet pojavil 'v Kanadi, Združenih državah, Avstraliji irt Španiji, s — Najnovejša moška obleka. Pred par dnevi je vzbudil na ulicah Ncwyor-ka veliko senzacijo nenavaden zakonski parček. Žena jc bila elegantno oblečena, po naj novejši, modi, a mož, ki je vstopal po promenadi ž njo roko v roki, jo nosil srednjeveško viteško opravo iz železa, s čelado in šlcmom. Krog njega se •je zbrala velikanska m'noži ca ljudi, ki so mislili, da jc znorel. Seveda je bila pri roki tudi policija, ki ga jo odvedla rta komisarijat. Tumi! pa jim je [popolnoma mirno izjavil, da si jc oblekel to starodavno obleko samo radi t-ega, ker blago, ki ga da-rtes prodajajo trgovci', ni nič vredno in jo obleka še prej ko V enem' letu hepo-rabna, dočim lahko tako železtiio -obleko nosi vse svoje življenje — eno. — Sam je moral, plačati. Znameniti &lifkar 'Delarocbc, dri je živel v času od 1797 do. 1856,-je imel navado, da jo v Svoji delavnici pazil na strog red-in Snago. Nekoč -so mu njegovi učfrtci tibili šipo na nekem' oknu. Da bi .mojster ne zapazil, SO šipo ^prelepili s papirjem. Pazne-mu očesu velikega mojstra pa to seveda ni. ušlo. Ko jc prvič to zapazil, je udaril S palico po papirju in' rekel: »Kdor je šipo ubil, naj jo tudi plača!« Učenci, ki so svojega mojstra dobro poznali in •vedeti, da se radi tega no huduje nad njimi, se za to niso mnogo zmenili. Ko pa jo mojster vsak dan, kadar jo prišel hlev. V tem-je našel samo eno kravo, ki se ga je najprvo ustrašila in vstala; ko ji jo pa privoščil nekaj tolažečih besed in jo -malo potolkel po hrbtu, se je takoj pomirila. Ko je torej, videl, da sta že dovolj znana in se ga žiga! nič \ev ne boji, je vzel n jeno vime in sesat toplo •mleko, ki ga je silno osvežilo. Nato je obiskal svinjak; prebrskal je z rokami korito in na svoje veliko veselje otipal velike kose kruha otrobnika, s- katerim si je natlačil žepe brez najmanjšega gnusa. To j,e bila zaloga za njegovo -jutranjo gostijo. Nato se je vrnil na vrt. Tu si jie natrgal še nekaj sadja, toda zelo previdno, da -ne bi izdal, da se je nekdo ukradel, na vrt. Tako je -bilo vse pripravljeno; ostalo, kar se je bliže tikalo zločina, je odložil na naslednjo noč in je iskal satno še ležišča, kjer .bi se lahko odpočil do jutra. Opazil je posebno košat in gost brest ter splezal nanj. Deblo je bilo nekaj metrov nad zemljo ukrivljeno i-n imelo nekakšno duplino, ki jo je nedvomno rta, pravila -strela. Peter Luricer so jc .vilegel vanjo; res rti bilo bog ve kako udobno in' ležal je v njej- kot v kratki in' trdi zi belki; vendar pa je bila dovolj globoka irt. mogel je V njej zaspati, ne da bi se miu bilo- treiha 'bati,./da ga-najdejo ali ipa da bi' padel iz nje. ..v-'1 - ■ . ’ - - v* delavnico, udari! H Svojo palico po razbitem, in’ s papirjem zalepljenem oknu, so končno vendar le dali napraviti steklo. Hoteli pa so se e svojimi mojstrom' malo pošaliti in so steklo prelepili /S papirjem, tako da je izglodalo, kakor da še vedno ni šipe. Drugo jutro jc prišel mojster kakor po navadi v delavnico in udaril -s palico po papirju. Toda tokrat je zažvenketala tudi šipa. Mojster je bil sprva sicer malo osupnjen, vendar pa ‘se je dobrodušno nasmejal in ponovil svoj navadni izrek: »Kdor je šipo ubil, naj jo tudi plača!« In res jo je tudi sam plačal. — Ge štrajka policija... V trgovski luki Južne Avstralije Melbourne so nedavno Stopili v štrajk policijski nameščenci1, ker niso bili zadovoljni z novim predstojnikom. Tam še seveda nimajo zakonov o stavkah, ki bi'državnim1 n-služBencem prepovedovali stavkati, če jim) kaj ni po volji. Policijsko stavko pa So sprotno izrabili razni zločinci, ki so tekom 24 ur preobrnili vse mesto. Zločincem -se je pridružilo tudi mnogo prebivalstva, zlasti nižjih' slojev, ki tudi tam ječe pod neznosno bedo. -V avtomobilih so vdrli zločinci tekom dopoldneva, ko je bilo večina prebivalstva v okolici, v mesto ter izropali trgovine. Odnesli so skoraj vse blago, vso gotovino in: vse, kar se, dal -spraviti v denar. Billa je -namreč ravno nedelja irt tako So bili vlomilci bolj varni. Da pa bi jih no m-cgli- presenetiti policaji iz drugih mest, so razdrli prej vso proge, ki vodijo v. mesto irt poškodovali tudi proge mestne cestne železnice. Policija je bila napram) njim! seveda brez vsake moči, ker so bili vsi policaji,' ki so stavkali, -na neki. veselici izven mesta. Še le pozno v noč je prihitelo na pomoč vojaštvo iz sosednjih mest, a takrat o zločincih že ni. bilo več sluha ne- duha, Le med prebivalstvom1, ki se jc pridružilo zločincem, in med vojaštvom sc jo vnel kratek boj, tekom katerega je bilo več oseb ranjenih. Krog 20!) ljudi je končno vojaštvo pozaprlo. Zoper policiste, ki so se udeležili stavke, jc oblast odredila strogo disciplinarno preiskavo. Iz Slovenskih goric. (Kaj rtairt piše popotnik z rešpetlino-m.) Gospod urednik, dolgo -se nisva -srečala, zato -dovolite, da so danes malo dalje pomudim z Vami. Veste, potovat sem! s svojini! re-špcfktiliinoni in daljrtoslulbotm- širom lepih Slovenskih goric. Vinska trgatev ;se je vršila' ob izredno 1-epeiM SolnČnem vremenu in poslušal sem od griča do griča, kako vabljivo je čriček prepeval in' gledal od dola do- dola, kako ljubko so konjički škrablj-a]i. In pozabil sem težo vsakdanjih skrbi in ogabnost današnjih prepirov — domovinske' in ži/vl,jenske pogube virov iti bil sem srečen kakor tam kmetič, ki si je pod hribčkom1 pri »prešartju« zadovoljno prepeval: »Jeseni gozda-rim', otavo kosim, pšenico o-m-latim in grozdje mastim«. Toda »življenja nekaljeno veselje še ni bilo nobenemu zemljanu- naklonjeno« in tako sem tndi jaz ob letošnji trgatvi z rešpetli-riom! marsikatero bridko grenko slišal. Torej, gospod urednik, poslušajte me: Bil jo krasni popoldne. Vrhovi solnčnih goric so se lesketali v izredno mehkih jesensko-solnčnih žarkih, v veselo petje trgačev pa je trdo posegalo radostno grmenje topičev. Ustavim’ sc z rešpet-tinom na holm‘u ob robu gozda i-n zrem' dolu. Tam) sc vrača v-oznik kmetič s praznimi -sodi. Vozil je prodajat sladko kapljico v mariborske vinske katakombe. Konjički obstojijo, vzdignem! rešpet-lirt irt vidim, da je kmetič v živahnem razgovoru s sosednim- vinogradnikom, ki je z vinograda pril ek el vprašat, kako jo vino prodal. Maha z roko, slednjič seže v žep in sluh v roko in kaj slišim! Pretreslo me jo irt zazdi -se mi, da solri-ce krvavo sije: Kmetič voznik drhteč pripoveduje: Doma je zjutraj tehtal mošt 17 stopinj- — reci sedemnajst stopinj, biti so vsi priča, a y, infestu: je tehtalo prj kupcu samo 14 in' pol. Ker plačujejo -vino oziroma mošt, ki nima. 15 stopinj, krono pod stopinjo, mi je .-plačat po i>3 kron liter torej za 4 K nižje, kakor, ako bi bilo tehtalo 17 stop.; in! človek naj se ne joče, ko mora s Čžulji izvabiti trti sj-adko kap-, Ijico.. Popotnik z rcSpetlihorrt potujeB® naprej, povem kar sem' videl in slišal, pa mi drugi povejo, da se je tako ope-harjenje in odiranje baje letos večkrat dogodilo. Ali bi no mogla tukaj oblast-nija ubogega kmetovalca zaščititi? Prav lahko: Ob času trgatve naj določi v mestu kraj (ali več točk), kjer se mošt tehta z uradno vinsko tehtnico. Voznik dobi uradni listek in S tem pelje vino h' kupcu. Pa naj ne bodo- to besede zopet bob ob steno! j Petrolej tia P umu pri Ormožu. Iz HuV ma -poročajo: Letošnjo pomlad, so prišli semkaj in v okolico razni strokovnjaki' (angleški, hrvatski, 'madžarski irt nemški), ki so preiskali ozemlje irtiso mnenja, da sc nahaja- tu. rta severni Strani hriba globoko pod zemljo petrolej kot izvor za petrolejske vrelec v Medžimur-ju. Podjetje »Bitomeu« iz Zagreba (bari*: ke z arigleš. kapitalom?) imajo koncesijo v naši državi. Dne 26. julija tl. so rta podlagi te začeli vrtati in iskati tukaj petrolej. Celi vlaki so v Ormož pripeljali raznega v to potrebnega materija-la in strojev, ki jih prevažajo z vozovi -in avti na Hum. Na peterih krajih vrtajo v, bližini Ivanušev« hiše rtoe ih dan! z delavci in stroji. Pripeljali So velikanske Stroje irt cevi s pomočjo katerih hočejo do velikanske globočine ob trd e ni apnencu zvrtati različne zemeljske pl-a-* ,sti, da bi prišli do petroleja. Nameravajo do 2900 m v globočino. Zaposlenih je mnogo uslužbencev, ki stanujejo po raznih hišah irt mnogo tukajšnih delavcev v obratu. Veliko barako Se ravnokar zgotovili, napeljana bode elektr. inč itd. — Dobro bi bilo, ako se [najde bogata podzemeljska zaloga. v Iz Ormoža. 47. številka »Slovenskega Gospodarja« jo napovedala »veliko slavnost« v našem; mestu za 11. november, ko bi se naj na pravi slovesen načirt blagoslavljal »Katoliški dom1« pod pa-tromvrico dr. Korošca), ki pa jo poleg že drugih naprošenih govorniiko-V V zadnjem' trenutku' odpovedal, ker jc zaz-ve-del, da. so nastalo v, družbi mož okoli takozvanc Geršakove posojilnice (Skrajno žalostne razmere. Tako so prišli w-prizoritelji otvoritvene Slavnosti v baj-večjo zadrego, tembolj, ko &o v S*VojertS »nad-ka-to!iškem« prepričanju popolnoma prezrli domačo duhovščino. A priredite--Iji so-zmogli.-še vendar to predrznost, da so ignoriranega ormoškega dčka.i-a še v;* zadnjem1 hipu prosili, da jih1 reši Mama--f že. Razume se, da ta ni mogel ustreči, ako-ne bi ob jednemi prevzel tndi odgovornosti za celo polomijo, osobito zai škandalozni konec. Morali so toraj ban stopiti tuji m-ašniki: vpokojei^ec, boirii-ški prior irt mi-klavžovski upravitelj, tem izvršiti, blagoslovijenje, med katerim' ja* namesto svečanega in slovosrtega razpoloženja vladal nemir -i-n smeh na galeriji dvorane. Navzoči, katerih 'jo bilo “olcrt-li 250, so namreč takoj1 spoznali, da) manjka resnega vodstva. ,V nagoveru' je vpokojeni župnik Hraba začel hvalevredno udrihati po nemškutarj-ih, pr-I čem se 'do ušes zarudeli njegovi prlvr-' ženci irt pdhorniki klerikalne posojflni-ce: mizar Sehdff, ključar Kieutz, kovač Masten1 e tu Iti puanti, ker »o so čuti-Hi globoko prizadete v svojem': nemškutar-' skomi mišljenju. Nato je zaigrala godu ba, začel se je ples, pijančevanje*'i-ri kričanje, ki je trajalo pozno v noč. Tako ser je otvo-ri-l »Katoliški dom«. PogTešaiii--smo nastop »Kmetske Zveze«. r Sv. Martin na Poh. pr] Slov. Bistrici. Ob priliki obhajanja goda g. Leopolda Vorša, trgovca) itd., dno 15. npv., se jo nabralo za novo ustanovljeno gasilno-društvo v Šmarnem na Polt. 182:50 D. Darovali so: g. Maks Furman', trgovec, 15 D: g. Steinbaher Joško 2.50 D; Kot-; nik Franc, tesač, 35 D; g. AČko Jurij, gostilna, 10 D; g. Pečovnik Juriji 5 D; g. Strehar Ivan, župan’, 10 D; Podvršnik) Jurij 10 D; g. Vrečko Štefan 5 D; g. Verbek Matija 5 D; g.Smogavec Matija. 10 D; g. Klančar Franc 30 D: gospa’ -Vil-: rna Vorša, trgovka, 10 D; g. MotalrtMartin! ml. 5 D; gdč. -Pavla Blašič, trgovka, 10 D; g. Trglaučnjk Frartc 10 D; gdč, Marica Blažič 10 D. Denar je pi-evzd član1 društva g. Podvršnik Jurij i-n ga je izročil načelniku gas. društva g. I* Vorši. Dai-ovalcoml prisrčna hvala! Pristopajte k CMD! Seja občinskega sveta mariborskega. (XI. redna seja.) jObe. svetnik Kejžar odloži mandat. Na-slednik dr. Pivko. — Za popolno vrnitev avtonomnih poslov mestu. — Debata o gradbenem gibanju. — Električna razsvetljava na Radvanjski cesti. — Nakup avtomobila rešilnega oddelka. — Mesto klavniškcga ravnatelja se razpiše. MučeU Incident v artilerijski podoficirski šoli. — Nemški protest proti občin, gospodarstvu. —> Delavniee južne železnice ee premesto iz Maribora? — Afera Hinterleclmer. — Povišek dimnikarskih tarifov. *— Cena plinu se zviša. — Zvijanje dravinjskih doklad magistr. uradnikom. — 5800 Dinarjev podpore za Ljudsko knjižnico. Maribor, 23- novem. Ob pol 20. uri je otvoril župan XI. redno sejo občinskega sveta ob precej številni udeležbi občinskih svetnikov. Galerija je bila prazna. Za o varovalce zapisnika sta bila imenovana obe, svet. Joeronet in Tomažič. ^ Poročilo župna. F' Uvodoma poroča župan, da jo odsto-občinski in mestni svetnik g. Ivan Kejžar (JDS), ker se hoče posvet ti poklicu, ki miu me dopušča, da hi sc še nadalje udejstvoval v občinskem in mestnem svetu. Njegov odstop je bil sprejet. iNa njegovo mesto pride v občinski svet g. profesor Ljudevit Pivko, ki jc od kluba delegiran v finančni odbor. Volitve Ifamesitmika v mestni svet.se vrše na pri-thodoji seji. Na predlog župana je bila nato soglasno siprejeta spomenica, naslovljena ina notranjega ministra in pokrajinsko upravo y Ljubljani v zadevi vrnitve po-triov, ki so brli ob prevratu odvzeti me->Su. Glede vrnitve teh poslov je že pred Skakam) pol letom' izšla tozadevna nared-Hba, vendar pa okrajno glavarstvo še ni vrnilo vseh! teh’ poslov, med katerimi' jo rtasti važeffi obrtni referat. Dogajajo se ^Lučaji, da okrajno glavarstvo podel ju-za mesto koncesije, ki so1 popolnoma {nepotrebne im me^tu! več škodujojo, ka-ikor pa koristijo. Zveza društev stanovanjskih pajem-(rvikov je predložila mestni občini v odobritev spomenico, sprejeto na konferenca delegatov vseli društev stanovanjskih pajemnifkov in) podnajemnikov, v kateri se -zvazema za rešitev stanovanjske be-Ide, podaljšanje zaščite stanovanjskih pejefnmskov in podnajemnikov, podpira-■W*e> gradbenega gibanja itd. O stvari se p0 razvila daljša debata, v katero so (posegli obč. sveftniki' Bahurt, Roglič in tdrugi, 3d 90 povdarjali, da je zlasti v (Mariboru stanovanjska beda še vedno na. Občinski svetnik Baham je o-'tal županto, da zavlačuje izvedbo Hall za zgradbo občinskih stanovanjskih lihiš, dasi jie bil tozadevni materija! za [proučevanje zbran' že prod dvema leto-•ma. Zupan! priznava, do, bi se dalo pred "dkema aii enimi letoml še marsikaj do-‘fsači vt teni oziru, kar je danes v spričo ■ttpto&jo denarne krize nemogoče. Obč. »•ujetih!. iRogiič kanat at j ra, da bodo še daj jtoajteejše prizadeti ravno oni sloji, ki so. KSe pred dvema letoma tako branili ob-fdačenja stanovanj. Četudi se načrt, ki j*e obstoja, iie da izvesti takoj, naj fee ituendar ne odlaga dalje, nego prične s. pa-ipcavami, da bo (mogoče v eneml ali Mveti letih1 vsaj nekaj' zidati. Spomenica stanovanjskih najemnikov je iJMao-naito Sprejeta. 1Ml’ Radvanjski cesti prositinapeljavo električne razsvetljave. jObvcBUjejo sc, da prevzamejo vso tozadevne stiske, pod pogojem, da prevza, •*» nodabno oskrbo in vzdrževanje me-«tea občina. Bredtog je bil sprejet. | Jfal napeljavo vodovoda v nove *zgrad-■lierTiapadmo topniške vojašnice je •odobren' kredit v znesku 36.800 Din. ' !*•' Ker proda rešilni oddelek' svoj stari (tavtomloiM, sklene občinski 'svet, oidku-jipaii ta avtomobil za prevoz bolnikov z tna^ezljivinri boleznimi, ker je sedanji llmeigtoi voz že zelo pokvarjen ini za,fpre- Izpraznjeno mesto klavniškega ravnatelja se javno razpise. Župan poroča na to o incidentu, ki se je pripetii pri izvozu fekalij iz artilje' rijske podoficirske šole. Mestni nsluž' benci so izvažali iz dotične vojašnice fc kalije na bližnje polje, kar pa ni bilo po godu nekemu majorju. Ta je kratko-malo prepovedal nadaljno izvažanje ter postavil pred vojašnico stražo. Ker se mestni uslužbenci njegovemu povelju niso hoteli pokoriti, je ukazal straži, naj strelja, kar je ta res tudi storila. K sreči ni bil nikdo ranjen. To samovoljno postopanje oficirja je občinski svet javno ožigosal ter sklenil, poslati vojnemu ministru in pristojni vojaški komandi odločen’ protest, ker se taki slučaji v zadnjem času mneže in nedvomno zelo škodujejo ugledu vojske. Stavbenik Julius Glaser, ki nosi tudi naslov mestnega stavbenika, je poslal županu obširen protest proti sedanjemu gospodarstvu na magistratu. Da se javno dokaže, v kaki' domišljiji živi ta nemške-klerikalni gospod, se bo o zadevi razpravljalo v javni seji in tako dokazalo, da ne drži niti ena njegova trditev, ki je samo plod nadutosti tukajšnjih Nemcev, katerim pod zaščito radikalcev vedno bolj raste greben. Občinski svetnik Bahun je stavil na župana vprašanje, ali mu je znano,, da namerava vlada premestiti delavnico južne železnice iz Maribora v notranjost države, češ, da je tukaj ob meji ogrožena. Župan' povdarja, da mu oficl-jelno o tem ni ničesar znano, vendar pa je vspričo tendenc sedanje vlade vest jako verjetna. V debato so posegli obč. svet. Bahun, Eoglič, Hojnik in dr. Ro sina, ki so naglaeali, da bi bilo to kata strofalno ne le za mesto, ampak tudi za delavstvo in državo samo. Zlasti stvarno je govoril dr. Rosina, ki je žel za svoja izvajanja vsestransko priznanje in o-dobravanje. Sklene se, izročiti zadevo posebnemu odseku, ki naj zbere ves ma-terijal in izdela primerno spomenico na vlado, da se vsaka taka namera pravočasno odvrne. Poročila odsekov. T. odsek: poročevalec obč. svetnik dr, Mulej: V občinsko zvezo se sprejme 19 prosilcev, zagotovilo sprejema pa se izda številnimi prosilcem, večinoma železničarjem. V zadevi živinozdravnika Hiuter-Icchnerja poroča referent, da sc nahaja zadeva pred tretjo instanco. V drugi inštanci je občina pravdo izgubila in pravi odlok, da je bila disciplinarna preiskava pomanjkljiva, razprave površne in' malomarne. (Pravdo je zastopal za mestno občino dr. Leskovar!) III. odsek: poročevalec obč. svetn. Bahun: V zadevi povišanja dimnikarsko tarife so podali svoje mnenje društvo bišnili posestnikov, Zveza industrij-cev, društvo stanovanjskih najemnikov in! dimnikarslki mojstri. Vsi sc izrekajo proti povišanju tarife razen' mojstrov, ki dokazujejo, da so v to prisiljeni, ker jim' je sl podelitvijo novih koncesij v neposredni okolici mesta odvzeto delo i-U s sedanjim' zaslužkom’ nikakor ne morejo izhajati. Dasi tarife, ki jo je že potrdila pokrajinska uprava, ni mogoče spremeniti, je občina predlagala srednjo pot med predlogi dimnikarjev in fconzumentov, Vslcd zvišanja cen premoga in' železniških tarifov predlaga vodstvo mestne plinarne povišanje ceni plina od 2.50 na 3 Din. Predlog so sprejme. Povišanje Sotpi v veljavo s 1. decembrom. Delovni čas v plinarni ,se regulira tako, da se ob nedeljah ne dela, pač pa se vrši normalno delo ob vsdh praznikih. Nadurno delo Se plača s 100 odštet. poviškom. IV. odsek: poročevalec podžupan Drti-zovič: Magistralni uradniki prosijo za zvišanje drag. doklad. Po kratki debati se sklene, dovoliti začasno povišale draginjskih doklad za 25 odstotkov, počenši 8 3, novembrom. Povišanje pa velja samo do končno veljavne ureditve službene pragmatike. „ Ker ima stavbeni urad pogoste manjše izdatke, se pooblasti župan, da lahko °\° '|u^r kredit do 1000 D in mostni svet do 6000 Din. M^’r^^aInemu društvu so dovoli -skesaj L^d- . } Dijete za službena potovanja mestnih uslužbencev se določijo po novi, za državne uradnike veljavni uredbi z dodatkom, da se plača 100 odstot. poviška, kadar jo potrebno tudi prenočišče. Mariborska gradbena akcija prosi za odpis dolga za premog v znesku 290 D. Na predlog obč. svetnika dr. Muleja se zadova odloži, dokler so ne ugotovi, v kakem razmerju je Gradbena akcija do ostalih firm, ki.se pojavljajo v zvezi z njo, so popolnoifta trgovskega značaja in so pod upravo istih oseb. Ljudska knjižnica prosi za izredno podporo v znesku 5€flfl D. Poročevalec povdarja velik kulturni pomen te institucije, ki vzorno debije, o čemur ,se je sam prepričal. Knjižnica je imela v letu 1921 prometa 34.009 kron, v letu 1922 že 50 tisoč kron, letos pa že v prvih 19 mesecih 39,611 D dohodkov in 38.923 D izdatkov. Obisk je zlasti v zadnjem ča-su silno naraste!. Prošnjo je priporočal tudi obč. svet. Tomažič, ki je naglašal, kako potrebna je zlasti v današnjih časih ljudstvu duševna hrana, ki je ravno .najdražja in' si je niti delavec, niti u-radmilc ne moreta sama nabaviti. Podpora v znesku 5000 D je bila nato soglasno dovoljena. Le g. županu je bilo malo žal denarja, ki bi ga bil raje dal Študijski knjižnici, kateri tudi sam načeluje. Ob 23. uri je župan1 zaključil javno sejo, nakar so je vršila še tajna seja. „9 Dijaška kuhinja v Celju je prejela iz Dramelj velik voz raznih živil, ki so jih po inicijativi tamošnjega g. nadučitelja Kcšutinilra in g. župnika Sigia nabrali učenci drameljske osnovne šole. Lep vzgojni in1 socijalni čin' lahko služi v vzgled in posnemanje drugim. Zaprisega prvega slovenskega župana v Ptuju in volitev podžupana. V torek 20. tm. je bil slovesno zaprisežen prvi 'slov. župan v Ptuju g. Blažek. Istočasno so je vršila volitev novega podžupana, Demokrati so predlagali podžupana iz vnsifc Koc. demokratov kot najmočnejšo skupine, ki anora nositi soodgovornost. Po dveh brezuspešnih volitvah sta prišla v ožjo volitev socijalist Šegula in demokrat Mohorič. %reb je odločil za Šegulo. Ta pa je izjavil, da ne siprejme in si je izprosil jok za premislek do četrtka. za naročnika »Narodnega lista«. Petek, IG. novembra: Bolgarija je po 8. dmevnih pogajanjih pristala na to, da plača 309 milijonov levov odškodnine za rekvizictije, izvršene med vojno v Srbiji. Radi odstopu mosta Zombolja Rurnu-niji je nastal razdor med Nemci in rad. stranko. Nemci so odpovedali nadaljno podporo vlade, kar jo spravilo radikalno jsliraiuko v nove škripce^ Sobota, 17. novembra. Finančni odbor nadaljuje razpravo o proračunu. — Narodna skupščina bo sklicana za dne 24. novembra. Pašič je obolel in se ne Udeležuje sej tministehega sveta. Nedelja, 18. novembra, Italijanski listi poročajo, da je Jugoslavija pristala na aneksijo Reko po Italiji. V Beogradu so Ao vest zanika. — V Nemčiji še vedno ni roda. Sedaj pripravljajo upor komunisti, ki se hočejo polastiti državne oblasti. Nemški državni zbor je sklican za v torek, Francija grozi z novimi sankcij,ami, cko Nemčija ne ukloni in izpolni obveznosti mirovne pogodbe. Pcndcljfik, 19. novembra. Ministrski švet je danes ko n ono v el j a vn o odobril razmejitveno pogodbo med našo državo in' Itumiunijo. Zombolja se še tekom (ega tedna izroči Ruimunom. Torek, 19. taovembra. Danes' se je vršila plenarna seja finančnega odbora, na kateri se je pričela debata o proračunu. Demokratski poslanec ŠeČerov, je ositro kritiziral pognbonosuo, gospodarsko politiko sedanje vlade. — V Bolgariji so so vršile volitve v narodno skupščino. Zmagalo so vladine stranke^ ki so naato-■SBte. -3^1*308». !t«?rociefflb; 1 Mariborske vesti. Maribor 21. novembra 1923. m Krstita Slava 45. pešadijskega puka, Danes cb 10. uri se jo vršila na dvorišču vojašnice 45. pešadijskega puka krstna slava v spomin na 2.1. november L 1918, ko je bila uaoda Maribora odločen na v korist naše države. Kakor lanska leto, take je bila tudi letos ta pomenljiv va vojaška slavnost slovesna, a vkljub temu prav prisrčna. Po bogoslužju ini teekanju slavskega kolača, ki ga je o-'pravil vojni^ sveštenik g. Petar M. Tr-hojevič, je spregovoril poveljnik 45. 'pešpolka polkovnik g. Dimitrije V. 'Spasič. V izbranih in toplih besedah) se jo spominjal zgodovinskega dne, ko si ga jo polk izbral za dan svoje slave. Pozival je_ vojake, da naj ohranijo zvestobo ujedinjeni domovini in junaškemu kralju in' naj bodo pripravljeni za trenutek, ko jih kralj pokliče k obrambi domovine. Trikratni »živijo« klici so zadoneli kralju, kraljici in prestolonasledniku, nakar jo vojaška godba intonira-la narodne himne. Slave se je udeležilo mnogo predstaviteljev tukajšnjih oblasti, uradov in korporacij. Navzoč je bil tuidi lrn.czoškof lavantinski, g. dr. A, Karlin. m' Izrcčitev odlikovanja. Danes je bila izročena vztrajnostna častna kolajna, ki si jo je priboril 2nani »Perunov« dirkač, g. Franjo KumerO na mednarod-dni kolesarski dirki dne 22. junija tl-na progi Maribor—Zagreb. Odličnemu slovenskem« dirkaču čestitamo! m' Ljudska univorza. V rpondeljes dne 19. timi. jo predaval g. dr. Makiso Žnuderl o Albaniji, kjer je živci sam’ medi vojno in' pd vojni. Podal nam je živol sliko tamosnjih razmer v klimatičneni, krajevnem im' etnografskem! oziru. Napetost, 8 katero je publika sledila njegovim lahko umljivem im! zanimivim izvajamjemi', je pokazala, kako priljubljena bi bila taka narodopisna predavanj. Pnblilke ni bilo toliko kakor po navadi, ker je ta dan! bilo tudi' gledališče, vendar jih je bilo navzočih okoli 300, — Prihodnje predavanje so vrši 26. tm. oh navadnem' času. Predava g. prof. I. Fa-vaii' o morali /v politični zgodovini. . — 3. decembra pa ima srvloj večer Zgodovinsko društvo, kjer bo predaval g. prof. dr. Firaii Kovačič, Predavanje bodo* spremljale islkioptičim slike. Natančneje še sporočimo. 1 , , ; j; Iz Udružeuja vojnih invalidov, podružnice Maribor. Prejeli ismo: V nedeljo! 11. novembra 1923 je izstopilo iia odbora Udruženlja vojnih invalidov v Mariiborns! osem! odbornikov 8 predsednikom nadzornega odbora, ob j arinem1 jo odložilni zauipniška mesita pet poverjeni kov iz 'dežele. Odstop se jc javni ob jedrnem tudi izvršnemu odboru v Ljubljani1. Odstopi vši utemeljujejo Svoj odstop s tem’, tl«! nikakor ne bi mogli zagovarjati nesoči jalmega dela manjšine v odlborn, iki jei hotela teroristično vladati, ne oziraje! sle na upravičene pritožbe večine članstva. Osebnosti po igrale večjo vlogo, kot pa splošen dobrobit članstva ini u-'gled organizacije. Dalje se jc hotelo v) odbor im organizacijo zanesti radikalskO politiko, od katere b'i ozir. so imeli korist le poedintei. V to Svrho je sklicala) 'večina v nedeljo 11. t m. zborovanje, na katerem so se ob obilni udeležbi članstva pojasnili vzroki odstopa. 0'dstopi-v-ši odborniki in članislbvo tudi ne odobrava postopanja izvršnega odbora, ki ja ■postavil za gerenta podružnice g, Justina. seveda na njegovo lastno priporočilo, kor ravno imenovani je dal največ povoda rvednim sporom v odboru, ki so! ovirali redno šolo. ,0'dstopivšii vabijo tudi vse članstvo, da se udeleži izrednega občnega zbora, ki se vrši 9, decembra tl, cb 0. uri dcpoldtne v. prostorih restavracije »Kosovo« na Grajskem trgu, da obračuna s svojimi laži prijatelji. m Lepo priznanje. V debati o spomenici društev stanovanjskih najemnikov) jc občinski svetnik Bahun1 očital županu, da je on kriv, da se načrti za zgradim stanovanjskih hiš še niso izvedli, dasi je že 2 leti zbranega mnogo materijala in so bili stavljeni razni predlogi. V odgovoru je župan priznal, da bi se bilo dalo pred dvema letoma, ko so na magistratu skupaj vozili soeijalisti ini kie-rikalci, tozadevgo paar&ikai storiti; ta! tanforraSTl&“s6v5B!Bhi 152£v (»NSKfM El§T«?.' gEPUrJC — . -•■ .^^«KaaaB^-MMfc~r-.^gr.Ma-■ * - ... —.............. ■ ->-.riKiirwinnw 11 n i . <«mm m m. m m...« ■ ■ ■ — ■■ . ■ ■ - doseči, kar 30 Sedaj izključeno. Radovedni Smo, ali bo to priznanje zabeležila tudi »Straža«, ki se sicer ob vsaki priliki pohvali, kako i?kr-be klerikalni 5nestni očetje za občine. : inJ Sedag prosijo! Ob1 preobratu je bilo ravno med železniškimi uslužbenci inajveč ljudi, ki so rovarili proti Svobodni jugoslovanski državi. Del teh huj-jskačev se je pozneje izselil v 'Avstrijo, Snnogo pa jih je ostalo tukaj. Bahavo so govorili o svojem! inozemskem: 'državljanstvu in zasmehovali Svoje tovariše, ki so o pt ir ali za to »balkansko« državo. Toda časi se izpreminjajo. Prometni minister namerava odpustiti vse inozemske delavce irf med temi je mno-‘go takih,' ki so se doslej po zaslusi raz-toihi sunkcijoinarjev držali na najboljših Imestih. Sedaj, ko jimi teče voda v grlo, )bo prihiteli vsi ti * kričači in1 prosijo za naše 'državljanstvo. Na občini je cel kup takih prošenj za zagotovilo meščanstva. če bi ibil Maribor v Avstriji, stavimo glavo, da bi niti eden taik Slovenec tno bil sprejet. Mi smo Seveda bolj u-Vmiljeni irf božamo gade, ki jih redimo na svojih prsih, še dalje! * feč »Svet! Birokracij«. Okr. glavarstvo nam poroča: Z ozirom na notico Vašega lista od 20. nov. tl. »Sveti Birokracij«, v koji žigosate previsoke takse za vlogo in rešenje pri izdaji dobavnic za strupe, blagovolite prinesti pojasnilo, da so tak-|se za take dobavnice normirane po odredbi delegacije ministrstva financ z et novo brizgalnico, namenjeno predvsem za pomoč okoliških občin', ki si pri današnji draginji isame no morejo nabaviti potrebnega novega in modernega gasilnega orodja. Mariborsko gasilno društvo je že neštetokrat prihitelo na pomoč bližnjim in oddaljenejšim občinam in je bilo s svojo moderno opremo vedno najsigurnejša pomoč pri požarih. Zato tudi upravičeno pričakuje, da bodo zlasti okoliške občine iri posestniki ter velepodjetja prispevala g primernimi zneski v svrho kritja dolga, ki si ga je nakopalo društvo z nabavo nove brizgalne. in Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube irf obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. to’ Knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih 'cenah vedno »ljudska knjižnica« y. Mariboru, Narodni dom I. Narodno gledališč®. REPERTOIRE: Sreda, 21. nov1. »Jesenške og®33, Ab. K. Četrtek, 13. ,nov. George Danklin', D. »Jesenske gosli«. Danes, 21. Hov. ise ponovno vptizori krasna Surgnisva drama »Jesenske gosli«. Predstava s® vrši fea ab. E. in. ne za ab. B. kot je bilo včeraj pomotoma najavljeno. Pripominjajo, da je v ab. E še več lepih vrst par-ternih Sedežev in lož na razpolago. Plesni večer Rita-Rita. Opozarjamo cenj. občinstvo na to, da so slike mlade umetnice razstavljeno pri tvrdkah Šoštarič (Aleksandrova ulica). Gotzova restavracija (istotam) in Preis (Gosposka ulica). Plesni večer se vrši v pondeljek dne 26. tm1. Ker vlada precejšnje zanimanje za to v pri zoritev bodo vstopnice že od četrtka naprej pri dnevni blagajni tukajšnjega gledališča na razpolago. Opera pripravlja priljubljeno opero »Boheme«. Skušnje so že približujejo zaključku in1 sc po sedanjih uspehih lahko pričakuje izvrstno predstavo, katera nikakor ne bo zaostajala za prejšnjimi. Dirigira in režira ravnatelj opere gosp. Andr o Mitrovič. V ženskih ulogah nastopajo g. Mitrovičeva in' gdč. Vladimi-rovna. Glavne moške uloge zastopajo gospodje TJrvalek, Govorov in Štagljar. V tenorski ulogi bo zopet nastopil gost iz Zagreba. Prva vprizoritev bo naj-, hrže že koncem tega meseca, !_ - — ... I — — I . Sokolstvo. o Odbor sokolskega društva v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži sestanka, ki ga sklicuje Jadranska ■Straža v četrtek ob 20. uri v restavraciji /Narodnega dicana. o Sokol v Studencih prične v nedeljo, 25. nov. 1923 z rednimi plesnimi vajami za svoje članstvo. Vršile se bodo vsako nedeljo od 16.-19. ure ter se naj vsi, ki' jih mislijo posečati, zglasijo ali med' tednom ob večerih v Sok. domu, ali pa ‘V nedeljo pred početkom plesa. o Dramatični odsek Sokola v Studencih vabi tem potom vse one, ki bi imeli veselje za sodelovanje pri predstavah', da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok. domu, ali pa pismenim: potom na naslov* društva. Dobrodošel vsak, -posebno pa ^oni {gpdčrte in gospodje), ki bi evenfc. prevzeli tudi večjo vloge. Obme. § Ia'strukcije za višjo iri nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Taborg«. Javne kulturne naprave v Mariboru. MESTNI MUZEJ, Cankarjeva ulica, odprt vsako nedeljo od 10.-12. nre. •— Vstopnina 1 dinar. LJUDSKA: KNJIŽNICA, Narodni 'dom I. nadstropje, odprta ob nedeljah od %i0.—ure S ob' četrtkih od IS— Dopisi z dežele. Še nekaj: nekoč pridem vrh Sv. Urbana nad Mariborom in nastavim Svoj rešpetlin v mesto; tam nekje blizu Glavnega trga vidim nekega človeka grozovito navdušeno mahati z rokami, kakor dirigenti ki je svoj koncert razvil do viška fortisima. Bes zapazim', da drži gospod črno palčico v desni, ki pa je že bila nalomljena od prevelikega udrihanja. Razvneti mož je imel temno obleko, pa belo kapico, liki samostanska devica, ki še ni za zmiraj sprejeta in1 je še le z eno nogo prestopila samostanski prag. Povabim k rešpetlinu gdspoda, ki je slučajno prišel k Sv. Urbanu in ga vprašam, kdo je ta goreči gospod in1 kaj pomeni to mahanje inl udrihanje. Pa mi pojasni: To je gospod dirigent Godec. De poglejte, kako pleše tam1 pred njim velika črna muha. Nekateri ji pravijo »Straža«, drugi »Zdraža«, tretji zopet »Vraža« itd. In veste, zakaj ta veseli kocnert? Popotnik z rešpetlinom začudeno zmajam z glavo v ne, nakar uslu-ženi gospod nadaljuje: To veste, da po »Markovem1 protokolu« prirejajo klerikalci koncerte in hočejo igrati vedno prvo vijolino. Ker pa je ne zrtajo, nastajajo rezoče dizouance, pred katerimi beži vsak razsoden posluh. Koncertna dvorana mora biti polna; hočeš, nočeš moraš priti na koncerte, sicer se lopne po tebi, da ti kosti zaškripljejo in premišljuješ, ali si še podoben človeku ali ne. Najbolj renitentni se jim zdijo ti šentani učitelji. Ali mislite, da Vani’ hočejo mirno in ponižno v cerkvi pod prižnico stati in poslušati, kako jim g. kaplan’ ušesa navijajo in jih likalo in pripravljajo za koncerte! Za vraga ne. kar odidejo iz cerkve in nočejo več priti na »gučd Takim ljudem ni drugače pomagati, kakor da se vzanie palico in se jih nažene pred seboj, kakor pastir čredo. Treba pa je k temu že dandanes imeti dovoljenje od prosvetnega ministra. (Oh ■kje so zlati časi, ko tega ni bil O treba?) In baje sam gospod atek dr. Prvi so šli k ministru in prosili in dobili dovoljenje — iz same skrbi za revne duše, da bi ne prišle v »peku«. In' gospod minister so poslali učiteljem' pismo in1 v tistem pismu stoji črno na belem1: Učitelji, marš v cerkev, pa v domačo cerkcv, da vas ljudje vidijo in’ da poslušate domačega gospoda kaplana, kako vati lepo učijo in’ »peglajo«, da ine boste zgrešili poti pokore... Pa so baje gospod minister pozabiti postaviti v pismo: Pa vi ■učitelji morate samo poslušati, kako gospod kaplani govorijo, ne smete pa gledati, kako oni živijo in sovražijo, ker to bi bil greh in v pekel pot. In »Stražae-muba je vesela zabrenčala iri Godec je goreče zadirigiral in hrupna muzika je udarila na ušesa učiteljev,. Prvo »moraš-koračnico« sta zaigrala Godec in muha pri Sv. Denar tu nad Laškim trgom. — Vzamem’ daljnosluh iri slišim’, kako muha »Zdraža« poje Iču-plet iz operete: »Kruta mačeha«, kalkor ista poje svojemu možu in pastor ko ni hitro po poroki: »Jaz jim1 bom1 'brenčala, •ti boš udrihal, pa bodo skakali, kak jim' boš pihal!...« Drugi dan zvem, da so se gospod minister le prestrašili, češ, kaj bo, ako bodo naši »ljubezni« do bližnjega razvneti gospodje kaplani smeli strahovati naše učiteljstvo, pa so si pač hitro premislili in’ preklicali »pismo«. Koncert Godec-»Zdraža« pa baje no igra več koračnice »Hočeš-rtočeš-nioraš«. Dirigent Godec se baje sklonjeni držijo za trebuh' iri tožijo: »Oj joj jojeka, kako meni je, kako mene po tih malih črevah grize!« — Zdravi, gospod ured--nik, pozdravite mi popotnika z aeropla-nom in na se šo kaj oglasi! (Pristavek popotnika z rešpetlinom: Bolje je, da se naslovi enako ismo na večino 'naše duhovščine, posebno na gospode kaplane, inriaj ne gonijo »pregoreče« s političnim pikanjem in zbadanjem vernikov iz cerkve, ampak naj res oznanjujejo čiste Kristusove nauke, pa bode naše učiteljstvo svojevoljno rado posečalo cerkev iri mi vsi, kakor se to godi tam, kjer pasejo duše duhovniki častne izjeme, ki ne oskrunjajo leče z ogabnimi političnim pikanjem in sovražnim namigavanjem. časi so minuli, ko vam je bil vernik Isu-ženj. po katerem se je slepo udrihalo!) vsakoletni patadni Martinov lov, ki Ge vrši na Martinovo nedeljo v Žkavcah sl neposredni bližini Konjic. Letošnji lo\i je z mnogoštevilno vdelcžbo, prijaznim solncem, pestrostjo več ali manj dobro* došlih gledalcev, živahnostjo zajcev id psov i. dr. prekosil vse dosedanje pw vojne prireditve. Točno ob eni popoldne/ so jo s prvega grička ob okrajni Cesti razlegel lovski rog v znak in veselje lovcem, oziroma v trepet novincem; da se jo nepotrpežljivost hitrih psoy za-< gnala za bistrimi Zajci. Takoj za terci slišiš prvi melodični u-u-u-ta-ta-ta Seniorja in komandanta vrlih gonjačev jd znak, da je še tu iri da bo vedel primerno oceniti brezplodno dupliranje »šartsicov«. Iz Uhlove domačije se ti nu* di najlepši jesenski prizor:; prijazni solnčni grički, gosto zasedeni po lovcih, za katere ne veš, ali jih veže ria pošto« janko več lovski užitek, ali pa občudovanje krasne narave. Ker se je gonja šelo pričela, spdznavaš in opazuješ po* samezne lovce. Ta so trese od nepotrpež-ljivosti, drugega vidiš, kako si domišlja iri želi prihod zajca ravni} na, to in tol mesto, tretji premišljuje o posledicah svoje dobrosrčnosti napram zajcem! vprašanje Se navadno temeljito obravnava pri zadnji gonji 1— četrti moli prosi, da bi bližnjo gručo jezičnih občin dovalcev požrla črna cemlja, to posled-nje sevda samo za nepričakovani slučaj, da... puška ne bi dobro nesla. V svoji dobrosrčnosti ti je pa najhujše gledati tega ali onega, a kako težavo obrača! hrbet gostoljubno škripajočim vratomi odprtih zidane. Skušnjava je velika, ta ali oni omahne, — Rog se oglaša rekei bi v slovesnih presledkih. Pasja zalega od diskanta do basa oživalja zamirajoče rumenilo lepih goric. Vrišč in piSe gonjačev, u-u-u našega doyena Odra« »pazi« tukaj, »pazi« tam; bum, bum »na-a zi-idanco-o-o gre-e.«i pazi desno« bum' — slek in ha-ha-ha vzpodbujajoče' kritike, da bi jo...! >—• prizor za kino. Gonja zavoje mimo tebe. Oddahneš Sil ter pogledaš okoli sebe, ali rie bi kazalo' za en trenotek v klet; eaj sosed te jjg| ovadi. Storjeno. Na preprijazno povabilo gostitelja pregledaš .bilanco ietošjljs-ga pridelka, ki se glasii toliko nam gafi jo Bog dal, takegale smo pridelali* Nisi. preštel niti še polovice postavk, ko tflH vzdrami klic .viničarjevega prvoblaoxiw ka: »Lavno tu1 mimo hise je gel efi zajček.« Pri poslednji gonji bo troha dogo-j dek malce drugače opisati. Iri zope4j' stojiš ter pričakuješ. Ko pride y} pogodi nu po drugi strani mimo Tebe naš u-m ta-ta, te nekako Pavihano-prij azpo pogleda, dvakrat, trikrat mlaskne iU po* mežikrie, iz česar moraš, če nisi že osi*! vel, brez dvoma čitati: »E, nebogljen«! Ti, kolikokrat boš še stal 3ii preoobbval' na temi iri sličnem’ mestu, pred no dočakaš, da pojdem1 mimo Tebe a TeSiSržnin^ lovskimi spoštovanjem'.« Zna baje itadiK z besedo povedati to ijS ono, toda pravijo, da rie kaže o tem' pisati, •— j5a konec zopet rog, 15 zajčevi im ena lisica, Kaj naj povem šede o zadnji gojfji, ki' det.' je vršila pod prijaznim1 krovom! Jiašegal, korenjaša R? Pripovedovanje o izbor1* nem jabolčniku in’ hrnševcu, o ^ariai inh’ črnini, o gn jati, paštetah in’ poticah sa®' gotovo ne bo zamimšolo. Da se povest naj; zavleče preveč, ponovim parno glasek i* govora enega elana odlične celjski družbo: »Čestitam; S prvi! vrsti opitni ki so z današnjimi evojimii dejanjji jjn jt&t hanji omogočili nadaljni obstoi zajčjem' ga rodu in še kak tako prijeten d ari.« Sv. Martiri na Pob. pri Stoy. Bistriet. Ob priliki krsta pri g. Ivan, Korenu s4 je nabralo za novo ustanovljeno gasilno društvo v Šmartnem: na Poh. 230 Dit Darovali so: gg, Katz Josip, gostilna, 100 D; Vorša Leopold 15 D; Kukov«? Karl ml. 20 D; po 10 D: Ziserl Josip, trgovec; Novak Ivari, trgovec; TomažiŠ Dorči, učitelj; Fifer Ivan; Motalri Juriji ga. Marija Koren, gostilna; gdc. Lija) Aličinova, učitcljica; gdč. Jožica Prem* rova, uči)tel'jica;-«dč. Ix>jzka Ogrinc, rian; takarica; Rems Ivan', organist 5 D. Denar je prevzel načelnik gasilri. društva g. Leopold Vorša. Darovalcem! JSajlcpsS hvala. Novorojenemu Martinu Koreji zdravje in srečo! Sv. Lenart v Slov. Gor. V' potok Velk ko je skočila 16. tim. Marija Štefančiči roj. Alt od Sv. Antona v Slov. Gor. iVi potok, ki je močno narasel, je vrgla naj- /420. nre, mladinski odddek ob gohotah Iz Konjic. (Martinov lo v). Kro-1 j»a J'IABOK« ,(»NAKui>iSi LIST«); •Vrnum m »i ilwiil|j»i«aMW.Mii—■ ifwm. Maribor, duei 22,.* govembra J923- itSita za ajini. ReševaTci so prišli prepolno. Oibn,piana maiti jo bila baje v zako-*ttm iiosirečna is! jo -šla prosltovoljiia , p? 'smft. ■ ’ 1 ■' ; ! i ■ lz Konjic. (Carial grafflde)' jop-ravza-pravl potoček, !ki točo sredi našega trga. Tako mi jo pri .srcu, da bi se najbrž Skregal1 z vsakim', ki bi skušal trditi da -ta potoček svojčas ni služil v okras !li8nomn 4rgu. <5e primerjam! odpadke moiori, paradižnikov, čebule, zelja itd. •am pravem Carial graude is snago našega ‘Jepega potočka, ta poslednji gotovo ne zasluži gornjega naslova. Zasluži ga pa, če primerjam1 travo na kanalu »9ro§ne-! ga odrešenega« Trsta « bohotno Floro iri šoloobvezno ter rieobvezrio Fanrio na iri ob obalah1 našega vodotoka. K temu prištejem še sledove poletnega neurja inl grobo zasute izdrtine ria cesti na obeli straneh kanala, odkrito in pasantom1 iie Kvarne hidrante ter par defektnih mostičkov iif kMčem: »Županstvo in’ olepševalno društvo, skrbita za to, da bo naš potoček in njegova okolica tudi nadalje v okrasi lepoti1 trga.« A proporJ — olepševalno društvo! — Olepševalno društvo ■'bi bilo lahkoi samo za sebe predmet daljše riehvaležnc debate. Za dane« bodi povedamo samo to, da bi se riaši Nemci, se zanimajo zai parlament, za občinski zastop iri za bodoči okrajni tor o Mastni zbor, kot lojalni tržani udejstvovali lahko tudi pri tem strogo neutralriem društvu. 'A * - 1», s'; Izpred sodišča. *■'' ' ■...t- • t Maribor, 19. novembra. f*revejan goljuf. ^ 29 letni, v Maribor pristojen! likar J&lherii Rener, ki jo brez Stalnega biva-gfišča in' že Škrat predkaznovnn, se jo za-fgovarjaJ -ptM okrožnim! sodiščem! radi ! hudodelstva goljufije. Dne 20. jaBuarja f je izvabil, Jfatakaricf Josipini Trater v Koroščevi ul. st. 5 400 K. Obljubil ji je, fda ji prinese egiptovske cigarete. Ile-£®erf! pa je z denarjem popihal pa se pri jjT*aierfef<£ ni več prikazal. Dno 15. jhar-■kta so je zglasil pri čevljarskem rrioj-. Josipu Potočniku V Ormožu', katc-ftrega. pozna, ker j’o Svoje dni v Ormožu iifitnžil. Potočniku jb ponudil na prodaj ;50 kgpodplatov za ceno 250 ali 280 K. to Včeno je bil Potočnik' zadovoljen, iSa&ar jo »prodajalec«* zahteval aro. Do-jfljif.je- SttOft K. ter obcrieml naročil, Maj gre tanjene« ž njint na kolodvor po podplate. i|T»nfi pa je vajencu rekel, da, naj pride ffcof .podplate popoldan. Popoldan pa s.e-f^eda Eenerja ni bilo 'nikjer več jiajti. !—;Dne ■ 24. aprila, .je pri Sel to d v e t r; iko v i Soprogi Mariji1 '.TuritschevL vi Studencih Ipri Mariboru. Ponudil ji je na.prodaj )2;,3iaboja, Sladkorja. Juirtseheva jo irii-jfelila, da-uMSa opravita- s, poštenim! člove-^otaff..Sr£tt J« izročila na računi kupnine jfcadavka 4400. K. Poslala je svojega ko-jčijaža z Eenerjem! po sladkor. Koči jaz ipa 190. je- vrnil brez Sladkorja ter pripo-‘fredioval, mi, nisi dovolj bogat, nočeirf siromaka! Pasi v oranžni 'barvi pomeni-: zadovoljna fsom) a tdboj, zashižiš jriojo Ijuliiczen1. [Plav pas jo simbol miru in Sreče in' pravi: Vzemi me in uživala-bova srečo iri mir zakonskega življenja. Moder pas pomeni; Hudobek ste, bežite od mene! In! tako po vrsti drugo barve. .-.Za nas« bedarija--—.;za [Afrikance Uube-zenski‘poineki. ■. > • Za smeh. Drage isolze. 1 OPred Sodiščem! »e vrši razprava V kazenskem proocšu proti človeku, ki je ubil soseda. Pokejnikbva vidova bi imela dobiti znatno odškodniori. Vdova stoji baš pred vrati, dahi bila zaslišana, in1 čaka Pristopi še k nji stara žentsfca .in ji zašepeče. ,v "7 Ko te Soiio izpraševali, ftioras zdo jokati. Ziiaš, pred sodiščcml je vsaka soka eri 'tisočak... Ljudska knjižnica Narodni dom, 1. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—yall. ure in ob četrtkih od 18.—%20. u*a mladin. oddelek ob sobotabod.*8-49. ure Važna razsodba upravnegag feoilišea za zadruge. W Nabavljalria zadruga državnih name« ščencev % Mariboru se -jo pritožila na upravno feodiščo v Celju, ker se ji jo predpisal prometni davek. Upravno so^ dišče v Celju je dri c 6. t. ni. -0) razfeodilo, da se izpodbijani u-pravni akt o predpisu davka na poslovni) promet zaradi nezakonitosti razveljavi, Sodba sicer še ni pravomoona iri je dopustna proti njej; pritožba od strani fin nančne delegacije na državni svet, vcnN dar pa je gotovo, da se bliža h koncu! anomalija, ki danes obstoji, namreč: da davčne oblasti v Sloveniji izsiljujejo od uradniških zadrug prometni davek, med tem ko se to nikjer drugod v državi ne godi, kakor smo točno poučeni. Prednja razsodba bo važna gotovo tu« dl za vse ostale gospodarsko zadruge, ker .so davčne olajšave srbijariskega zadružnega zakona g finančnim zakonom razširjene ria celo državo, a odnosno besedilo srbijanskega zadružnega zakona je dobesedno prevzeto v zakon! o nabav« ljalnih zadrugah' državnih us1užfceneey. Pri onih kakor drugih zadrugah gre torej za eden! iri! isti predpis, radi česar Se bodo moglo sedaj prav vse gospodarska iri pridobitne zadruge poslužiti .citirsna razsodbe upravnega sodišča, J—j. Nekaj iz teorije kmetijstva ■ lil. POVRTNINARSTVO. 2. Goiierijo raznih povrtniii. ~ Večji del povrtniri se gaji na vrf.niH gredah, ki so 1.20 m široke iri med katerimi se nahajajo po SO cm široki prosto-* • ri za prehod in odtok vode; druge vrste1 se goje v redovih ria veliko in se potem! rie razdeli cele zemlje v grede, temveč se posetev, ozir. saditev vvši enakemerne po celi parceli. Da šo zemljišče v povrttninjakh čim« ■ bollje ■ izkoristi iin Sa ria, istem prostoru v teku leta dobi q>o več žetev, jo pole.? stalno določenega plodorednj potrebno, da se i letni obrat itoaiu prilagodi, to & pravi, niti najmanja krpa zemlje rie sme ostati niti za kratek čas nezasajeria riekultivlirana. Kakor hitro is© en! usevi požaaije in spravi, Se mora zemljo (če je to potrebno) vnovič pognojiti, preorati ali prekopati ter z drugim semenom! zasejati oz. z drugimi rastlinami zasuti. Aljiina jo vrsta luka z ostrejšim okusom!. iGlavica jo sestavljena iz več češ-Ijev, H pomočjo katerih se razmnožuje. Zahteva propristljivo zemljo in dobro preperel gnoj. Pred Sajenjem! so češnji skrajšajo za erio tretino v, gornjem delfuj iri so potem! sado 20 cm' vsaksebi. Za lj ha se rabi okoli 8 kg aljme. Sadi se kori- , čem! avgusta iid v septembru. Mahi ste-1 belca ostanejo preko zime pod snegom,; kateri dim1 nič [ne .škothrje. Rano spo-i mtladi 'so aljma razvije in So kot prvi | luk brzo potroši. Eno gotovo število Inkov so pasti, da sezori v Seme. •• ;!i Cešeri. Imamo jcisemlski kt spomlad aH-ski česen, No prenese svežega gnoja. Češnji jesenskega časna se sade koriccmi; septembra, iri v oktobru, Spomladarisikt' pa v marcu. Za 1 ha so rabi 10 'kg čes-. na. Razdalje,..v katerem so sadi, je 15 cm ..vsaksebL Po sajerija se greda posuje -\ pleva jo iri rahljajo -z malimi jniotik'am^'J Kadar jo zel fsulia, Se čelsen! izvileče &iii pusti'nekoliko dni ria gredi, riaikar ^ splete V vence iri shrani do porabe. ji Ohrovt (broskva). Seje so vsaki letni ”i čas širom! ali v rede na 15—20 cmi razda-;i Ije. Na en ar gre 30—40 gr semena. ! odlična povrtnina « sladkimi a izraa^p| oknisioni. >Vj, Alzaciji iso ga riblje sjfi| spravlja 3takei*. zeljo -iri se. -ga gkisa^zal upor a!bo. Bob. Bob1 so skoro povsbirl Sejo, ee no ni kaka posebna povrtnina. Us; ria dobri zemlji, ki skoro ni treba gnojena. Sejo jse-irt jesesni ali rano *po^ mladi v vrste, ki stoje 40—f)0 eml vsai-1 sebi. V vrstah naj bo razdalje 15 erafSnl globoko riaj s® spravi 6—8 cnf. Se^fap| tudi lahko rvt takozvane kupeeke ce), to jo 50—60 eml vsaksebi se vsa* -na \ en1 prostor 3—4 zrna. Med rastjo se gaj mora dvakrat okopati ter končno-;^; krst ogrntti. Kakor hitro ii'a«tavijo Samezna štebeljca dovolj žfe §i?očia, srhe!® oiifeežeia, - ’227r"E6v Sfraa t p Grafi (grasak). Goji Se radi porabe Selen ega stročja ali zrelega zrna ini se imenuje potemtakem sladki grah (sladkorni grah) iri navadni grah- 'Imamo pritlikavi Cpeški) grah, (čučavec) in! visoki ■grah (kioilikovee - pritkaš). Seje se v jeseni ali marea meseca v rede 40—50 cm teden od drugega oddaljene inj v redu 3 !do 5 cm zrno. od zrna. Na 1 ar gre 1 in pol do 2 kg semena. Kadar je gr ali 8 do 10 cm visok, se rastline ogrnejo in potem; se še zernl ,i a enkrat zraši. Prinos je BO—100 kg stročja ali ‘20—25 kg zrnja, . Kapus (zelje). Imamo rano — spornia-flamslko, poletno in! jesensko ali zimsko zelje. Hano « spomladansko zelje Je Bianjše inego iso ostala. Na 1 ar gre okoli. StiO gr (semenja, ki se vi avgustu poseje, 'da se dobi ranO sadike (glavatice). Vi oktobra ee močnejše in' bolje razvite Sadike odbere id se ji H potem zasadi v Jarke (brazde), ki so eden od drugega oddaljeni po 40 cm. Sadi se na dno brazde, da se rastline obvaruje pred močnimi in] hladnimi zimskimi vetrovi. Spo-taladi se i-zvrši prvo: okapanje. Nada! j na •©ega Obstoji v zalivanju, če je to pogrebno. Za poletno zelje se seje seme v ■(marcu, a za jeistoiiislko S) maju-juniju. Zimsko zelje (jesensko) se reže, kakor ‘hitro ga dohiti prvi mraz. V tem treniut-fku je najboljše za kadno zelje. Spomladansko zelje daje na 1 ar okoli 600 ;kg, poletno in! zimsko pa 800—1000 kg, 'kap j,c. od sorte odvisno, 1 (Dalje prih’.) (GNOJENJE Z AMONI JAKOV O VODO 'Pred letom) so bili posestniki 1 j ubij j&nlske okolice potom »Kmetovalca« in' 'dnevnega časopisja pozvani, da uvede-t ijopreizkuse gnojenja z amono jakovo vodo, ki jo ljubljanska mestna plinarna fbrezplačno da v to svrho na razpolaganje. Temu pozivu se je odzvalo precejšnje Število kmetovalcev, ki so s to to-»do gnojili svoje travnike in1 njive Drugod' se je to gnojenje izvrstno obneslo, .pričakovati je bilo torej; tudi pri nas ; (ugodnih uspehov. ■ 'Amonijakova voda se dobivai pri. rra-spravl plina im se v večjih plinarnah pojde!® iv) žveplenokisli amonijak, ki je nagimi kmetovaleeml dobro znano umetno 'duši2nato gnojilo. V manjših obratih se fifco- delo ne izplača, ker so v to potrebni «troji in priprave predrage. Ljubljanska 'plinarna ni urejena za tako podelova-ljn’je, radi tega je do sedaj večina te dušičnate vode šla v i2gwho, ne da bi še ikakorsibodi izkorisfcffla. To pa pomen j a «a naše kmetijstvo ogromno škodo, ker sjfra y, nie toliko dragocenega dušika, ki ijga naše rastline trajno potrebujejo, | Da se ta gnojilna snovi visla j deloma fezk-oristi. ter so naši kmetovalci privabijo njeni uporabi, 'je plinarna bresplač-too dala ■amonijakovo vodo vsem kmetovalcem!, ki so se prijavili za gnojenje f* ttem gnojilom, toda s temi pogojem, da Vsakdo potem1, ko je spravil pridelke, poroča Kmetijski družbi o uspehih, ki Oih je pri tem' imel. : .<. : -i : Kaji pa mariborska pifearna? Ne bi jfedi ta zamlogla oddajati amonijakove feode -yi s;who poskusov?? -g ||: NOV NEVAREN PLEVEIi. F-: fio raznihl krajih fce je pojavila no-fcu vrsta .plevela, ki utegne povzročava ti teašerou rastlinstvu ogromno škodo. Po jSnakod' se je že sEEno razširil. Ni dolgo jtega, da sem! v .mariborski! okolici na-&I y\ takih množinah, da je bila zemlja čez in] čez porastla s tem plevelom. Izpadel o je, kakor bi' ga kdo namenoma *®jal. Kal tudi iz raznilb! drugih krajev slišijo glasovi o temi novem plevelu. Ta plevel, Odi se je začel tudi pri nas tepasno širiti, imenuje prof. Cilenšek v: "svoji Iknjigi »Škodljive rastline« americij rogovflček (lat Galinscga parvi-tfiora). Zanesli so ga iz bogate Amerike, *>)d! koder sme dobili tudi pogiubonosno ^tw> uš. Ameriški rogovilček ima svoje ^me po a-ogovilcah, ker 'nastavlja svoje "'umene glavice ©vetja na rogovilasto-fcazrasčeirih vejicah* Rastlina spada v £r*to košaric, napravlja mnogo cvetja, l®e več pa nevarnega, lahkega semena, ki Ra veter raznaša na vse strani. Na ta l^ačin se v liajfcrajšejn času silno razpade, tako dia ga je vsa okolica polna inj.da Sa, je težava zatreti, ., ; '^Ameriški rogovilček' je enoleten 'm- Več- krat zaseje. Če ga pokosiš, požene nanovo iz stebla. Tej epodraščljivosti je pripisati, da Se ga je s košnjo tisto leto težko iznebiti, ker zraste nanovo. Kjer se ta plevel gosto naseli, tam duši in* zatira vso drugo rast pod seboj ifl znižuje na ta način naše pridelke« Temu plevelu se moramo krepko v! bran' postaviti. GlaVno pomoč jo zazreti v tem1, da ga ne pustimo do semena ali bolje rečeno do cvetja. Zatreti ga moramo pred cvetjem. Zasledovati ga moramo pa že sedaj, predeni Se tako razpase ih razširi, da so ga vse njive polne in predeii je zemlja polna njegovega semena. Bodimo torej čuječi na ta plevel! Kakor hitro ga zalotimo, takoj ga moramo začeti preganjati. In sicer VSi od kraja, da nam ne zraste čez glavo! Tako nevarnega sovražnika, kakor je ta plevel za naše poljedelstvo, se je treba otepati z .vsemi silami!. R- Razlika med poletno in zimsko rejo krave Motena krava potrebuje poleti iii 'pozimi tečno in lahko prebavno klajo, če hočemo, da bo dciati molzla. V poletnem! čalsu ji dobra paša najbolj ugaja. Tam dobi mlado, Sočno, tečno in najbolj prebavno krmo. Podobno vpliva zelena krma, ki jo pokladamo v hlevu, če je mlada in sočna. Po taki krmi krave največ molzejo. Zaradi tega moramo gledati, da nudimo kravam na jesen, dokler je mogoče, pašo in zeleno klajo in da prehajamo ha suho krmo polagoma, da se želodec polagoma privadi zopet na prebavljanje suhe krme, ki bodi tekom zime kolikor mogoče enakomerna, sicer pa tudi tečna in lahko prebavna. V tem pogled« pa delamo pri nas napake. Če primerjamo zimsko krmljenje s poletnim, vidimo, da je zimie|ka krma voibče slabša kakor poletna. Po eni Strani pokladamo pozimi težje prebavno krmo, po drugi strani pa manj tečno kakor poleti. Ta razlika ima za posledico, da nam1 dajejo molzno krave pozimi vobče manj užitka in1 da jiaml tudi shujšajo. Na našem malem posestvu se sploh dogaja, da pridelamo za zimo tudi premalo krme, tako da trpimo skoraj redno jia pomanjkanju zimske krme. ‘ Kar živali čez poletje pridobe, to zgube pozimi in še več. Če iram' živali pozimi shujšajo in opešajo, je treba dolgo časa, da se nam spomladi in1 poleti zopet popravijo. Pri kravji reji je na to delati, da je razlika ,V vrednosti med poletnim in zimskimi krmljenjem čim! manjša ali z drugimi' besedami, tudi pozimi bodi kr-miai za molzne krave tečna in1 lahko prebavna. Če polkladamlo molznimi kravam slamo, potem moramo skrbeti, da izravnavamo tečnost z dodajanjem močnejših krmil. Po mlekarskih krajih dajejo kravam1 poleg sena in! otave še mločna krmila, da zboljša jo jo mlečnost. Potem' nam krave lahko dobro molzejo« Store pa še več. Po takih1 krajilh iskrbe za dobro mlečnost tudi g tern', da pokladajo kravam lahko prebavno in" sočno krmo, iiS sicer s pomočjo korenstvA, v prvi vrsti a pomočjo pe.se, ki vpliva posebno usodno na mlečnost. j Čim bolj si bosta zimska in poletna krma glede tečnosti in prebavnosti enaki, tem več uspeha bomo dosegli pri molznih kravah. Vsaka velika izprememba V tem pogledu pa mora im!eti slabe posledice za razvoj in napredek naše krav-j ere j e. Krave, ki trpe pozimi pomanjkanje na zadostni, tečni iii1 lahko prebavni krmi, ne morejo dajati dobrega užitka. Ravnajmo se po teim!: • ■ ' Oddaja vingkih trt iz državnih trtnih; Snasadov. . S s® daje vinogradnikom na zna-nje, da se bodo spomladi leta 1924 od* dajale trte iz drž trtnih nasadov v Slo« veniji (podpisano nadzorništvo ima na razpolago okoli 40.000 cepljenk, 3,1.000 korenjakov in 200.000 ključe^ po Sledečih cenah iin! sicer: 1. cepljenke la, 100 koanadoV za 200 D; 2. korenjake Ja, 100 komadov za 40 D; korenjake Ila, 100 komadovj za 35 D; 3. ključe la, 100 komadov za) 20 D; ključe Ila, 100 komadov za 15 D. Pfi dodelitvi trt so bo oziralo v prvi cvirsti na manj imovite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno portdilo (cene trtam1 za imovitejša tse a^n^dao, določiioi- Kada,* Ije veljajo te cene le n'a oddajnem! mestu v pristojni drž. trtnici. Omot in dovoz na železnico ali pošto se zaračuna posebej. Trto dobijo le vinogradniki iz Slovenije, ki ise zavežejo, da bodo iste išadili na lastni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov se bo oziralo v prvi vrsti na one naročnike, ki nameravajo zasaditi lastni matičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one, ki cepijo trte za lastno porabo in1 ne za prodajo in' ki doprinesejo tozadevno potrdilo pristojne občine. Naročila se sprejemajo pri državnih trtnih nasadih in pri podpisanem nad-zorništvu in! Sicer najkasneje do 2o. decembra tl. Po tem roku se trte razdelijo sorazmerno med vse opravičene naročnike, katerim se dostavi tozadevna nakaznica. Vsak naročnik, ki se mu nakažejo naročene vrste trt, jo obvezan iste prevzeti in plačati. Naročniki, ki dobijo dodeljene druge sorte nego so jih naročili v nadomestilo, morajo nakaznica, če dodeljenih trt ne želijo, tekom 14 dtii' s Priporočeno pošto vrniti, drugače So tudi! oni zavezani nakazane trte prevzeti iin' plačati. Maribor, dne 19. novembra 1923. Drž. vinarsko liadzoriiištvo v Mariboru. (Konec), Vrtnarstvo. Kje naj prezimujemo naše cvetlice? Če hočeš imeti spomladi bujno, zdravo cvetje doma, moraš privoščiti rastlinam, da se pozimi odpočijejo. Zato je važno, kam postaviš rastlino čez zimo. Lovorja, oleandra, bršljana, mirte in tem sorodnih rastlin ne smeš postaviti čez zimo v tople prostore, sicer ti začno prezgodaj poganjati, poganjki bodo slabi in polni mrčesa. Še nevarnejše je postavljati te rastline v tople in temne prostore, kajti pognale bi 30 do 50 cm dolge mladike, katere bi moral spomladi odrezati. Rastline morajo prezimovati na hladnem in jih ne smeš preveč zalivati. Dovolj je, ako jih zaliješ prav redko, za to pa večkrat poškropiš gornje dele rastline. Tako se rastline čez zimo odpočijejo in okrepčajo, spomladi pa tem bujneje rastejq ia cveto. Nepozabi pa vsako pomlad menjati prst in znova pognojiti! Prav tako narobe bi bilo, če bi morale rastline, ki ljubijo toploto, prezimovati v mrzlem; kajti listi bi jim očrneli in polagoma odpadli. Take cvetlice so boljše sobne svetlice, kakor gumovec, begonija. Te rastline moramo imeti pozimi v prostorih, ki imajo 10 do 15 stopinj toplote. Najprej jih imejmo bolj nakladnem, potem pa bolj na toplem in jih zalivajmo. Nekatere rastline, ki morajo prav za prav prezimovati na hladnem, n. pr. azaleje; fuksije itd., smemo postaviti v toplejši prostor šele, kadar vidimo, da začno brsteti listni in cvetni popki, nekako v januarju do srede februarja. Če jih denemo potem v kurjeno sobo i n jih pridno zalivamo, se kmalo bujno azcveto. Ko pa so v polnem cvetu, .jih postavimo bolj na hladno; tako cvetje ne bo kmalu odpadlo, ampak bomo dolgo, uživali krasoto polnega cvetiš, d~ Trgovina, obrt ia industrija. g Izenačenje obrtnih redov. Ministrstvo trgovine in1 idustrije je začelo zbirati materijal za načrt novega zakona 0 obrt ih". Zakoit naj bi veljal za celoj državo, da se odpravi neenakomernosti, ki nastajajo vsled tega, da ima iskoroi vsaka pokrajina svoj obrtni red. Čini ministrstvo izdela načrt zakona, ga odpošlje na znanje vsem institucijam pri« dobitnih krogov, da se o njem izjavijo! še predno se ga predloži v parlamentark no obravnavo. g Novo tvornico tastentiii je ustanovil V Celju na Ljubljanski cesti g. A. Kav« čic. Tvornica je opremljena z naj moder« nejsimi stroji. O novi tvorniški stavbi sO strokovnjaki glede zunanjosti iii notra« nje urebe prav laskavo izražajo. g Dobava oblek za pralce kotlov. PrJ ravnateljstvu državnih železnic v Subo« tiči se bo vršila dne 29. novembra tL O«1 fertalna licitacija glede dobave 100 parov oblek za pralce kotlov. Predmetni oglas je V pisarni trgovske in obrtnišk« zbornice v, Ljubljani , in.teresentoml na vpogled. '■ TRŽNE CENE. 1 g Blagovne borze 20. nov. Z a g r e Si pšenica bačka postaja 310, koruza Staral (Zagreb) 270, oves slavonski (Zagreb)) 245, moka »0« 515. Novi Sad: pšenica! bačka 305—310, sremjska 307.50—315, ječmen banatski 250, oves bački 225, koruza! bačka 200, moka »0« 495. 1 Vrednost našega denarja 20. nov. Na1 zagrebški borzi se je dobilo ta dani 10d aK za 12—18 para, 385 D za 100 lir, 260 Bi za 100 čeških kroti, 1575 D za 100 Švicar« skiih frankov, 475—480 D za 100 francos« kih frankov, 89—90 D za 1 dolar. 1 y Tržne ccne v Mariboru ^ '"'V dno 15. novembra 1923. (Cena t dinujih)«\ 1.JUtzo'. Govedina I 25*—, II 23*-—j III 20"—, sveži jezik 25'—, vampi 9—10, pljačal 6—10, ledvice 23*—, gobeo mojgan*. 22’—, parklji 6*—, vima 10'—, loj 30*—a Teletina I 38‘50, II 30"—, jetra 24*—, pljuč 23*—, ledvice —*—. Svinjina: Praiičja mo*®' 30—40, salo 35—40, črevna mast 3$*—, pljuči 18 —, jetra 20’—, ledvice 26—30, glava 20—2S1 noge 14.—, slanina sveža 38—4S'50, papriciran# 45*—, prekajena 44*—, mast 40—42, prekajen« meso 45—48, žrnke 52—58, prekajen® noge 12-—, prekajen jezik 4S-—,, prekajena... gla«! ,35—. 2. Klobase: krakovske 50—55, debre^ cinske —*—, brunSvlSke Vi'—, panike 3J*—, posebne 32*—, safalade 32*—, hrenovke 36’^mj kranjske —, prekajene 52-—, meseni sir 32’—0 poljske salame —, pretisnjene klobase 32'—J 3. Konjsko meso: I 12—15, II S—10; 4. K o ž e: konjske, komad 150—225, govej« 17-50-20, telečje 25-30, svinjske 11:28' nsnje gornje 105—120, podplati' 100—140. 5. Perutnina: PiSCaneo majhen 20 d«! 27-50, veCji 27-50-87 50, kokoS 50—55*60, raca 50—75, gosi 80—100, golob —*—, zajec domad (majhen) 20-—, zajec domač (večji) BO-—, 6. Ribe: (1 kg) krapov 20'—, hali®*-—'•—•j ičak —, rakov —. 7. M1 e>č n i i zd e l k i« mleko (liter) smetane 15—16, snrovo maslo (kg) 46-čajno maslo —*—, maslo —, sir ementalakj 150-—, polementalski 80—, trapiatni 35*—j groycrski 40-—, tilsitsH 40-—, parmezan 200*—* sirček (komad) 6-25—S.75, jajca (komad) S d* 2-25. : 8. Pipa S-a: Vino novo 8—10, vteo staia 15-—, pivo 6-50, stek], piva >-25, tgvfš 20-30. 9. Kruh: Bel (kg) 7*—, črn 6?—, ržen j —• žemlja (5*/t dkg) komad —‘50, mUfaj 'kruh —•—. Milo kupiti, s* pravi zaupati I Zato se ne dajte motiti po nižjih cenah, kajti, kar je ceno, ne more biti najbolje! MalovrednejSa mila vsebujejo malo maščobe, tem več pa luga ! Zlatorog je mile, pri katerem ste sigurni mijvefije trpežnosti Vašega. perila. 2435 Pristopajte k Rajko Zait er krojač Maribor, Dravska ul. 10, *e priporoča cenjenemu občin« atro v izdelavo zimskih sukenj, raglanov, površnika* ter taziMh vrstnih oblek po najnovejši — £ ter najniiji ceni* 2486 10—2 Družinska hiSa z lepim vrtom, sedem minut od postaje Tezno oddaljena, je takoj po nizki ceni na prodaj. Pojasnila daje »Gostilna Polko* pri Soli na Teznu. 2553 3-3 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vsevrsto naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Cene zmerne. Postrežba solidna. IMS* Družabntka-(co) za staro Spe-cerijsko trgovino v Mariboru ' na najbolj prometni ulici se iSče s sodelovanjem ter 203 do SOO.OOO K proti varstvu. Ponudbe pod »Špecerijska trgovina* na upravo »Tabora*. 2606 2—2 naznanja preselitev odvetniške in pisarne za davčne zadeve Iz hiše na Aleksandrovi cest! 45 v hišo TRGOVCA TISCHLER-JA ALEKSANDROVA CESTA 19 1. nadstropje 2586 iprcipflcajfo se sami1.. 3čako ugottot šu.aa-lm. sUC Vnemite pa jpjre4-;,vscm,v,' oi»j*. ii&a, ja Befsott-gujn} pdtplat c'c.nc-0'j kat usnjeni Idr pomenja tmsiteivi fffllif za' :Vns v!cSAk ptl.itii e kif.Zahtevaito ipa’ od čevttsdft- .s4f-^'o5šHo pritrditev strni potpiatov, , .z Bcrsoa-cementa. Kratkodlaki lovski pes iskalec sliši na ime ,.Frik“ se je te dni izgubil. Pošten najeitelj naj ga odda “v gostilni Orovie, 'Vetrinjska ulica, 2615 Voz (Plateeu) z dobrimirzmet- * mi, ki nosi 2000 kg se po ceni proda. Vpraša se v Slovenski ul. 20. 2614 4-1 Moške obleke, zimske suknje, mokko perilo in drage reči na prodaj. Ciril-Metoda ulica št. 18, II, nadstropje, vrata it. 10. 2611 2-1- pat tudi najkipš« blaj-jo za obtok«, kakor sukrto, hlačevlna, volneno blago, 1 ptaatna^cefir, Sifon, platno, Izgotovljene v obtoka, srajce, predpasniki, nogavico, sobtif, odejo itd. se dob! prvovrstno pri i M Šoštarič, Maribor] Aleksandrova cesta štev. 13. asd Mlgljenična brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica =9. 186® Službo išče gospodična zmožna vseh pisarniških del. Obvlada slovenski, nemški jezik, cirilico, slovensko stenografijo (perfektna! strojepis knjigovodstvo. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Služba* na o-glasni zavod Sušnik, Maribor, Slovenska ul, 36. 2612 I Zahtevajte povsod ,TABORI ter različno modno in galanterijsko blago nadi najceneje v veliki izbiri Jakob Lah. Maribor, Glavni trg 2. Veletrgovina z Železnino Pinter & Lenard Maribor, Aleksandrova c. 32-34 Priporoča svojo veliko zalogo peči, šte-dUnilcov, btzoparilnikov, kotlov, posode, kakor tudi vso železnino In orodje po zelo . ugodnih cenah. 2576 Na debela! Na drobno! P o it u d fo a» To pa lahko ti dobiš, Če par korakov narediš, Na Glavni trg, v Rotovško klet, Vino kot medicina, Postrežba solidna in fina! Le Starman, Rotovški trg. 2621 Na debelo! I i " . " i j Na drobno! 1 Vrvarna in trgovina s konopntno U , ■—- I Ivan N. Adamič, Vetrinjska ul.20 I Izdeluje vrvi za stavbe, zvonove i. t d., mlinske oprti, jr motvozrinvse-v vrvarsko stroko spadajoče predmete. 2483 >" " I V zalogi žima, afriqne, trž. bičevn iki ... Na drobno! I 8 Na debelo! jgf- Vukasinovlč, prej Maly, Šolska ul. 3 ‘se slavn. občinstvu priporoča ter naznanja* da so se •ecine od danes naprej znatno znižale. 3613 - -r-ir— ^Tarilibr,^ rififi 22. So verni) ra; lD2,i fT-------- te • ta Sud j^e; (kg) Crošnje —*—, jabolka I II 6’—, III-3*—, sliv« —*—, suh« 7—8, 'saareboe —*—, breskve —•—, (liter) kostanjev apr/vpiti 1*75—2’50, kostanj pečeni (liter) 5-—> •hruško I —*—, II 8*—, III 5'—, limone (komad)’ 060—t-BO, oranže —, rožiče —, [fig 12—16’ ičatetjra —, mandeljni SO*—, orehi 8-—’ j-orebiloščeni 30*—. 11.. S p ec e-ri j s k o bi a-go: 'Kava I 70'—, JpO& 40—, kava pražena I 70-—, II 45'—, sol iflčSO, poper celega 35*—, poper mlet 45-—, paprika bO—106, testenine 14*—, sladkor v pralni 33*—, sladkor v kristalu 19*50, sladkor v »kockah 52’—, kvas 32—35, škrob pšeničen (ŠJR*—, rižev 25'—, koruznega —, riž 6—13» kis navadni (liter) a*—, vinski 3’—, olje namizno 1.^0?—y bučno 38—42, špirit denat, 15’—> milo 9—18. , 12. 2.5 tor.' Pšenica 3-60, rž ’ 3’—. ječmen 3r_,,oves.‘3'2S, koruza 3*50, proso 4*—, ajda '8*—, fižol luščen 4*50, fižol rajčni —*—’ grah —•—, leča —*—. 13. Mlevskiizdelki: Pšenična moka 0 6*50, 1 6*25, 2 6*—, 3 -*—, 4 5*76, 5 — 6 5*25 7 4’50, kaša 7’50, ješprenj 6'50, otrobi 2*25, koruzna moka 4*—, koruzni zdrob 5—6’ pšenični idrob 7*—, ječmenova moka —*—, ajdova moka 1 9*—. 2 750, ajdova kaša (liter —'*—-. ržena kava 10*—, cikorija 25’—. 14. Krma: Seno sladko 100—112*50, seno kislo —*—, otava 100*—112’50, detelja —*—i ovsena slama 75*—, pšenična slama—-*—, ržena slama —*—, (za 100 kg). 15. Kurivo: Drva trda 200*—, mehka 175*— (za m*), premog, trboveljski 42—45, velenjski 27—30, (za 100 kg), oglje 1*50—2, koks 1-2*10, (za kg), liter petroleja 7*—, liter bencina 17*—, kg karbida 6*50, kg sveč 14*—. 16. Zelenjava in podzemljice. 'Salata glavnata (kg) —*—, štrucnata —•—, endivija 1*—, berivke —*—, o mtovilka 1*—, zelje zgodno (kg) —, zelje pozno (kg) 0*7» do 1*25, karfijola (komad) 5—20, špargeljn; šopek —*—, špinača kupček 1*—, paradižnikov 3*—, kumare komad 0 25—0*50, za ukisovanje —*—, buč jedilnih komad 2—3, grah v stročju (liter) —*—, luščenega —, fižol v stročju (liter) I —*—, JI luščen 2—225, peteršilja šopek 0*25, zelenje šopek 025, čebule 2—3> česen 10'—, pora (komad) 0*25, korenje vrtno 0*25, korenje navadno 0*25, zelenjava za kuho (šopek) 0'25, rdeča pesa (kemad) 0'50, repa 0*25—0.60, koleraba podzemljica (komad) 050. krompir zgodnji (kilogr.) —*—, krompir poznt 1—1*25, hren 5*—, zelja kislega 3—4, repe kisle 2*—. Tržno ceifo v Colju diTe 15. nov. tl. Govedina: v mesnicah I 25, II 22.50, na trgu I 22.50, II 17.50, pljuča in vampi 8—10, jetra in' ledicc 20. Teletina: I 35, II 30. Svinjina: I 35, U 32.50, 'slanina I 43, II 41 „ mast 44, ameriška 39, šunka 55, prekajeno Meso' I ‘45, ,11 40. Perutnina? piščanec 20—30, kokoš 35—40, raca 40 do 50, gns 100. Divjačina: divji zajec 60, srna 25. Mlelko 3.50—3.75, surovo maslo 50, čajno 75—80, jajce 2—2.25. Pijača: vino staro 13—15, novo 9—12, pivo 6.50—8, žganje 28—30, Kruh: boli! 7, črni 6. Sadje: jabolka 4—G, hruške 6—8, kostanj 2.50. Špecerijsko blago: kava Portoriko 56—68, Santos 44—50, Rio 40, Sladkor kristal 19.50, v kockah 21.50, riž I 11, II 8.50—10, namizno olje 32, bučno 44, testenino 15—21, milo 17.20. Mlevski izdelki; moka »00« in »0« 6, »2« 5.70, »4« 5.3Q, koruzna 3.20. Ka drobno po 20 para vse, Žito: pšenica 340—350, rž 300, ječmeni ih oves 280-300, fižol 400 -5OO, grah 1500. Kurivo: premog črni; 51, rujavi 26.50, drva kub. meter trdih 140—150, mehki li 112—120. Zeljo 1, krompir 1—1.25. Cena povečini stabilno, kurivo se je podražilo« Mala oznanila. Gamaše, potni kovčeti In tor bice,,listnice, deoarnice, tobačnice nahrbtnike i.t. d. v veliki izberi, nudi IVAN KRAVOS, Aleksandrova cesta štev. 13. 2585 10—2 Zamenjava stanovanja. Zamenja se stanovanje, obstoječe iz 2 sob in kuhinje v Ptuju, z enakim ali manjšim v Mariboru. Naslov v upravi »Tabora*. 3560 8—2 Posojila iščem 50.000-100.000’ Din, obresti se izplačujejo takoj, ali pa mesečne, eventuelno se sprejme tudi družabnik v zelo dobičkanosnem podjetju. Ponudbe pod »Zlata jama* na uprava »Tabora* Maribor* 2607 4-2 Špecerijska trgovina v Mariboru na jake prometni' ulici na prodaj oziroma se da v najem. Potrebnikapital 300*000 kron. Ponudbe pod »Krasna bodočnost*, na uprarništv«, 2605 3-2 Delnice 100 komadov trgovske banke in 100 kom. Špedicije »ORIENT* so po jak« ugodni ceni prodaje. Pismene ponudbe pod »Delnice 200* na u pravo lista. 2617, Posolilo 150 do 200.009 Diu. proti prvovrstnem zavarovanju in visokem obrestovanju išče trgovec. Ponudbe pod »Posojilo* na upravo lista, 2618 Proda se 3 blagajne 2 komada št. 2 in 1 komad št. 1 po jako ugodni ceni. Aleksandrova cesta št. 23, trgovina na dvorišču. 2610 Moška zimska suknja, skor« nova zelo po ceni na prodaj-Peretič, kr*jač, Vetrinjska ul št. 4. 2610 F* g TJ ' H in 2414 perje g! po nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki i K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 / Novo \ / došl o / an@9@$ko\ ( sukno / v modni trgovini Jos. Kamičnlk y Goaposka 15 f Posteljno perje in. w puh "ws se dobiva pri Frsp Majer. Marfter Glavni trg 9. 1346 gtgsosstacacatata A. VICEI Maribor, Glavni trg 5 trgovina 8 hišnimi potrebščinami, emajlirana, pločevinasto in ulito poeodo, porcelanasto, kamenin asto in ste-Sa debelo kleno robo. Mj drotm 1386 Plačam 1,000.000 M, Zdrav vesel bi rad bH, Al’ ni zato zdravil, Plačal Se enkrat tolk, Sam da dobim medicin. Trgovski pomsčnik pošten in lepega vedenja dobi mesto. Ponudbe na; tvrdko Maks Robič, trgovina z mešanim blagom v| Središču ob Dravi. 2620 j Prama suho svinjsko meso 2616 5 kg raznih vrst po izbiri za ... . Din. 190*— 5 kg salame za...........: ... Din. 150*— 5 kg salame od stegna za .... . Din. 190—. 5 kg debelih gosk Din, 170*— Vse poštno franko s povzetjem razpošilja Josip Duchač, izvoz snhega mesa, P&krac (Slavonija). urednik: Rudolf O % i m, ^ (Tiska: Mariborska tiskarna d, d,