Glas 11 d a j a : Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik : Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 475 Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: **tna 600, pollet. 300, mesečna 50 din KRANJ, 20. JULIJA 1956 LETO IX. — ST. 57 DIN 10.— Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske Prireditve ob Dnevu vstaje na Gorenjskem Proslave in spomini Iz vseh krajev Gorenjske poročajo o pripravah za proslavitev nem poročajo, da so priprave za ob~ Dneva vstaje. Delovni kolektivi in množične organizacije v mestih činski praznik v polnem teku in bo- in vaseh so pripravile vrsto prireditev, da bi z njimi obudile spo- do kulturne in ostale prireditve tra- min na prve dni upora. Na predvečer 22. julija bodo zopet zagoreli jale ves prihodnji teden, kresovi. Odkrili bodo nove spominske plošče in spomenike, obiskali partizanske kraje, pozorišča zgodovinskih dogodkov in borb. V KRANJU Na predvečer Dneva vstaje bodo položili pred spomenike padlih borcev in žrtev fašističnega terorja vence. Isti dan zvečer bo pred Sindikalnim domom koncert godbe na pihala in slavnostna akademija v Zadružnem domu na Primskovem. 22. julija na Dan vstaje pa prirejajo krajevne organizacije SZDL, ZB NOV in delovni kolektivi pohode in izlete v partizanske kraje. Na strelišču v Goricah pa bo množično streljanje z vojaško puško. NA JESENICAH bodo Dan vstaje počastili z velikim partizanskim srečanjem, ki bo v soboto zvečer na strelišču. Pred tem bo promenadni koncert godbe na pihala pred Titovim domom, od koder bodo skupaj odšli na strelišče. Na mitingu bo govoril podpredsednik občinskega ljudskega odbora Viktor Brun, -bivši borci pa bodo ob tabornem ognju pripovedovali svoje doživljaje iz partizanov. V nedeljo bo strelsko tekmovanje družbenih organizacij na Jesenicah in množični 'izlet v partizansko Radovno. V TRŽIČU bo v soboto otvoritev razstave iz narodnoosvobodilne borbe, žalna svečanost na grobu talcev v Retnjah, predvajanje dokumentarnih filmov iz ljo zjutraj bo budnica vojaške godbe, nato zbor partizanskih patrol in odkritje spomenika 75 borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja iz krajevnega območja Križe. V BOHINJU Kakor poročajo bo na Dan vstaje odkritje spominske plošče v Podjelju pri Bohinju. Ploščo bodo odkrili padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz tega kraja in bližnje okolice. V ŠKOF JI LOKI i bo v soboto zvečer na razstavišču akademija v počastitev Dneva vstaje. Nastopili bodo pevski zbori iz Škofje Loke in okolice s koncertnim programom. V Gorenji vasi pa pripravljajo strelsko tekmovanje množičnih organizacij. V RADOVLJICI pripravljajo za Dan vstaje veliko in množično strelsko prvenstvo. Obe- V RADOMLJAH praznujejo 15-letnico, odkar so prvi borci ita tega kraja odšli v partizane. V počastitev tega zgodovinskega dogodka bodo Radomeljčani priredili teden kulturnih prireditev. V soboto zvečer se bodo na istem . mestu kot leta 1©41 zbrali preživeli borci radomeljske čete, ki bodo skupaj s krajevno organizacijo rezervnih oficirjev in domačini obudili spomin na slavne dni. V nedeljo bo v opekarni Radomlje odkritje spominske plošče na hiši, kjer je bila nekoč partizanska tiskarna, po odkritju pa bo osrednja proslava Dneva vstaje pri spomeniku padlih borcev v Radomljah. NA HRUSICI bodo od 22. do 21. julija slavili četrti krajevni praznik. Na predvečer Dneva vstaje bo velika baklada, naslednji dan pa imajo v programu vrsto kulturnih in športnih prireditev. Ves teden 'bodo nastopali odseki domače Svobode. Člani dramske sekcije bodo uprizorili Borove »Raztrgance«. Občina Tržič bo gradila nora stanovanja Zdrav, a trd ukrep Licitaciji za prevzem gradnje nove trgovsko-stanovanjske hiše na Ravnah NOV, kresovi in ognjemet. V nede- v Tržiču, se je odzvalo kar 5 ponud- TROJNI SESTANEK Razen predsednika egiptovske republike Gamala Abdela Naserja, ki se že dalj časa' mudi v naši državi — in je med svojim bivanjem obiskal tudi Gorenjsko — je to sredo prispel v Jugoslavijo tudi predsednik indijske vlade in zunanji minister Džava-harlal Nehru. Kot gosta predsednika Tita bosta predsednik Naser in premier Nehru prebila zadnje dni svojega bivanja v naši državi na Brionih, s čemer bo dana možnost za izmenjavo gledišč med tremi velikimi državniki — odločnimi bojevniki za uveljavljanje politike aktivne koeksisten-ce v svetu. V sredo popoldne, kmalu po prihodu predsednika Nehruja na Brio- ne, je bil na bližnjem otoku Vangi že prvi sestanek med tremi državniki. Pred sestankom pa so vsi trije predsedniki izrazili zadovoljstvo, da so se sestali na Brionih. To zadovoljstvo ima nedvomno svoje globo-kev zroke. Mednarodni položaj se je namreč v zadnjem letu močno izboljšal in politika aktivne koeksisten-ce se vse bolj uveljavlja v odnosih med državami. Zato je zadovoljstvo tistih, ki so bili pravzaprav pobudniki za tako politiko, razumlijvo. Zato tudi vse napredno javno mnenje v svetu ocenjuje sedanji sestanek treh državnikov na Brionih kot ponovni prispevek h krepitvi miru in mirnega sožitja med vsemi deželami na svetu. Predsednik Naser si je med potovanjem po Jugoslaviji ogledal tudi Gorenjsko, katere lepote so ga močno prevzele. Iz Ljubljane na Bled je Potoval v ponedeljek popoldne. Na vsej poti ga je gorenjsko prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. Naš fotoreporter pa ga je ujel v torek zjutraj, ko «e je vračal proti Ljubljani. nikov. Občina Tržič je kot investitor zašla v nemajhno zadrego: komu naj odda gradnjo hiše? — Ali podjetju »Standard« Tolmin, ki je stavilo za več kot 3 milijone din cenejšo ponudbo, ali naj odda delo domačim podjetjem. Kljub vsem očitkom je sklenila občina gradbeno pogodbo s Standardom. Le-ta bo zgradil poslopje v 12 mesecih, medtem ko so domačini ponudili dograditev objekta v 14 mesecih. Podjetje iz Tolmina je upoštevalo želje investitorja, da pri gradnji hiše zaposli lokalna podjetja in obrtnike. V ta namen je bilo sklenjeno, da bo tolminsko podjetje razpisalo licitacijo za vsa obrtniška dela in bo občina Tržič podpirala vložene ponudbe ter soodločala, kdo dobi obrtniška dela. Kakor je že trd ukrep občine, da oddaja gradbena dela tujemu podjetju, je po drugi strani ta ukrep nekaj zdravega. Nočemo trditi, da domača podjetja morda niso marljiva, toda če lahko gradi tolminsko gradbeno podjetje ceneje in v krajši dobi in pristaja na najstrožji nadzor glede kakovosti del in materiala, potem lahko tudi domača podjetja gradijo za enake cene. Občina Tržič bo v najkrajšem času začela graditi tudi 11 do 14 novih stanovanj, in sicer 3 v gospodarskem poslopju na Podlasci v Pristavi, 4 do 5 stanovanj v bivši Paragrajčevi hiši v Tržiču v nadzidanem tretjem nadstropju in 3 stanovanja v bivši Jazbe-čevi hiši v Sebenjah. J. V. iniata Jesenice, 19. julija. V jeseniški Železarni so se zadnje dneve jjridno pripravljali na polletno sindikalno skupščino, ki bo jutri popoldan v dvorani Delavskega doma. Na skupščini bodo pregledali polletno delo sindikalne podružnice, v katero je vključenih 28 obratnih sindikalnih odborov podjetja. Obravnavali bodo tudi naloge za prihodnost, in sicer za drugo polovico letošnjega leta. Referat, v katerem bo zajeta problematika dosedanjega dela in v katerem bodo nakazane smernice za izboljšanje dela v prihodnosti, bo imel predsednik Tone Pintar. P. U. 22. julij - Dan vstaje Napredni ljudje v Jugoslaviji in povsod po svetu so že pred vojno slutili grozečo nevarnost fašizma, ki je zasužnjeval Evropo, in so se zato pripravljali na boj proti temu sovražniku svobodoljubnega človeštva. Bivše oblasti pa so te ljudi preganjale in jih zapirale v koncentracijska taborišča. Na sliki: jeseniški in javorniški delavci v Ivanjici. Ko je okupator zasužnjil našo deželo, so se najzvestejši sinovi takoj uprli. Med njimi so bili v prvih vrstah komunisti. Pod zastavo Komunistične partije so se formirale prve partizanske grupe in začel se je boj proti okupatorju. Na sliki: udarni vod Gorenjskega odreda v Gabrju 1943. leta. Kljub nemškemu terorju, izsiljevanju in pobojem ter zverinskemu mučenju, so jugoslovanski narodi vztrajali v svojem pravičnem boju. Hkrati z ustanavljanjem čet, brigad, odredov, divizij, s porastom vojaške moči partizanske vojske, je rasla tudi mogočna vse-ljudska politična organizacija — Osvobodilna fronta in ustanavljali so se oblastni organi Nove Jugoslavije. Na sliki: vodstvo pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko ob obisku tovariša Mihe Marinka. Po štirih letih nadčloveških naporov in nepopisnih junaštev je partizanska vojska pregnala okupatorja in osvobodila domovino. Iz majhnih skupin, so nastali mogočni odredi. Na sliki: Kokrški odred pozimi 1944. , TE DNI PO SVETU V ponedeljek zvečer je zaključila delo komisija Združenih narodov za razorožitev. Po 14 dnevih razprave, je bil sprejet sklep, naj se vsi predlogi, ki so se v tem času nakopičili, odstopijo pododboru komisije v na-daljno obravnavo. Med resolucijami in amandmaji je tudi predlog jugoslovanske resolucije, 'ki zahteva čimprejšnji začetni, sporazum o zmanjšanju oboroženih sil in vzpostavitev ustrezne kotrole, nadalje prenehanje poizkusnih eksplozij z jedrskim orožjem in zmanjšanje izdatkov za oborožitev. Po splošni oceni so bile razprave v komisiji za razorožitev zelo koristne in so pokazale možnosti, za dokončno ureditev razorožitvenega problema. Te dni se mudi v Moskvi vzhodno-nemška vladna delegacija s predsednikom Grotewohlom na čelu. Po zadnjih vesteh so se s predstavniki) Sovjetske zveze sporazumeli, da bo Sovjetska zveza za polovico zmanjšala stroške Vzhodne Nemčije za vzdrževanje sovjetskih čet. Dosežen pa je bil tudi sporazum o pomoči, ki jo bo Sovjetska zveza nudila Vzhodni Nemčiji pri izpolnjevanju njenega drugega 5-letnega plana. Rasna diskriminacija v Združenih državah še vedno cvete, predvsem v južnih predelih. K kopici diskriminacijskih postopkov proti Črnopolte-mu prebivalstvu lahko prištejemo še nedavni ukrep guvernerja države Luisiane, o prepovedi športnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo skupno belci in črnci. Ta ukrep je bil izdan v tem tednu. V tem tednu je prišlo tudi do zaostritve položaja na Cipru in v Alžiru. Na Cipru se osvobodilno gibanje grškega ljudstva nadaljuje, ker britanska Vlada še vedno trmasto vztraja na svoji kolonialistični politiki. Prav v teh dneh so Britanci izgnali iz Cipra 10 profesorjev, gimnazije, v katerih so ti profesorji poučevali, pa so že več mesecev zaprte. j V Alžiru pa je pretekli ponedeljek prišlo spet do hudega spopada med alžirskimi nacionalisti in francoskimi četami na področju Džebel Sefa. Prav tako je bilo več atentatov na predstavnike oblasti in več sabotaž, pri katerih je izgubilo življenje 7 francoskih vojakov. O alžirskem vprašanju je bilo precej govora ob nedavnem Nehru je vem- obisku v Parizu. Poročajo, da je indijski premier ob tej priložnosti posredoval za ureditev tega problema v skladu s težnjami ondotnega prebivalstva. V tem smislu je predložil tudi načrt v .5 točkah, do katerega pa francoski krogi kažejo popolno rezerviira-nost. Iz Poljske poročajo, da je v zadnjih dneh prišlo do nadaljnjih sprememb v poljski vladi. Sklenili so združiti ministrstvo za kmetijstvo in prehrano ter ministrstvo mesnih in mlečniih izdelkov. Prav tako so združili ministrstvi za gozdno in lesno industrijo. 17. julija 1941 prva večja akcija - 17. julij občinski praznik Bleda »Skozi bo) in trpljenje v lepše življenje" »Ne! Ti »podljudje« niso vredni, da prebivajo v teh krajih,« so z zavistjo ugotavljali Nemci, ko so z grabečimi rokami in pohlepnimi očmi 12. aprila 1941 vkorakali tudi na Bled. »Kaj vi nemočneži, mi »herrnvolk« . . . Videli bosto . . .« se je tolkel po prsih s svojo, okrvavelo roko gauleiter Kutschera. — »Res? Bomo videli. Pozabili ste, da so ti »polljudje« (po vašem mnenju) sami ustvarili to kar imajo, da se ti krepki Slovenci he dajo in ne prodajo za vaše blesteče in vabeče cekine, da so to vendarle ljudje, ki hočejo svobodno dihati, ljudje s trdno voljo in vero do zmage, ljudje ... To ste pozabili!« Njihova nečloveška dejanja — izseljevanje, mučenje, pobijanje, — so razblinila vse lepe besede, zavrnila njihove »cekine«. Vsakdo naj ima svoje, tudi ti tako zvani »nadljudje« naj se ponašajo z žulji svojih rok. A kje so ti žulji, in koliko jih je . . .? Srca NAŠIH ljudi so se odpirala in sledila vzpodbudnim besedam prvih borcev, aktivistov. Iz posameznikov so rasle grupe, čete, odredi, bataljoni, brigade. Okupatorjeva samozavest je plahnela. Kljub temu, da je bilo tedaj na Bledu okoli 800 mož stalne nem. vojske, 38 članov Parteigenosse, 11 Pete kolone, 27 domačih pripadnikov in 7 aktivnih gestapovcev, so se iz dneva v dan kazali večji uspehi parti- po težkih in številnih borbah spet svobodni — slovenski Bled. Težko bi bilo danes naštevati vse tiste, ki so se borili in pomagali v tistih najhujših časih. Bilo jih je nekaj, ki so se hinavsko hlinili okupatorju in se prodajali za tiste krivične zlatnike, še več pa je bilo takih, ki so bili ponosni na svoje državljanstvo. Začetek partizanskega gibanja v blejski občini je pomenila pravzaprav tista prva večja akcija 17. julija. Na pobudo Tomaža Verdnika je tedaj Jaka Bernard sklical blejske mladince. Začeli so zbirati orožje in sklenili izvesti prvo večjo napadalno in propagandno akcijo. Uspelo jim je. Razjarjeni Nemci so prihodnji dan maščevalno gledali na slovensko zastavo, ki je plapolala na stolpu Grajskega kopališča in pred blejsko lekarno, na lepake s pozivi na upor, na z revolucionarnimi gesli popisano cesto proti Lescam, narodni izdajalci pa so dobili opomine z mrtvaško glavo. Izvršitev tega dejanja je bila za Bled, središče gestapa, velika dogodivščina, prva zmaga takratnih aktivistov. Jaka Bernard in Andrej Zvan sta bila kmalu poznana kot najdrznejša in naj-hrabrejša borca. 32-letni Jaka Bernard je bil poznan kot eden najbolj bistrih, hrabrih borcev, kot dober voditelj in svetovalec, ki je s svojo pravilno taktiko obvaroval borce in sebe pred marsikaterim skoro že neizgibnim propadom. Poleti 1941 je postal komandir Jelovške čete, katero je vodil s svojo veliko sposobnostjo in jo vzpodbujal z lastnim vzgledom. Sodeloval je pri napadu na Nemce pri Cešnjici v Selški dolini, na nemško policijsko patruljo v Rovtih, pri napadu na Cr- ni vrh, Poljane in največji borbi januarja 1942 na Dražgoše. Mesec za tem je junaško umrl. Nemci so namreč na njegovo glavo razpisali 50 ti- Narodni heroj Jakob Bernard soč RM nagrade. Čeprav je bil žal le malo časa partizan, je iz tega časa znano precej njegovih junaških dejanj. S svojo uglajeno nemščino in hladnokrvnostjo je mnogokrat presleparil Nemce. Pripravljal je tudi načrt za osvoboditev zapornikov iz Begunj. Po dražgoški bitki je postal komandir v Poljanski dolini. Ko pa sta se februarja mudila s tovarišem v Stirp-niku pri Oblaku, so ju obkolili Nemci. Ker je bil ranjen in sneg zelo visok, je videl, da je pobeg nemogoč, za- to se je sam ustrelil, 29. novembra 1953 je bil proglašen za narodnega heroja. Mnogo je bilo družin, ki so žrtvovale vse, kar jim je bilo najdražje-Zvanova mama je izgubila moža v taborišču, trije sinovi pa so padli. Andrej Zvan - Boris je bil vsem dobro poznan kot izkušen, neustrašen partizanski komandant. »Videti je bilo, ko da strahu ne pozna, da se ne boji prav nikogar. Bil je tako samozavesten, hraber in bi" ster, da ga ni zmotila prav nobena, še takšna akcija?« je pripovedoval star borec. »Vedno in povsod je bil z nami.« Da, Boris se je zavedal, da je Slovenec, da mora doseči to, za kar Je žrtvoval življenje njegov oče in dva brata. In ne le to, znal je navdušit'-in prepričati svoje tovariše o nujnosti borbe, vedel je, da bo napravil največ s svojim' vzgledom. Kljub bolezni se je neustrašeno boril. Ze je videl svobodo, lepšo prihodnost —' ». . . morda bo to moja zadnja pot proti okupatorju, moj,a zadnja pot do svobode,« je upal, ko je š^l v začetku leta 1945 proti Poreznu. Zanj je bila zadnja, za soborce ne. Boris žal ni dočakal svobode. To sta bila le dva heroja z blejskega kota. Koliko dragocenih src je prenehalo utripati, koliko junaških borcev je padlo prav tedaj, ko so mislili, da so tik pred zmago. Ce pogledamo življenje enega, vidimo življenje vseh. Vsi so se borili — vsi zmagali. 106 borcev, 24 mučeniških smrti v taborišču, 12 talcev, 146 izseljencev —-visok 4-letni davek blejske občine svobodo. Krut, krvav, nepozaben . . . Ljubica Jeglii Krajevni praznik v Šenčurju Prvi streli proti okupatorju so padli 11. aprila 1941 16. julij - praznik Šenčurjanov Na ta dan 1. 1941 so Ze četrto leto praznujemo v Šenčurju krajevni praznik v spomin na čase NOB. Da bi bila širša javnost poučena o našem življenju vdrli Nemci Z IiamenOlH iz tega obdobja, bomo osvetlili nekaj zaporednih dogodkov. V Šenčurju je bilo že pred vojno politično življenje dokaj razgibano. Vanj je napredno prebivalstvo kaj ra- vila z ognjem iz pušk mladi Janko Pipan in njegov sosed Belehar, ,ki sta prav tedaj preizkušala karabink*. Le uničiti voditelje upora Narodni' Heroj Andrej Zvan - Boris do poseglo. Iz dogodkov v Svetu smo talo jima je odgovorilo s strojniškim zanskih dejanj. Samo leta 1943 je odšlo v partizane 136 borcev, med njimi največ mladine, tako da je blejska mladina sestavila na Pokljuki svoj udarni vod v sestavi II. bataljona Gorenjskega odreda. Nemci so povečali preseljevanje, v tem letu so izselili okoli 70 naših ljudi in okrepili svojo vojsko. Slovenska narodna zavest pa je rasla. Možje so odhajali, tako je največ dela odpadlo na žene. V letu 1944 je Prešernova brigada v sestavu 31. di-vflzlje razbila okoliške nemške postojanke in oslabila okupatorjevo m^č. Kmalu po osvoboditvi bohinjske doline pa so partizani, 5. maja 1945, Vkorakali na Bled. Tako je bil Bled sklepali, da bo prišlo prej ali slej do vdora, ki ga je pripravljal italijanski in nemški fašizem. Na to nevarnost, ki nam je pretila s Severa in Zapada, nas je tudi neprestano opozarjala Komunistična partija. Ker smo se zavedali, da bomo mogli kljubovati oboroženemu napadu le z orožjem, smo posvetili vse sile zbiranju orožja. Naša prizadevanja so bila uspešna. Kmalu smo imeli cel arzena!. — Nič čudnega ni, da so padli prvi streli proti okupatorju že 11. aprila 1941. — Ta dan je preletelo nemško letalo avstrijsko mejo. Krožilo je nad Kranjem, se v strmem poletu pognalo nizko nad Savo in se nato obrnilo proti Kamniku. Nad šenčurskimi gozdovi sta letalo pozdra- kljuboval neštetim borbam in dočakal svobodo. - i 16. julij smo izbrali za krajevni praznik zategadelj, ker so tega dne Nemci vdrli v Šenčur, hoteč poloviti glavne voditelje upora. Ujeli so samo, Janeza Markuna, Mlakar, Pipan in Štefe so se pravočasno umaknili-To nasilje nas je prisililo, da smo se šal borbo, če bo iz hrabrih uporni- podaH v g0zdovt?. Sestali smo se- čla- ni partijske celice, SKOJ-a in 5 čla- ognjem in se naposled umaknilo proti Kamniku. Najzvestejši in najhrabrejši s'nov: domovine so kot en mož zgrabili za orožje in šli v boj proti okupatorju. Zdaj se je sovražnik: poslužil izdajalcev, kajti.zavedal se je, da si bo olaj- LJUDJE IN DOGODKI Nesporazumi t ameriški uradni politiki ških vrst izločil najnevarnejše borce. Začeli ' so padati mladi skojevci. 25. decembra leta 1941 je padel Janko Mlakar, temu ^o 1942. leta sledili Janko Pipan, Tonček Zupan in Stanko Mlakar. Jeseni 1942 je bil ujet tudi Belehar. Drugim v opomin je bil obešen na trgu pred cerkvijo v Šenčurju. Njim je sledilo še preko 80 žrtev iz občine, vendar preživeli borci niso klonili: vztrajali so v borbi do končne zmage. Od šestih skojevcev je ostal živ le Franc Štefe - Miško, ki je srečno nov OF. To je bil začetek takozvan* Šenčurske čete, ki se je jeseni pridružila Kokrškemu bataljonu. Burni časi so daleč za nami; na vasi se poraja nov rod. Tudi njega čaka težka borba — izgradnja socializma v državi. Izpolniti mora oporoko padlih borcev. Ne obžalujte naporov, kajti z njimi se boste najdostojneje oddolžil1 spominu padlih tovarišev! j. M. Različna stališča ameriškega Kongresa pri ocenjevanju neodvisnih držav izvenhlokovske strukture in navzkrižna mnenja, ki se sučejo okrog vprašanja, ali je treba državam, ki jih ZDA imenujejo »nevtralne«, nuditi tudi v bodoče gospodarsko pomoč, niso nič nevsakdanjega. Pojav takšnih nasprotnih stališč pa utegne predstavljati edino normalno pot, ki vodi do politično najugodnejšega izhoda. To je bilo tudi opaziti pri preteklem glasovanju vladnega predloga gospodarske pomoči inozemstvu. Ce se takšna različna stališča o enem od osnovnih problemov današnje ameriške politike — o zadržanju ZDA napram blokovsko neopredeljenim državam, pojavijo tudi v vladnem aparatu, tedaj je stvar resnejša. In če teh različnih stališč v vladi ni moč obvladati v korist enotne vladne politike, tedaj to ni več normalen pojav. Takšnih pojavov se ne manjka v vrhovih Eisenhowerjeve administracije, če je govora o sedanjem in določenem odnosu ZDA napram neodvisnim državam, ki doslej še niso pristopile k nobenemu od obstoječih blokov. Razlike v stališčih posameznih članov ameriške vlade v tem problemu, so postale zlasti očividne iz izjave ameriškega podpredsednika Ni-xona, ko je pred nedavnim §biskal države Bližnjega, Srednjega in Daljnega Vzhoda ter Jugovzhodno Azijo. Znano je, da v ameriški vladi položaj neodvisnih izvenblokovskih držav ocenjujeta različno le predsednik Eisenhower in njegov zunanji minister Dulles. Medtem ko je Dulles pod dojmom praktičnih interesov sedanje ameriške zunanje politike ocenjeval izvenblokovska stremljenja neodvisnih držav Azije, Evrope in Afrike kot nedovoljena ali celo »amoralna«, si je Eisenhovver prizadeval, da ostane dosleden današnjim realnim odnosom v svetu, in zvest tradicijam pretekle ameriške politike. Nedavno je izjavil, da ZDA ne morejo in ne smejo odrekati svojega prijateljstva neodvisnim državam zategadelj, ker vodijo politiko, ki ni v skladu s trenutnimi ameriškimi nazori. Z drugo besedo: nepremišljeno bi bilo, če bi ZDA zahtevale, da se jim neka država za izkazano pomoč oddolži s sumljivimi dokazi hvaležnosti in prijateljstva ali celo s soglašanjem z ameriško uradno politiko. Eisenhovver se je kot realen •politik sprijaznil z neodvisno politiko izvenblokovskih držav, ker je dojel, da gredo te države v obrambi svoje svobode in miru po podobni poti kot nekoč ZDA v svoji borbi proti kolonizaciji. V obratnem primeru bi to pomenilo napad na ameriške politične tradicije. Poleg ministra Dullesa se je tudi •podpredsednik Nbcon izneveril ameriškim političnim tradicijam. Ob pri- liki obiska prestolnic Filipinov, Južnega Vietnama, Formoze, Tailanda, Pakistana in Turčije, je podpredsednic Nixon obsodil vse odtenke neodvisne, ali kakor on pravi »nevtralne« politike, pohvalil pa je «prozapadno« orientacijo držav, katere je obiskal. Nič čudnega ni, če je bilo to ozkosrčno gledanje odgovornega ameriškega državnika, na pogoje in odnose v Aziji in na Bližnjem ter Srednjem Vzhodu ocenjeno kot nedemokratično in v mednarodnih odnosih nedovoljeno. Sodijo, da sme katerikoli državnik izkazati javno politično pomoč vsaki državi ali režimu, ker je to stvar odnosov; v danem primeru med ZDA in neko državo. Ce pa se pri tem sproži napad na politiko posameznih držav le zato, ker nI »prozapadna«, tedaj, to pomeni: vmešavanje v tuje notranje zadeve. To je tudi razlog, da je te dni indijski premier Nehru ostro odgovoril na nepremišljene Nixonove izjave . Pravijo, da je podpredsednik Ni-xon obhodil države Azije ter Bližnjega in Srednjega Vzhoda, kot posebni odposlanec predsednika Eisen-howerja. — Ce je obhodil omenjene države v tem svojstvu, potemtakem ni bil najboljši tolmač Eisenhowerjevih gledišč niti ameriških političnih tradicij. (JUGOPRES) V nedeljo dopoldne bo pod južnim obronkom Menine planine lepa slovesnost kot uvod v proslavo občinskega praznika občine Kamnik. V Brodeh pri Zgornjem Tuhinju bodo odprli obnovljen* partizansko bolnišnico, ki jo je za svoje operativno področje dal* zgraditi komanda VI. SNOUB »Slavka Šlandra« leta 1944. Krajevna organizacija Zveze borcev v Tuhinju je bolnišnico obnovila. Posebno se je zavzel za to njen prvi komisar Anton Podbevšek -«sSrečo, do' mačin iz Zg. Tuhinja in eden izmed najpožrtvovalnejših delavcev v društvih in organizacijah v domačem kraju. Obnovljena bolnišnic* na Brodah bo zgovorna priča in lep spomenik iznajdljivosti in PP' žrtvovalnosti borcev v najtežjih dneh naše osvobodilne borbe. Gozdnati predeli Menine so nudili borcem varno zavetje. V aprilu 194-1 so pod vodstvom Antona Podbevška. takrat vodnika v prvem bataljonu, začeli na skritem mestu v Brodah graditi podzemeljsko bolnišnico, ker je bilo težko prenašati ranjence v oddaljene bolnišnice na Štajersko. Po enomesečnem delu so v bolniški sobi že našli zavetišče prvi 4 ranjenci. Poleg bolniške sobe so bila pod zemljo urejena skladišča in kuhinja. Iz bojev okrog Šmartna v Tuhinjski dolini je bilo prinesenih 12 ranjencev, iz izdane bolnišnice pri Zagorju pa 15. Sem so nosili tud^ ranjence iz mo-ravškega in kamniškega okoliša, pa tudi iz okolice Gornjega grada. Bolničar je bil Jože Pirš - Luka iz Radomelj, zdravniki pa so se menjava- li. Na Brodah je umrlo 8 ranjencev, ki so zdaj pokopani v Zgornjem Tuhinju. V silni zimski ofenzivi 1944/45 je bilo na Brodeh 25 ranjencev. Ker je bila nevarnost, da padejo v roke okupatorju, ki je za obkoljevanje Menine zbral velike sile, so jih po težavnih poteh in visokem snegu pre«e' sli v bolnišnico Podvolovljek v S3" vinjsko dolino. V nedeljo, 22. t. m, si bodo številni gostje lahko ogledali bolnišnico-kakršna je bila pred 12 leti. V Kamniku pa bo ta dan začetek praznovanja občinskega praznika z vseijud-skimi strelskimi tekmami z vojaŠ^? puško in plavalnim dvobojem me" Kamnikom in Ilirijo iz Ljubljane. Z. Rutav Miloš - Ružo V spomin mlademu fantu, ki je padel pod •Storsicem julija 1944. leta BIL JE MLAD, postaven fant sedemnajstih let, doma nekje iz Selške doline, lepega, nežnega obraza in črnih, živahnih oči. Vsi borci III. Kranjske čete, ki je bila jeseni 1943. leta Pod Storžičem, so ga cenili in ljubili zaradi njegovega junaštva in drznosti. Komandir Luka in četni intendant Rado sta bila do njega še posebno pozorna. Osvetnik je bil namreč najmlajši med nami. Govoril je bolj malo, kar prerasel je bil za svoja leta. Hotel, sem vedeti, od kod Osvetniku ta možatost, zakaj je tako zaprt sam vase, zakaj je njegov nasmeh prisiljen, skoraj žalosten. Čez nekaj dni sem dobil odgovor, .. Ležali smo v zasedi na ovinku med Goricami in Golnikom. Obveščevalna le javila, da bodo okoli desetih dopoldne prišli tod mimo golniški orožniki. Komandir Luka nas je razporedil ob robu gozda. Vsak borec si je poiskal kritje za drevesi in nestrpno Pričakoval prihoda nemške patrulje. Desno od mene je ležal Osvetnik. Njegov skoraj dekliški obraz je bil tedaj drugačen, oster in jeklen, vsaka mišica na njem napeta, a srepi pogled mu je bil uprt v smer, od koder bi se vsak čas morala prikazati pr-c ▼a sovražna postava. »Dolgo jih ni«, sem ga šepetaje nagovoril, »kmalu bo pol enajstih!« »Verjetno jih sploh ne bo!«, mi je odvrnil, ne da bi obrnil glavo k meni. »Koliko misliš da jih bo?«., sem ga vprašal, hoteč razvezati pogovor. Ni osvetnik mi odgovoril, ostal je gluh, kot kra-nem kraju napadli. Eden je padel, gulj, ki preži na svojo žrtev. Tudi jaz sem utihnil. Tedaj se je na kolesu pripeljala mladinka in javila, da orožnikov ne bo. Vrnili smo se proti »Bunkerjem«, kot smo imenovali partizanski tabor nad vasjo Povije. Po poti mi je Osvetnik odkril svojo skrivnost. Njegov oče je bil premožen kmet. Takoj je začel podpirati partizane. S starejšim bratom sta bila partizanom vodiča in kurirja. Našel se je izdajalec. Prišli so Nemci, pobili očeta in brata, zažgali domačijo, mater in sestro pa so odpeljali v taborišče. Samo Osvetnik se je v zadnjem hipu rešil. Cez nekaj dni je v gozdu izvedel o tragediji, ki ga je globoko pre-sunila. Z obraza mu je izginil deški nasmeh in iz brezskrbnega fantiča je postal — samostojen človek. V srcu si je prisegel, da bo maščeval svoje drage! Tovariši iz čete so mu že prve dni partizaniovanja nadeli ime jOsvet-nik« — maščevalec. NAŠA ČETA se je premaknila na novo področje pod Krvavec. Bivakirali smo v »Tinčkovem logorju« nad Štefanjo goro. Nekega dne, ko je patrola kot običajno pregledovala okolico, so se začuli rafali. Komandir je ukazal strogo pripravljenost. Ni minilo pol ure, ko se je patrola vrnila. Mitraljezec Potok nam je vesel hitel pripovedovati, kako so napadli »švab-sko« patruljo. »Ko smo prišli blizu vasi«, je pojasnjeval Potok, »smo opazili nekaj Nemcev. Vračali so se od tam, zakriti za polnim vozom gnoja, proti Olševku in Preddvoru. Osvetnik je hotel, da stečemo nadnje kar čez travnik — komaj smo ga zadržali. Po gozdu smo jih obšli in na priprav- Nagrotov France pripoveduje Pred 25 leti je bil v Ljubljani velik protikomunistični proces. Po razkritju komunistične organizacije, ki jo je vodil Jovan Veselinov -Tutorov, je bilo po zakonu o zaščiti države obtoženih 7 članov komunistične organizacije z Ivanko Končanovo na čelu. Med njimi sta bila tudi Kamničana France Vidmar in Franc Zabrezovnik. Obiskal sem Franca Zabrezovnika, da nam kaj pove o tistih časih. Njegova hiša leži tik pod gozdom v Olševku, 2 kilometra od Kamnika, nedaleč od znanega mamutovega mosta v Nevljah. Ko je v mladih letih prišel iz Tuhinjske doline za delom v Kamnik, je nekaj časa, leta 1911, delal skupaj z mladim Josipom Brozom v tovarni »Titan«. Ob odkritju spominske plošče v tovarni je kot slavnostni govornik obujal spomine na drugovanje s tovarišem Titom. »Skoro 10 mesecev sem bil takrat zaprt«, je začel pripovedovati Nagrotov France, kakor se po domače pravi pri Zabrezovniku. »Leta 1923 me je Pritegnil v organizacijo Franc Klop-čič iz Ljubljane. Moja naloga je bila,, da skrivam tovariše pred žandarji. Ker je hiša na samem tik gozda, je bilo to kaj lahko. Leta 1930 je polovno prišel v moje ■ zatočišče ilegalec Matija Gazić - Mandić, ki se je kot Edvard Novak skrival pri peku Aliču na Viru. V Beogradu je bil Pred sodiščem za zaščito države obsojen na 12 let ječe. Z Vira je ponoči pobegnil in se skrival yeč tednov na podstrešju, da si je pozdravil rane na nogah, ki jih je dobil, ko je bos bežal čez gozdove. Domenila sva se, da mi bo pošiljal iz Avstrije literaturo in letake pod spoznavnim znakom »šlosar«. Prva pošiljka letakov je bila najavljena že v marcu 1931 v vagonu premoga. Vagon pa je prišel prekmalu in tako so jih našli delavci, ki so razkladali premog. Letake z naslovom »Delovnemu "ljudstvu mest in vasi« sta Janez Klemene in Lojze Vidic raztrosila po Kamniku in Nevljah, meni pa jih je prinesel cel zavitek Herman Frelih iz Nevelj. Seveda so nas vse zaprli. Ker mi niso mogli dokazati, da sem jih jaz trosil po Olševku, so me po 10. dneh izpustili. V maju pa so me spet zaprli. Prav na premeten način me je speljal policijski agent iz Ljubljane, da sem mu vse povedal. Saj imam še obtožnico, ki mi jo je po razpravi izročil odvetnik. V obtožnici je natančno vse popisano, jaz sem pa marsikatero podrobnost že pozabil.« Nagrotov France se je dvignil in °dšel v sosedno sobo. Cez nekaj minut je razgrnil po mizi 20 strani obsegajoče obtožnico. Iz nje je razvidno, da je policija zaplenila pri Petru Uzarju, čevljarju v Sebenjah na Gorenjskem, propagandni material in letake z naslovom: »Doli krvavi kralj Aleksander«. Pri Uzarju so našli tudi skico Zabreznikove hiše v Olševku. kamor naj bi Uzar ponesel letake in se predstavil kot odposlanec »šlosar-ja«. • "'(-. „ i . • £ , '•' t »Namesto 'Uzar j a pa' je prišel policijski agent in me poiskal v Kamni- ostali pa so ušli. Da bi le videli, kako je Osvetnik divje streljal in tudi prvi jurišal.« Takšen je bil Osvetnik v borbi . . . BILO JE NEKO nedeljo zjutraj. Z Osvetnikom sva sedela za kmečko peč--jo na Davovcu pod Krvavcem in se pogovarjala. »Veš, Ružo, tako si že želim videti domači kraj. Vem, da bi videl samo pogorišče in podrtijo, toda vseeno . . . Od domačih nimam nobenih vesti in ne vem če sta mama in sestra še živi? Oh, kako je bilo včasih lepo, ko smo se otroci podili po gozdovih in livadah!« Oči so mu zrle skozi okno, daleč proti škofjeloškim hribom, kjer je preživel svoja brezskrbna otroška /lejča.;- , ' "• ' . j \ »Nekaj me težj v srcu«, je nadaljeval, »slutim, da nikoli več ne bom videl domačega kraja in svojih dragih.« »Pusti to, dragi prijatelj«, sem ga tolažil, »ko bo svoboda, bo vse to pozabljeno in spet se bomo videli s svojimi dragimi.« Iznenadilo naju je zamolklo brnenje. Planila sva iz sobe. Visoko v zraku so se v zimskem soncu lesketale bele jeklete ptice, puščajoč za seboj sive trakove. Zavezniška letala so letela v smeri proti Nemčiji. »Bombardirat gredo!«, se je razveselil Osvetnik. In res, čez nekaj minut je močno zagrmelo in še . . . in še . . . Angleži so bombardirali Celovec. Skakali smo od veselja! Osvetnik se je prevračal po snegu kot otročiček in vpil: »Le dajte jih, uničujte jih, razbijte jim domove, da bodo občutili to gorje na lastni koži!« Iskra maščevanja se je v njem zopet razvnela. JANUARJA 1944 LETA se je naša četa preformirala v bataljon. Istočasno je bila ustanovljena posebna skupina varnostne obveščevalne službe (VOS). Za njenega komandirja je bil postavljen tov. Luka, bivši komandir naše čete. Izbral si je nekaj mladih fantov — najboljših borcev iz čete, med njimi' tudi Osvetnika. Ves vesel se je Osvetnik poslovil od svbjih tovarišev: »Fantje, odhajam, dobro se držite! No^ pa saj se bomo še večkrat videli, vedno vas bom imel v lepem spominu.« Poklical me je na stran: »Ružo«, me je zaprosil, »daj mi ta tvoj rdeči fes za spomin na najino prijateljstvo.« Dal sem mu ga. Ne vem, zakaj mu je bil tako všeč. Verjetno zato, da bi bil v borbi videti bolj strašen — kot pravi maščevalec. ŠE NEKAJKRAT sva se srečala, po-slednjič nad Olševkom. Grupa VOS je na svojem terenu od Kamnika in Tržiča do Kranja izvršila mnogo uspešnih akcij in Nemcem večkrat krepko zagodla. Komandir Luka je vedno pohvalno govoril o Osvetniku. Kranjskim gestapovcem in domobrancem je bila ta skupina trn v peti, zato so skovali peklenski načrt, da jih uničijo. Bilo je julija 1944. leta. Naš bataljon se je po uspešnih akcijah vračal iž smledniških gozdov v vogljan-ske gmajne preko Stiske vasi in mimo Preddvora proti Storžiču. Dež je rosil, bili smo utrujeni od celonoč-nega pohoda in do kože premočeni. Pohiteli smo skozi vas. Vse hiše so bile zaprte, nikjer ni bilo žive duše. Tedaj mi je zastal korak. Sredi vasi ob vodnjaku so ležali tir je mrtvi partizani. Pristopil sem bliže in med njimi spoznal Osvetnika, iznakaženega od zločincev. Divgnili smo padle, jih odnesli v gozd nad vasjo in se s skromnimi partizanskimi častmi tiho poslovili od njih,- Vaščani so nam povedali, kako je prišlo do tragedije. Ko se je zmračilo, so v vas neopazno prišli domobranci z Mihom Perkom na čelu in se skrili med hišami. Kmalu zatem pa so se ustavili v vasi partizani • - vo-sovci, ki so imeli nalogo, počakati naš bataljon. Domobranci so j i H začeli klicati, izdajajoč se za partizane. Bila je temna noč in naši jih niso mogli prepoznati. Mislili so, da je bataljon že v vasi. Nič hudega sluteč so se jim približali na nekaj korakov . . . Tedaj je z vseh strani počilo, trije no na mestu padli, dva pa sta ušla. Mladinci III. Kranjske čete na Stari Povšni — Jezersko. Prvi na levi s fesom na glavi je Osvetnik. Kolona se je počasi vila preko livad Tako je končal Osvetnik. Njegovega proti Povijam pod Storžičem — bil fesa vaščani niso našli. Eden izmed je že dan, osma ura dopoldne. Nena- domobrancev se je z njim hvalil po doma se začuje povelje: »Hitreje pro- Kranju, kake je pod Storžičem ubil ti gozdu, Nemci so v bližini!« »krvoločnega Bosanca«. Vse bralce obveščamo, da bo v prihodnjih dneh izšla knjiga Ivana Jana MED GORENJSKIMI PARTIZANI Cena vezani in bogato ilustrirani knjigi, ki kčrpno opisuje narodno osvobodilni boj gorenjskega ljudstva, je v predprodaji 500 dinarjev. Naročila sprejema uprava „Glasa Gorenjske". Opozarjam6, da bo knjiga v redni prodaji dražja! Pohitite z naročili! to je naročil agentu, naj ga opoldne počaka v parku. Tam sta navezala pogovor o razširjanju letakov. Agent je rekel,'da bo neki Janković prinesel letake, nakar je Zabrezovnik pojasnil, da so se že razgovarjali, kako bi r ZARADI SRPA IN KLADIVA... kako naj se drugič pravilno najavi in hišo: mu zabičal, da morata hoditi po Kam- — Franc Vidmar je v Olševku na niku le vsak zase.« svoji hiši imel na vidnem mestu vzi- »Tako sva bila z Vidmarjem areti- dan srp in kladivo, torej komunistič-rana in so naju »dolgo zasliševali. Pri ni znak kot znak pozivanja in šču-hišni preiskavi je na pročelju Vid- vanja, da bi se ustvarilo javno mnenje, da je treba obstoječi pravni red nadomestiti z drugim. Zakrivil je s ^| tem zločinstvo po čl. 1. t. 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v dr- ku, kjer sem takrat delal«, me je prekinil pri čitanju Zabreznik. »Le prečrtajte, kaj piše državni tožilec!« V obtožnici je Zabreznikova krivda podkrepljena z izpovedjo policijskega agenta: »Agent se je proti Zabrezni-ku izdal z geslom: Delu čast in oblast, pošilja me »šlosar«, da se pogovoriva. Zabreznik je takoj razumel, da ga je obiskal komunistični odposlanec, za- se dal organizirati kanal, vendar še ni mogel najti nikogar, ki bi napravil to zvezo čez hribe. Glede letakov je bil Zabrezovnik mnenja, da je najbolje, če jih dostavijo k najbolj vnetemu kamniškemu komun;stu Francetu Vidmarju - Cibru, ki ima ilegalno ime »Repovž«. Vidmar bo letake izročil Zabrezovniku, ki jih bo potem razširil. Zabrezovnik je agentu še naročil, marjeve hiše v Olševku vzbudil oblasti veliko ogorčenje vzidan simbol znak delovnega ljudstva — srp in kladivo. Šest let so orožniki hodili mimo hiše, pa jih ni nikoli motil. Zdaj pa sta nenadoma postala ta srp in kladivo povod za najhujšo obtožbo. Poglejte kako strašne reči je videl državni tožilec v znaku, ki sem ga šest let poprej vzidal v Vidmar j evo Franc Zabrezovnik je neugotovlje-nega dne in leta vzidal Francu Vidmarju v zid komunistični znak, s tem pa drugemu naklepoma pomagal storiti kaznivo dejanje. Da sta bila oba res vneta člana ilegalne komunistične stranke, dokazuje razen omenjenega vzidanega znaka in pričevanja policijskega agenta tudi dejstvo, da sta imela tajno ime, in sicer Vidmar »Repovž«, Zabrezovnik pa »Ciril« — »Na razpravi so bili glavni obtoženci, med njimi tudi Peter Uzar, obsojeni na 18 mesecev ječe. Midva z Vidmarjem sva kazen prestala že v preiskovalnem zaporu. Ko danes vidim, kako ponosno plapolajo po naši domovini prapori s srpom in kladivom, me vedno prešine občutek zadovoljstva. Tudi France Vidmar, ki so ga Nemci zverinsko umorili v avgustu 1941, bi bil zdaj zadovoljen, če bi še živel,« je končal svoje pripovedovanje skromni in dobrodušni Fraa-ce Nagrotov. Z,"> Občinski praznik v Radovljici V Radovljici so za svoj občinski praznik pripravili vrsto prireditev. Slaviti bodo začeli v nedeljo, 22. julija. Ob 9. uri bo ocenjevalna vožnja AMD Radovljica, popoldne nogometna tekma »Stari« Lesce : Radovljica, nato nogometna tekmo Tržič : ŠD »Prešeren« Lesce v Lescah. Ob istem času bo v Radovljici na kopališču wa-terpolo in skoiki, ob 20. uri pa plavalni dvoboj »Prešeren« Lesce : »Branik« Maribor. Naslednji dan bo ob 15.30 uri namiiznoteniški turnir. Za tem bo otvor j ena filatelistična razstava v graščini. Tedenski gospodarski komentar Problem izbire poklica -danes in jutri Anketa, ki so jo Lzvedil med šolsko mladino v Zagrebu je pokazala, kam mladino srce vleče: od 1065 anketirancev se je za svobodne poklice odločilo 819, za obrt pa le 246 učencev. Okoli 57% učencev bi hoteli postati inženirji, zdravniki ali pomorski kapitani, dve tretjini učenk je izrazilo željo, da postanejo učiteljice, zdravnice in farmacevtke. Tudi med poklici samimi je bila ozka meja med »modernim« in »zastarelim«, med poklici »višje« in »nižje« kategorije, dočim se za veliko število poklicev sploh ni nihče prijavil. Ako se bodo vsi ti mladi ljudje in sto in sto drugih po naših krajih resnično posvetili poklicem, ki so jim najbolj pri srcu, lahko s sigurnostjo pričakujemo pomanjkanje srednjega kadra, nezadostno število kvalificiranih delavcev nasploh, posebno pa v posameznih nepopularnih pciklicih. Okoli 42% delovnih mest v naši industriji, kjer je potrebna visokokvalificirana delovna sila, je izpolnjeno z nekvalificiranimi delavci, dočim imamo z druge strani nekvalificiranih delavcev za 67% več kot je potrebno. Reštev problema kadrov je težka naloga in jo bo lahko rešiti šele čez 10 ali pa še več let. Najtežji problem pa je tudi naloga pravilnega usmer-jevanja mladine pri izbiri poklica — življenjskem vprašanju vsakega mladega človeka, a Istočasno tudi celotnega gospodarstva. Ankete iz raznih krajev jasno kažejo, da se bo moral ta problem reševati s potrpljenjem in dolgotrajnim delom. Izhajati moramo iz dveh dejstev: prvič, da velik del naše mladine nima realne predstave o svojih sposobnostih, drugič, da se prav tako velik del mladine premalo zanima za potrebe gospodarstva in družbe. Mnogo je takih, ki bodo s svojimi sposobnostmi lahko postali dobri inženirji in zdravniki, ravnotako pa so med njimi tudi taki, ki bi veliko bolj koristili v drugih poklicih. Jasno je, da je mladini treba pomagati. Pomagati je treba mladim ljudem, da točneje in realneje ocenijo samega sebe itn svoje perspektive v današnji in prihodnji družbi. Samo t resnim opozorilom se v tem pogledu more zmanjšati na minimum škodo, ki jo posameznik in vsa družba trpi zaradi zgrešene izbire poklica. Ta naloga, poklicna orientacija mladine, je pri nas še vedno v povojih, posebno ako jo primerjamo z drugimi državami, kjer se v ta namen porabi velike vsote denarja, kjer obstoja gosta mreža posvetovalnic in kar je najvažnejše, ta poklicna predorien-tacija je že dolgo sprejeta kot zelo važen element gospodarskega napredka. Če pogledamo časovno, poklicna orientacija tudi pri nas ni brez tradicije: prve posvetovalnice za izbiro poklica so bile osnovane v dobi od 1931 do 1938 v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ker so bile te posvetovalnice osnovane le zaradi tega, da ne bi zaostajali za inozemstvom, so dale le delne uspehe. Nove posvetovalnice, osnovane po letu 1951 v raznih krajih naše držaje in pod mnogo bolj ugodnimi družbenimi in ekonomskimi pogoji, morajo odigrati mnogo važnejšo vlogo. Morale bi biti vir od koder bi lahiko črpali -strokovnjake in sodobne metode in istočasno tudi centri za pospeševanje idej profesionalne orientacije. Da bi mogle odigrati to važno vlogo, bi bilo treba tem posvetovalnicam zagotoviti dve stvari: avtoriteto in pomoč javnosti. To pa ni lahko. V teh posvetovalnicah se danes formirajo bodeči specialisti, ki bodo z rezultati svojega dela zagotovili potrebno avtoriteto. Profesionalna predorientacija predstavlja tipičen primer ukrepov, ki ne morejo uspeti brez široke podpore javnosti, ker predstavljajo vez energične in domiselne propagande. Naši otroci, ki končujejo osemletko in maturanti se morajo zavedati, da jim ob strani stoji nekdo, ki jim more svetovati, za kateri poklic naj se odločijo. Pojasniti jim je treba realno, kaj se od njih zahteva in kaj morejo oni dati. Ko se bo to doseglo, bodo odgovori naše mladine na vprašanje o bodočem poklicu drugačni od današnjega. (JUGOPRES) GORENJSKI 2ZZZZZZZZ7 ZADRUŽNIK Uspehi kmetijske zadruge v Lescah Razgovor s predsednikom KZ Antona Dežmana, po domače Pre-željnovega Tončka pravzaprav ni težko najti, zlasti še, kadar gre- za zadrugo. Obdelovanje zemlje, seje in konference so urnik njegovega vsakodnevnega dela. Na vprašanje, kako so to dosegli7, mi je ljubeznivi predsednik takole odgovoril: »KZ je začela obratovati leta 1948 takorekoč iz nič. Imela je izposojen inventar, medtem ko je trgovska poslovalnica razpolagala le s skromno zalogo blaga, ki je ostalo od pos^-vanja bivše Naproze. KZ je začela aktivno delovati šele v letih 1953—54. Iz leta v leto smo se prebijali s težavami in končno nam je uspelo ustanoviti poleg trgovske dejavnosti še: transportni odsek, strojni odsek, gramoznico in obrtno delavnico cementnih izedlkov. Dejavnost pa smo razširili tudi na odkup vseh vrst kmetijskih pridelkov in zdravilnih rastlin. — Končno smo prišli na zeleno vejo. Tako je presegel promet v letu 1955 30 miiljonov dinarjev. Kakšna je pomoč, ki jo nadi KZ svojim članom? KZ pomaga svojim članom tako, da jim proti nizki odškodnini posoja razne kmetijske stroje, jim nabavlja kvalitetna semena in umetna gnojila, skrbi za dobro plemensko živino, hkrati pa jih uvaja k modernejšemu načinu obdelovanja zemlje. Kako ste zadovoljni s proizvodnjo cementnih izdelkov? S proizvodnjo smo začeli sredi leta 1954. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov in delovne sile se ta obrt ni mogla povsem razviti. Vse pa kaže, da se nam že t letošnjem letu obetajo prav lepi uspehi. Doslej smo izdelovali cementne cevi raznih dimenzij, krovno opeko, vereje vseh vrst, mejnike in podobno. Ali imate v načrtu še kakšno dejavnost? Potrebe v Lescah in okolici so zelo velike, zategadelj bomo ustanovili še en gostinski obrat, mesarijo, kovačni-co, kolarsko delavnico, odsek za sadjarstvo in sušilnico sadja. Vsi naši načrti so pa tesno povezani z največjim problemom KZ: nezadostni obratni krediti in pomanjkanje primernih prostorov. Kako ste zadovoljni z delom zadružnikov? Nekatere člane KZ poznamo le na papirju; le-ti se za zadrugo ne menijo. Pogosto sloni vse delo na nekaterih članih upravnega odbora, kar brez dvoma ni v prid zadrugi. Ker so bila vprašanja izčrpana, sem se poslovil od prijaznega predsednika. —T— Pridelujmo zdrav krompir O nekaterih boleznih krompirja ANTON DEZMAN Ze osem let je predsednik in kljub starosti — saj ima že 64 let — ne štedi z napori v prid zadružnega življenja. Njegova želja je, da bi postala zadruga močna in da bi zadružniki dobili pravi odnos do zadružnega življenja. O predvojnem in vojnem času ne govori rad. Vsi vedo, da je svoje otroke vzgajal v naprednem duhu; med okupacijo so se odlikovali po svoji predanosti narodnoosvobodilnemu gibanju. Lahko je ponosen, saj ima sina Tončka, ki-nosi najvišje odlikovanje, naziv narodnega heroja. Zadruga je v zadnjih letih dosegla vidne uspehe. (Nadaljevanje) Lahki mozaik. Spoznamo ga po svetlozelenih nepravilnih lisah na listih, ki so brez reda razmetane po listni površini. Ob hladnem vremenu so lise veliko bolj vidne, medtem ko se v toplem nekako zabrišejo. Na krompirju, ki je močno zagnojen z dušičnatimi gnojili, so znaki mozaika mnogo bolj izraziti. Mozaik sicer ni nevarna bolezen, postane pa nevaren, če se mu pridruži še kakšna druga viroza. • Zelo rad preide v ko-dravost. Rastline se med sabo okužijo., ko se drgne listje bolnih rastlin ob liste zdravih. Rastline okužene z mozaikom je ravno tako potrebno izločiti. Crtavost. Tudi pri tej bolezni vidimo mozaične lise, vendar so manjše in grupirane ob listnih žilah. Površina listov je skodrana. Listi so manjši od zdravih in so zviti navzdol. Značilne so porjavele, odmrle žile, vidne na spodnji strani listov. Poz- Kvalitetna predelava in cene Skupna predelava kmetijskih proizTodoT je pogoj za dvig kvalitete in višje odkupne cene Posebni pogoji, v katerih živi bo- oca 80% tolišče, bi izdelali cca 3.420 kg hinjski kmet in možnosti za prodajo masla. Ker pa bi tako maslo lahko mleka v svežem stanju, so že pred prodali po 560 din za kilogram, bi neje začne rjaveti cel list. Na listnih pecljih in steblih se pojavijo rjave črte odmrlega tkiva. Najbolj značilno za bolezen so krhki in lomljivi listni peclji. Listi se pričnejo sušiti in sicer prvo spodnji, toda ne odpadejo, temveč visijo ob steblu navzdol. Crtavost je zelo nevarna virusna bolezen, ki jo prenašajo uši, predvsem breskova listna uš. Kržljavost povzroča več virusov skupaj. Obolele rastline so močno zaostale v rasti. Imajo malo listnih poganjkov, ki so zakrneli in poru-meneli. Take rastline ne dajo nobenega pridelka. Vse virusne bolezni prenašamo iz leta v leto z okuženimi gomolji. Zato moramo paziti v prvi vrsti na zdravo seme, ki ga lahko dobimo z vestnim izločanjem viroznih rastlin. Krompirjeva plesen ali fitoftora napravi v vlažnih poletjih veliko škodo, če ne zaščitimo krompirja s pravočasnim škropljenjem. Plesen se pojavi v toplem in vlažnem vremenu, pri nas navadno v drugi polovici junija ali v juliju. Na listih, prvo na spodnjih, se pojavijo temno-rjave pege. V vlažnem vremenu ali ob rosi vidimo, da so na spodnji strani listov pege obrobljene z belo prevleko — plesen. To prevleko sestavljajo trosoruosoi s trosi, s pomočjo katerih se širi fitoftora naprej. Pri stalno vlažnem vremenu se bolezen nezadržno širi in se lahko v kratkem času posuši cel nasad krompirja. Plesen napada liste, steblo in gomolje, na katere pridejo trosi, ki jih dež izpere iz listov v zemljo. Napadeni gomolji imajo na skorji vdrte rjave lise, pod katerimi je porjavelo meso. Gomolji, ki jih je plesen napadla veliko raje gnijejo v kleti. Zgodnje sorte krompirja so zelo občutljive za plesen. Posebno ma'o odporne so Bintje, 927/3, Oneida. Tudi Fruhmolle in Bemov rani so občutljivi. Pozne sorte, kot na primer Merkur, Voran, Woltman so precej odporni, toda če jih močno zagnojimo z dušičnimi gnojili (Kalkamonsalpeter), jih plesen ravno tako rada napade. Zoper plesen moramo škropiti še predno nastane okužba, ker je edin« tako možno obvarovati nasade. Krompir škropimo lahko z 1—2% bakrenim apnom. Mlad krompir škropimo z 1°/» koncentracijo starejši nasad pa z 2°U-Uporabljamo lahko tudi 0.2% do 0.3°/» Dithana. V naših krajih je najboljše škropiti prvič proti plesni okoli 15-junija. Zgodnje sorte priporočamo škropiti večkrat, najmanj pa dvakrat. Za pozne sorte zadostuje enkratno škropljenje. Naslednje leto bo uvedena antifitoftorna služba za Slovenijo, ki bo preko radija in časopisja objavljala čas škropljenja krompirjevih nasadov proti plesni. ing: Engelmanova bomo plantahofsko in kadolško pšenico ■mm m i Sirarna, na Uskovnici slabimi sto leti povzročili predelavo mleka na zadružni osnovi. Razvilo se je sirarstvo in mlekarske zadruge. Pocenitev proizvodnih stroškov in skupni nastop na tržišču sta pripomogla k temu, da so kmetje povečali svoj dohodek. Odločilni vpliv na povečanje cen pa je imela predvsem kvaliteta izdelkov. V prvih povojnih letih je šlo vse, kar pridela in predela kmečko gospodarstvo dobro v denar. Danes pa je kmetijska proizvodnja že toliko narasla, da je kvaliteta izdelkov odločilne važnosti. Samo dobro blago se dobro plača. Za primer naj nam služi Bohinjska vas, ki edina nima organizirane skupne predelave mleka. Za predelavo je v tej vasi na razpolago letno približno 90,000 kg mleka, s 3,8% tolšče. Ker izdeluje tu maslo vsaka gospodinja sama, je izdelek kvalitetno slabši in ima maslo običajno le približno 70% tolšče. Na ta način prodajo letno cca 3.520 kg in ga prodajajo po 420 din. Celoten izkupiček vasi znaša letno okoli 1,400.000 din. Ce pa bi predelovali mleko skupno in izdelovali samo maslo, ki bi imelo skupni letni dohodek vasi »mašal 1,953.000 dinarjev. Iz tega je razvidno, da samo povečana kvaliteta, ki jo je mogoče doseči le s skupno predelavo, dvigne v enem letu dohodek vasi za približno 500.000 dinarjev. Vsak liter predelanega mleka bi bil torej 5 dinarjev dražje prodan. Za letošnjo setev ozimnih pšenic imamo na razpolago dovolj kvalitetnega semena dveh sort pšenic, ki nam ■ ob skrbni negi že vrsto let dajeta lepe pridelke. To sta kadološka in plantahofska pšenica. Obe prihajata v po-štev kot primerni sorti za kraje pod vplivom alpskega podnebja in sta se že izkazali na marsikateri njivi v gorenjskem kotu. Prav na kmetijski šoli v Poljčah se že vrsto let ponašajo z visokim pridelkom plantahof-ske pšenice, ker da ta pšenica tudi do 40 mtc/ha zrnja. Tudi v lanskem letu so dali poizkusi z ozimnimi žiti lepe uspehe. Poglejmo najprej kakšni sta ti dve sorti? Kadolško pšenico sejemo že dolgo vrsto let, ker pa jo nihče, ali pa le malo kdo čisti in odbira, je že precej oslabela, pridelek se je močno zmanjšal, prav tako je tudi odpornost proti boleznim in polegi zmanjšana. Le tisto seme, ki ga dajejo semenarska posestva iz svojih odbranih površin, kjer iz leta v leto odbirajo vedno le najboljše rastline ter seme redno in temeljito očistijo, je sposobno dati visok in kakovosten pridelek. Ta sorta daje dobro moko in srednje kleno zrnje ter sorazmerno drobno in mehkejšo slamo. Seveda so vse te lastnosti močno odvisne od zemlje in gnojenja, pa tudi od letine. Plantahofska pšenica je po dozorevanju kasnejša od kadološke, je bela golica, klas je redek, dolg in pirarni" dalen, pleve pa dobro sklenjene. Kle" nost je srednja in po barvi rastlin3 travno do temno zelena. To je dolg3 pšenica s srednje debelo in močno slamo. Proti pozebi je že odporna, le malo manj pa proti poleganju. Vendar na njivah, ki jih imamo letos pod kontrolo,'do sedaj pšenica še ni polegla kljub dežju in nevihtam. Pšenic3 rabi primerno zemljo in dobro oskrbo- V osvetlitev navedenih trditev navajam uspehe pri lanskih poizkusih z nekaterimi pšenicami v kranjskem okraju: Pridelek v mtc/ha Gnojeno Sorta Uničevanje koloradskega hrošča V Kamniku V okolici Kamnika se koloradski hrošč še nikoli ni pojavil v takih množinah kot letos. Ker se je uničevanje škodljivca precej zakasnilo, se je zelo razširil, tako da so bila ponekod krompirišča kar rdeča od ličink. Mnogi posestniki so se lotili uničevanja in kamniška kmetijska zadruga je začela z zapraše van jem krompirišč. Nekateri posestniki pa so se zapraševanja branili, ker so se bali stroškov; to je vzbudilo nejevoljo ostalih, saj je zatiranje škodljivca uspešno le, če ga uničujemo povsod. Zelo energično so se lotili zapraševa- nja v Podgorju. Kmetje so sami prevzeli od zadruge stroj za zapraševa-nje in izkoristili lepe dneve. Porabili so 1000 kg zaščitnih sredstev. in v Komendi Kmetijska zadruga v Komendi še do sedaj ni nič ukrenila za uničevanje koloradskega hrošča. Niso izkoristili lepih dni, da bi uspešno zaprašili polja. Zdaj lahko pričakujemo še večji naval hrošča. Sklenili so, da bodo takoj ta teden zapraševali na vseh zadružnih njivah in ostalih, kjer še niso nič ukrenili za zatiranje kolo-radarja. Plantahofska Kadolška — domača Kadolška — selekcionirana 31.2 30,1 11,8 18,8 23.3 23,9 23,7 14,0 15,4 Za setev imate torej na razpolag0 sorte odlične kakovosti in se zato ne bo težko odločiti. Ce pogledalo Pa njive po Sorskem polju vidimo, da s-z žiti ne moremo pohvaliti. Zato le potrebno polagati več pažnje tudi D* pridelovanje žit. - Letos je lepa P1"1' lika, da kmetje dobijo novo in dobi"0 seme primernih sort pšenice, prek0 svojih zadrug na Okrajni zadružnj zvezi Kranj, kjer je semena dov oli na razpolago. Ing. G- 4 Glas Gorenjski ŠT. 57 / 20. JULIJA 1956 Ha stelja filmski kalmi (Od našega posebnega dopisnika) Danes je čas že pokazal, kaj zmore. Za Pulo te dni pred začetkom film- Skozi stoletja se je v areni marsikaj *teega festivala ni nič bolj značilno, spremenilo. Arena sedaj lahko sprej- kot mnoštvo reklamnih filmskih slik, me okrog 15.000 gledalcev. Toliko ji h nalepljeni plakati domačih in tujih je bilo lani na zaključni prireditvi filmov, ki se bodo na festivalu pri- filmskega festivala, kazovali, nešteto raznobarvnih zasta- Ogledoval sem si areno z največjim Vic, propagandni paviljoni filmskih zanimanjem že tridesetič. Na moje Podjetij in nestrpnost domačinov in splošno presenečenje sem srečal tri tujcev. v največji naglici končujejo zaposlene delavce iz kranjske »Iskre*, zadnje priprave, urejajo cinemascop-£ko platno in projekcijske naprave. Ogledal sem si areno. To je po svojih dimenzijah največji antično - ki so montirali projekcijske naprave. Ko je v areni že skoraj vse pripravljeno za začetek festivala, pa je na drugi strani v zadnjih dneh pri- rimski spomenik v Puli. Zgrajena je šlo do nekaterih sprememb v reper- PULA — ARENA bila v prvem stoletju našega štetja, toarju predvajanih filmov, ker so ne- Po svoji veličini je arena šesti naj- katera filmska podjetja umaknila večji amfiteater na svetu. Ima elip- svoje filme, ki so jih bila pred tem Basto , obliko,/ katere daljša os meri že prijavila. Tako ne bo prikazan 132, krajša pa 105 metrov. Ker je zgra- film »Pesem s KumJbare«, beograjskega jena na gričku, ki je obrnjen proti podjetja Avala - film, ker baje ni tnorju, ima na spodnji strani tri nad- uspel. Tudi k »produkcijski film Tri- stropja, na zgornji strani pa dve nad- glav - filma »Ko pride ljubezen« (no- »tropji. Na morski strani doseže viši- vi naslov »Pariški vrabci«) ne bo pri- no 32,5 metra. Zgrajena je iz kamna, kazan. Videti je, da letos veliko bolj ki so ga pridobivali v kamnolomih strogo presojajo umetniško raven Istre. Samo za izgradnjo zunanjega predvajanih filmov, plašča so porabili 8000 kub. m kamna. V areno je vodilo 15 vhodov, 8 z mor- TITO V ARENI ske strani in 5 z grička. To mano- V soboto, 14. julija je bila v Pu- mentalno zgradbo sedaj imenujejo li svečana otvoritev festivala, ki so Arena, in po tem so dobile ime tudi ji prisostvovali filmski umetniki, no- Knjižnice t Zgornji savski dolini Brez stikov z založbami Slovenski pisatelji so slabo zastopani Knjiga je postala našim ljudem sta- morajo vedno bolj posredovati našim MOJSTRANA len spremljevalec in pomočnik pri ob- delovnim ljudem zaklade duhovnega Predvsem je treba povedati, da likovanju lastnega mišljenja ter pre- bogastva. Prav zato se javnost od dne Mojstrana ljudske knjižnice nima in sojanju ljudi in pojavov v svetu. Za- do dne bolj zanima za delo v knjiž- je tudi ne bi imela, če se ne bi Pla-radi visokih cen pa nove knjige le nicah, za njih rast in napredek. V vr- ninsko društvo leta 1950 odločilo, da redko najdejo pot na knjižno polico sti člankov bom skušali prikazati de- bo za svoje člane nabavljalo planin-preprostega človeka. Tako so postale lo knjižnic v skrajnem severozapad- sko literaturo, ki naj bi ljudem še ljudske knjižnice tiste ustanove, ki nem delu naše domovine. bolj približala gorski svet. Da bi ta propagandni cilj dosegli, so hkrati z deli o planinstvu nabavljali tudi le-/4 S^l w đ\ 1*14*% m y-» ^vxv *4s\ Is* poslovne knjige in danes je knjižnica c^nnovi SKUDtiPPCi (1plq *«* namen že zgubiia L O "V»M Knjižnica posluje v društvenem pro- w štoru, odprta je samo vsak četrtek Ob zaključku sezone gledališča KUD .Tone Šifrer' zve5er p° eno uro> kar vsekakor v premalo. Vodita jo dva mlada fanta, V Skofji Loki Viktor Klančnik in Franci Hafner, ki sta sicer oba prizadevna in jima ne Ce bežno pregledamo naše letošnje številk Škofjeloškega prosvetnega li- manjka dobre volje, le izkušenj nima- delo, smo lahko ponosni na uspeh, ki sta. Naklado 400 do 600 izvodov smo ta in nikogar, ki bi ju poučil, kaj vse smo ga dosegli: devet premier, 8600 popolnoma razprodali, kar dokazuje je treba delati. Zato ni nič čudnega, obiskovalcev, 46 predstav, polmilijon- njegovo priljubljenost in potrebo. da je knjižnica brez stvarnega in ski finančni promet z dobičkom 186 Naši režiserji, igralci in odrski de- imenskega kazala, brez statistike, da tisoč dinarjev, s katerim smo krili lavci so z letošnjim delom dokazali, so knjige brez kartotečnih listov, da upravno stroške društva in ostalih da v Loki še ni zamrl idealizem do nimajo naročenih revij ali listov, da sekcij. • neplačanega gledališkega dela. Zato so popolnoma brez knjižnih prospek- V začetku sezone smo razpisali pre- zaslužijo vse priznanje, ki naj jih tov in brez stikov z založbami, skrat- mierski abonma in pridobili 110 abo- vzpodbuja pri nadaljnjem delu. ka: da žive kot pravi samorastniki. nentov za 6 domačih premier in 4 go- Ob koncu naj se v imenu igralce/ In kar je najhuje: popolnoma brez štovanja PG iz Kranja. Gledali smo in abonentov zahvalim tudi Prešerno- denarja so. Lahko je razumeti, da na to, da so v repertoarju prevlado- vemu gledališču iz Kranja za njego- društvo iz lastnih sredstev ne more vala kvalitetna domača in šele na vo oomoč in sodelovanje, posebno pa vzdrževati knjižnice, težje pa to, da drugem mestu tuja dela. Zato smo direktorju tovarišu Gostiši. To skup- občinski ljudski dobor na prošnjo za nagrade filmskega festivala v Puli. Beseda Arena pravzaprav označuje samo notranji del, ki je bil namenjen ta gladiatorske borbe. Pravo ime za celotno zgradbo je amfiteater. Prostor za gladiatorske borbe je vinarji, predstavniki oblasti in organizacij, predstavniki JLA in drugi. v ponedeljek, 16. t. m. ob 20.30 uri je v pulsko areno prispel predsednik Republike in pokrovitelj festivala Josip Broz - Tito. Okoli 16.000 gle- imel prav tako obliko elipse. Tla so dalcev ga je sprejelo s navdušenim bila posuta s peskom. Prostor za gle- aplavzom in vzkliki: »Živel Tito«. v dalce se je dvigal takoj nad prosto- spremstvu tovariša Tita in soproge rom za borbe in je imel obliko elip- Jovanke Broz so bili predsednik MLO sastega lijaka. Sedeži so se dvigali Pule Mirko Perković, člani Upravne- v obliki stopnic. ga odbora festivala ter predstavniki Gladiatorskim bormab je lahko pri- množičnih organizacij. Bostvovalo 23.000 gledalcev. Milan Ljubic abonentom izbrali za gostovanj^ Prešernovega gledališča Kreftove »Celjske grofe«, Ocvirkovo »Tretje ližešče«, Cankarjevo »Pohujšanje«, iz svetovne klasike pa Shakespearovega »Othella«; tem delom smo sami dodali Milčinskega »Matajevega Matijo« in dve komediji iz jugoslovanske literature: »Dundo Maroje« Marina Držiča in Budakov »Klopčič«. Med sodobnimi avtorji sta bila zastopana le Amerikanca Harris Williams in Art-hur Miller. Zato bom morali v prihodnji sezoni poseči predvsem po španskih, francoskih in agleških avtorjih. Razen šestih abonmajskih predstav smo pripravili še dva večera: »Skof-ja Loka v besedi« za občinski praznik in »Veseli večer« za pustne dni. Za Novoletno jelko smo zaigrali Gorin-škovo »Rdečo kapico«. Pri nas so gostovala tudi priznana gledališča: Mestno gledališče iz Ljubljane, gledališče za Slovensko Primorje iz Kopra, »Svoboda« iz Stražišča in druga. Letos smo se držali predvsem načela kvalitete, posebno v režijskih prijemih, odrski izreki, inscenaciji in kostumih. Odtod tudi veliki stroški za posamezne predstave. Okus in zahteve naših gledalcev so vedno večje, zato se nam obeta trdo no delo amaterskega in poklicnega delo. Seveda pa tu brez podpore ne gledališča je v preteklem letu obrodi-bo šlo (morali bomo preurediti in lo prav lepe uspehe in ga tudi v pri-opremiti oder). Upamo pa, da smo z hodnji sezoni ne kaže zanemarjati. »Klobčič« na odru v Loki podporo sploh ne dogovori. In vendar so vse ostale knjižnice v tej dolini dobile izdatno podporo! 21.000 din, kolikor je znašala izposoj evalnipa v enem letu, zadostuje sicer za upravne stroške, o nabavi novih knjig pa ni mogoče govoriti. Kljub vsemu sta knjižničarja nabavila 50 novih knjig, kar pa za knjižnico z 270 bralci res ne predstavlja nobenega napredka. Na knjižnih policah imajo 950 knjig, med katerimi pa so slovenski pisatelji zelo slabo zastopani. Imajo sicer Cankarja (ki ga nihče ne bere!), Finž-garja, Prežihovega Voranca, Franceta Bevka, Janeza Jalena, Miška Kranjca (troje del!), nekaj številk ZD Josipa Jurčiča, Josipa Stritarja in Janka Kersnika. Zato pa človek ne najde Prešernovih poezij, niti kake izdaje Gregorčiča, Ferda in Juša Kozaka, Frana Erjavca in mnogih drugih. Medtem ko životarijo med knjigami po eno delo Zupančiča, Grudna in Bora, pa ni nikjer del Kajuha, da o najmlajši slovenski pisateljski in pesniški generaciji sploh ne govorimo. Knjižnica ni naročena na nobeno knjižno zbirko, na nobeno izdajo Zbranih ali Izbranih del (Cankar, Bevk). Od knjig, ki jih ima knjižnica, berejo bralci najraje dela Sienkiewicza, Julesa Verna, Emila Zolaja, Karla Maya, Jacka Londona, G. N. Tolstoja, Aleksandra Dumasa in Charlesa letošnjim delom dokazali, da smo je Postane naj vodilo bodočega gledali- Dickensa. Med posameznimi deli pa od vseh društev v občini najbolj po- škega defta na podeželju. trebni in vredni. Izdali smo tudi 9 Janko Krek 11 Začetne težave so mimo Premalo samostojnosti Temeljito obvladanje problematike šolstva iti povezava z družbenimi organizacijami sta pogoja za uspešno delo so si priborila največjo popularnost Theodorja Dreiserja »Ameriška tragedija«, Bevkov »Človek proti človeku« in Pahorjeva »Serenissima«. Zaman pa človek išče Hemingwaya, Sin-claira Lewisa, Uptona Sinclaira, Rey-monta in drugih. Poseben problem je mladinska lite- Z zaključkom šolskega leta je prišel tudi čas, da ocenimo delo šolskih odborov. Za sedaj še ne moremo reči, da so povsem samostojni. Naslanjajo se več ali manj na šolske upravitelje oziroma ravnatelje in jim prepuščajo vso iniciativo. Največ šolskih odborov je takih, ki delajo izključno pod vplivom upraviteljev, predvsem na podeželju, kjer člani še ne poznajo dovolj vzgojnih in izobraževalnih ciljev naše šole ter nalog družbenega upravljanja v šolstvu. V mestu je stanje nekoliko boljše. V občini Kranj dela 28 šolskih od- Iz poslanih poročil si lahko ustvari- borov, ki vključujejo 240 članov. Od mo približno sliko te povezave. Iz Na- teh je 31 delavcev, 46 kmetov, 106 na- k lega poročajo: sodelovanje z upravi- nieščencev, 14 obrtnikov in 43 ostalih, teljem je najtesnejše in do sedaj še V Kranju, kjer ima delavsko uprav- ni prišlo do raznih gledišč ali celo tre- ljanje že tradicijo, tudi družbeno nja. Premajhna pa je povezava z druž- Upravljanje v prosveti ni novost. Ra- benimi organizacijami, predvsem zato, sen tega so člani šolskih odborov tu- ker te ne čutijo potrebe po sodelova- slavah. Ta poročila bodo morala priti na. dnevni red zborov volivcev in treba bo enkrat za vselej obračunati z naziranji, da je na teh sestankih več ratura. 50% vseh bralcev so otroci, drugih, »važnejših« problemov. Ce ho- mladinci in mladinke, ki pa jih izbi- čemo, da člani šolskih odborov ne ra kT1 JLS v knjižnici ne more več za- bodo več le pasivni spremljevalci dela, d°voljiti. (Pri tem je vredno opom- da bodo dajali sami pobude in tudi ntl- da v knjižnici ni najti nobenega uspešno odločali o šoli ter vzgojnih ****** »Čebelice«, potopisov MK itd.), vprašanjih, se bodo morali temeljiteje Zanimivo je, da je tudi v Mojstrani seznaniti z nalogami, učnimi in vzgoj- ~ kakor na Jesenicah - najmočneje nimi cilji šole, s sistemom našega šol- zastopan in najbolj bran mladinski stva, še posebej pa s problematiko pisatelJ Jože Tomažič, poleg njega pa 4« *~ t • . i zelo cenijo še Toneta Seliškarja in šole, ki jo zastopajo. Izmenjava azku- , tJ- ,, - • x„„; k«* ~ I • ~i i knjige iz knjižnice »Sinji galeb«, zastopnikov v SO, zato jih je ObLO Senj bo prav gotovo pripomogla k u- Planinskemu društvu v Mojstrani Šenčur moral imenovati sam. V poro- spesnejsim oblikam dela in posveto- gre vsa zan,vala da je doslej ne gle- čilu ŠO Vajenske šole raznih strok za- vanja upraviteljev osnovnih šol, pred- de na vse tež^e skrbelo (Za knji.žni_ sledimo, da organizacije z izjemo LMS sednikov šolskih odborov in predsed- COj odgovorni odbori pa bi ji morali ne kažejo nobenega zanimanja za delo nikov krajevnih organizacij SZDL, ka- zdaj izdatno pomagati z denarjem, ki šolskega odbora. Množične organizacije kršno je bilo v Kranju pred mesecem bi tudi mladima knjižničarjema omo- v Zabnici delo šolskega odbora upo- dni, bodo tudi v bodoče lahko zelo gočil vsaj začetno strokovno izobraz- števajo, ne iščejo pa poti in ne kažejo koristna. V. O. bo. _ik volje, da bi povezanost med njimi u stvarila konkretnejše rezultate. V tesnem sodelovanju z družbenimi organi- \^ j j ^ javnih šolskih proslav. Družbene organizacije niso predlagale niti svojih , di številni politični delavci. Dnevni redi posameznih sej so bili Se dokaj pestri. Člani so razpravljali o pripravi roditeljskih sestankov, o Pomoči moralno in socialno ogroženim učencem, o pomoči otrokom padlih borcev, o zbližanju odbora in Šole s starši, katerih družinska nesoglasja kvarno vplivajo na uspeh otrok, o Problemih zaposlitve in vzgoje pošol-&ke mladine, o pripravi poučnih predavanj ,in predvajanj filmov za odrasle, 0 učnih uspehih, stanovanjskih težavah u&iteljstva, poslovanju mlečnih kuhinj, predlogih za investicijska popravila, adaptacije, gradnje itd. nju. V Stražišču so člani šolskega odbora obiskali pouk v nekaterih razredih da bi se seznanili z načinom dela v šoli. Z učitelji so se sešli tudi ra seji. Na sestanku državljanov je ŠO obravnaval tudi vprašanje udeležbe mladine v društvih in organizacijah. Pripravil je razpravo o šolski reformi, na katero je povabil ŠO III. gimnazije, oba učiteljska zbora in predstavnike društev. To je vsekakor primer dobrega sodelovanja z zlasti SZDL se za prosveto in kulturo na vasi močno zanima in je vedno pripravljena pomagati. Dijaki sb soudeleženi le v enem šol- V Sovjetski zvezi bo v kratkem izšla prva knjiga izbranih del Braniisla-skem odboru v občini, in to v odboru va Nušiča, vkateri bodo natisnjene nje-Vajenske šole za razne stroke v Kra- gove humoreske, satirična »Avtobio-nju. Šolski odbor se pohvalno izraža o grafija« ter komedija »Narodni posla-tem sodelovanju in meni, da je pozi- nec«. tivno. Tudi učno osebje soglaša s ta- Nedavno tega je doživela v dunajski kim načinom sodelovanja. državni operi velik uspeh premiera V Weimarju tudi letos nadaljujejo s tradicijo Shakespearovih dni. Na ta sestanek je prišlo okoli 250 znanstvenikov in gostov iz Vzhodne in Zapadne Nemčije. • > Ameriški pisatelj Ernest Hemingj-way bo nastopil v filmu »Starec in Skrb za izobraževanje in vzgojo mla- nove opere švicarskega skladatelja dine se v večini šolskih odborov ni Franka Martina. Na predstavi je bilo morje« v stranski vlogi. Upodobil bo razširila na mladino izven šole ali na navzočih precej vodilnih inozemskih nekega ribiča, prijatelja naslovnega zaci jami. O problemih šole in šolskega odbora so razpravljali tudi na sestankih SZDL in Zveze k-jmun^tov. V Mavčičah so v šolskem odboru Marsikje je iz objektivnih razlogov člani vseh množičnih organizacij, zato Materialna problematika zajela večji poročajo, da je koordinacija dela podel pozornosti šolskega odbora, vzgoj- polna. Tak sestav pa seveda ni nujen, nim problemom pa so posvečali manj ker se večkrat zgodi, da ljudje, ki ima-casa in jih prepuščali učiteljem. V pri- jo že polno drugih dolžnosti, ne uteig-hodnje bo treba usmeriti njihovo delo nejo dobro delati še v šolskem odboru, tako, da bodo vsi odbori na eni stra- V Voklcm je en član predsednik ZB, ni tesno povezani z učiteljstvom, na trije člani so odborniki SZDL, a orga-drugi strani pa z vsemi organizacijami nizacije se kljub temu slabo zanimajo na terenu. za delo ŠO in se niti ne udeležujejo delo v ljudski n prosveti. v Naklem je šolski odbor pri izvenšolski vzgoji so-družbenimi organi- deloval predvsem pri Ljudski univerzi, v Besnici pa je z ostalimi družbenimi organizacijami dal pobudo za kmetijska predavanja in izobraževalne tečaje za pošolsko mladino. Do sedaj šolski odbori še nikjer niso razpravljali o morebitni nepravilna idejni usmerje- ;n domačih glasbenih kritikov. Umetniški svet UNESCO je predlagal 6 umetnikov, ki naj bi okrasili del nove palače UNESCO v Parizu. Picas-so je prvi na seznamih in vse kaže, da bo dobil to nalogo on. Na desnem bregu Seine, v neposredni bližini notredamske ecrkve, bodo nosti učno-vzgojnega kadra in s tem v pariške oblasti zgradile »Cite des zvezi z metodami vzgojnega dela in Artistes« — umetniško mesto, kjer se učnim; uspehi. Prav gotovo so na mar- bodo lahko naselili kiparji in slikarji sikateri šoli tudi take pomanjkljivosti, vsega sveta. Za začetek imajo v na-o katerih bo treba ukrepati. 6rtu 200 ateljejev. v Parizu živi sedaj Šolski odbori seznanjajo družbo s okoli 30.000 upodabljajočih umetnikov, svojim delom preko roditeljskih se- ki jiirn stanovanjska stiska prav nič ne stankov in ob zaključnih šolskih pro- prizanaša. junaka. To bo kar dvojni filmski de-but slavnega pisca, kajti Hemingway bo prvič sodeloval tudi pri pisanju scenarija in snemalne knjige. František Cap bo režiral nemško -jugoslovanski koprodukciijski film »Kruh in sol«. v glavnih vlogah bodo igrali Isabelle Correy, Adrian Hoven in Sil vi a Koščina. Ameriški filmski komik Bob Hope je bil od Združenja zdravnikov imenovan za častnega doktorja, ker »zdravi ljudi brez vsakih zdravil«. DRIIINSKI—< >ooooooooo 00 0000 POMEHKI ping- letovanje Oddih pod šotori je najcenejši Camping letovanje dobiva iz leta v leto širši obseg. Športnikom in planincem se pridružuje vedno več ljudi, ki so navdušeni za oddih v naravi. Tako letovanje je tudi najcenejše. Da pa boste na caimptingu res kar najbolj uživali, ga morate znati pravilno in praktično organizirati. Kaj vse je treba vzeti s seboj. V prvi vrsti seveda odejo. Ce imate doma kake stare odeje, si iz njih lahko napravite spalno vrečo in jo pre-vlečete z nepremo61jivim platnom. To bo obenem postelja in pokrivalo. Pozabiti tudi ne smemo na električno žepno baterijo, vžigalice v polivinila-sti ali kaki drugi nepremočljivi vrečici, na toaletne predmete, mali planinski grelec s potrebnim gorivom v tabletah, srednje velik lonec in še eno posodo za kuhanje, krožnike (po možnosti ne iz porcelana), kozarec, jedilni pribor, nož, verčko in škatlo za jedila iz plastičnega materiala ter škatlice s šivalnimi potrebščinaimi in apoteko. Praktična garderoba. Za camping je najbolj važno, da ste praktično in toplo oblečeni. Pod šotorom je še v juliju in avgustu pogosto vlažno in tudi večeri so hladni. Zato morate vzeti s seboj podložen dežni ali vetrni jopič ter volnene puloverje. Ce taborite v hribih, tudi visoke čevlje, več parov nogavic, dva para volnenih, dve bluzi, ki jih lahko enostavno peremo, kratke hlače, tople dolge hlače za deževne dneve, običajno ravno krilo, ki se ne mečka in ne zavzame preveč prostora. Tudi s toplim perilom se oskrbite, če odha- jate taborit v planinske predele, in pa kopalno obleko za morje. Kje naj stoji šotor. Preden postavite šotor, dobro proučite teren. Kraj, kjer bo stal, mora biti raven, odstranite z njega vse kamenje in veje. Nikoli si ne izberite za bivanje mesta v jami oziroma dolinici, kjer vas bo ob prvem nalivu poplavila voda. Tudi ni priporočljivo postavljati šotora pod košato drevje (samo v hribih, ob morju se senca vedno prileze), kjer bo še dolgo po dežju kapljalo na vas. Vode, za katero dvomite, da je dobra, raje ne pijte, ampak jo prekuhajte ali kako drugače dezinficirajte. Pri kajenju pazljivo pogasite cigareto, da ne boste po neprevidnem povzročili požara. Tudi vžigalic ne mečite okoli, temveč vsako vtaknite v zemljo, da popolnoma ugasne. Nasveti za camping kuhinjo. Videli boste, kako zabavno je kuhati na odprtem ognju. Seveda je važno, da tako ognjišče znate narediti. Iz-kopijite jamo in jo obložite s kamenjem. Nekaj večjih in gladkih kamnov postavite na dno luknje, zakurite ogenj in ga obdržite eno uro. Potem pustite, da nastane žerjavica in. šele tedaj se prične kuhanje. Pražena jajca: S pomočjo palice očistite kamen na dnu ognjišča in ga hitro obrišite z vlažno krpo. Nato spe-cite jajce na kamnu. Vroči sendviči: S ploščatega kamna očistite z vlažno krpo pepel. Nato ga namažite z mastjo in nanj položite sendvič — kruh namazan z maslom in obložen s sirom in šunko. Ko je spodnji del kruha pečen, obrnite sendvič na drugo stran. Jajce s paradižnikom. Paradižnik pri vrhu odrežite, izdolbite vanj luknjo in ubijte jajce vanj. To kuhajte na vroči žerjavici 20 minut. In na koncu: bodite redni! Ne pustite, ko odidete, za seboj mastnega papirja in raznih drugih odpadkov. ■ Raje izkopljite jamo in vse skupa] zasujte! Nagradna križanka Deklicam preproste pričeske Pričeska deklice mora biti po možnosti čim bolj preprosta, tako da se otrok v primeru potrebe tudi sam počeše. Preden pa se odločite, kakšno frizuro boste izbrali za vašega otroka, dobro preudarite, da ta izbira ne bo pustila nepopravljivih sledov, morda celo za več let naprej. Otroških las nikar ne češite dalj časa na isto stran. Tako n. pr. nizko spletene kitice preveč nategujejo nežne lase in jih slabijo. Tudi vozlov in »konjskih repov« ne vežite tik pri glavi. Lase rahlo zberite in jih zve-žite, ne da bi jih nategnili. Mislite vedno na to, da bi tudi vas teža las motila, otroka pa še toliko bolj. In še nekaj. Povsem kratko ostriženi lasje Črtasti vzorci so 'letos zelo priljub-na tilniku dajejo glavi nelepo obli- ljeni. Model na sliki ima široko na-ko, sami pa bodo ostali za vedno šče- brano krilo in je primeren predvsem tinasti. za vitke postave. Predpasnik %a poletje Odločite se za ljubek in udoben kroj 1— ■»_ g- ■ 3 " " rs "■n s— f— 1—1 n 4" > * ii ho n it 14 24 25 m 29 56 31 m 51 55 M ss 56 •J7 38 - Udobnost, praktičnost in ličnost so temeljne zahteve vsake delovne oble- ke. Naše gospodinje se tega še premalo zavedajo, zato do domačih obla- čil niso kdovekaj pozorne. Marsikdaj njihove delvne obleke niso praktične ne za delo, ne za pranje in likanje. Tovrstna obleka pa mora biti vedno krojena tako, da jo lahko kaj najhitreje oblečemo in slečemo. Zapenja naj se s pralnimi gumbi, ker se patentne zadrge ne perejo dobro in se potem tudi nerade zadrgujejo. Vrh tega mora biti vsaka delovna obleka, tudi domača, udobna in za poletje ne prevroča, za zimo ne premrzla. Pr: sedenju, upogibanju in klečanju nas ne sme prav nič ovirati. Za predpasnik ozircma delovno obleko izberemo v trgovini le take tkanine, ki nimajo preobčutljivih barv in tudi sicer ne zahtevajo posebne nege. Vzorci in barve so lahko kljub temu ljubki. Razen tega lahko damo kroju tudi praktičen modni poudarek. Na skici si lahko ogledate dvoje modelov predpasnikov, ki nam poleti povsem nadomestijo obleko. Obadva predpasnika sta krojena zelo enostavno in praktično. Vodoravno: 1. naša nagradna križanka namenjena za 22. julij, ob našem največjem narodnem prazniku, . . . , 12. število (srbohrv.), 13. raj, 14. vrsta težkega orožja, 15. potrebujem, 17. površinska mera, 18. sttreli, 19. žensko ime, 20. maščujem, 23. predlog, 24. medmet, 25. nikalni prislov, 26. angleška okrajšava za gospod, 27. strežaj, gostinski uslužbenec, 29. tuje žensko ime, 30. če sovražnik vdre v deželo, pravimo temu . . ., 32. 23. in 18. črka abecede, 33. prizorišče v cirkusu (A=F), 35. izraz pri nogometu (fonetično), 36. vrsta kazni, 38. domača žival (L=I), 39. štirje otoki na Jadranu. Navpično: 1. mesto v Srbiji, 2. del obraza, 3. vek, era, 4. njej, 5. osebni zaimek, 6. nestrupena, velika in ena najlepših kač, 7. žensko ime, 8. za*-četnici priimka in imena hrvatskega politika (1823—1896), 9. najmanjši delec snovi, 10. izraz žalosti, bolečine, 11. je tisti, ki se ukvarja z znanostjo o napisih, 16. trajno zavarovani prehod čez vodne površine, 18. barva kart, 21. štrajk, 22. teža posode ali omota, 24. dvojica, 26. delavec v kamnolomu, 27. glasbeni znaki, 28. geometrijski lik, 29. blesk, 31. glasbeni pojem, 34. suženj. Rešitve pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske« do vključno 28. julija. Javno žrebanje bo prav tako na uredništvu, in sicer 30. julija ob 16. uri. NAGRADE: L 1000 dinarjev, 2. in 3. po 500 dinarjev, 5., 6. in 7. pa so knjižne nagrade. .. S SODIŠČA .. NEDOVOLJENA TRGOVINA IN LAHEK ZASLUŽEK Pred senatom okrožnega sodišča v Radovljici so se zadnje dni zagovarjali prekupčevalci, ki so se nekateri iz denarnih težav, večina pa iz pohlepa po lahko pridobljenem dobičku, ukvarjali z nedovoljeno trgovino. Preprodajali so najrazličnejše vrste blaga, od konjev, alkoholnih pijač, do »ameriških štofov«, izdelanih v naših tovarnah. Reba Nikolaj, Janko Damjanovič in Peter Selakovič, kmetovalci iz Su-horja v Beli Krajini, so namesto, da bi obdelovali svoja polja, začeli trgovati s tekstilom. V Ljubljani so nakupili večje količine blaga, razrezanega v kosih po 3 metre in ga v okolici Radovljice in Jesenic pri naivnežih, ki jim je inozemsko blago več vredno kot domače, spravljali v denar po 7 do 9000 din za kos. Ljudem so seveda trdili, da prejemajo blago od sorodnikov v Ameriki. Čeprav so se za nemoteno opravljanje nedovoljenega posla zavarovali s pooblastili umetniškega zavoda za povečevanje in umetniško reprodukcijo slik iz Zagreba, da smejo v imenu tega zavoda zbirati na vsem področju FLRJ naročila in predplačila za povečavo slik, so njihov dobičkonosen posel kaj hitro prekinili varnostni organi. HOTELI SO POSTATI GOSTILNIČARJI Arh Jože in Frančiška Arh iz Ceš- njice v Bohinju, ter Košir Marija s Koprivnika v Bohinju, so z namenom, da bi okoliškim kmetom skrajšali pot do oddaljenih gostiln, postali kar čez noč gostilničarji. Meseca aprila letos so na Primorskem kupili večjo količino vina po 95 do 100 din za liter in ga potem na svojih kmetijah prodajali po 140 do 200 din. Vinotočem so organi ljudgke milice njihovo delo kmalu onemogočili. HOTELA JE PRODATI 794 LITROV VINA Konkurenco gostinskim podjetjem na Jesenicah je napovedala tudi Slavka Legan, gospodinja z Jesenic. Letos koncem meseca junija je kupila v Mariboru od nekega prodajalca vina iz Srbije 794 litrov vina po 110 din, dostavljenega v njeno klet. Ko ga je na svojem stanovanju prodala že 160 litrov po 140 din, so jo zalotili organi tržne inšpekcije, ki so ji ves izkupiček za prodano vino in preostalo količino neprodanega vina odvzeli. Z RAZGLEDNICAMI ZASLUZIL 150.000 DINARJEV V letu 1954 in 1955 so inozemski gostje večkrat vprašali vratarja »Park hotela« pa Bledu Janeza Legata, če ima naprodaj razglednice. Da bi ustregel tujim gostom in sebi pridobil dobiček, je nabavil 33.576 razglednic po 16,50 din za komad. Te je po odobritvi šefa Recepcije, ki ni pristojen za izdajanje obrtnih dovoljenj, v svoji vratarski loži prodajal po 23 din. Del razglednic je odstopil tudi svojemu tovarišu Francu Slivniku, da bi jih prodajal v času službe. Po ugotovitvah tržne inšpekcije je Legat Janez zaslužil pri prodaji razglednic okrog 150.000 din, Franc Slivnik pa 3000 dinarjev. S PREKUPČEVANJEM KONJ STA HOTELA ZASLUZITI Anton Papler, zasebni mizarski mojster s Smokuč pri Žirovnici si je razen dohodkov iz obrti, ki na splošno znano pri zasebnih obrtnikih niso majhni, ustvarjal dodaten vir dohodkov z nedovqljeno trgovino. V začetku lanskega leta je z namenom preprodaje kupil v Studenšicah od nekega kmeta kobilo za 45.000 din. Meseca marca letos je kobilo zamenjal z R. P. iz Vrbe za dva nekoliko slabša konja. Konja je pozneje prodal v Žirovnici za 96.000 din in. s kupčijo dosegel kar lep dobiček. Tudi Franc Avsenik iz Zabreznice je pole£ redne cestarske službe kupoval in prodajal, konje. V razdobju od februarja 1954 do februarja letošnjega leta je po ugotovitvah sodišča kupil in preprodal najmanj 6 glav konjev. Po sklenitvi kupčije je konje mesec ali dva zadržal v svojem hlevu, da bi izgledalo kot, da je konje kupil zase. Potem pa jih je z dobičkom zamenjal ali prodal. Z nedovoljeno trgovino je zaslužil okrog 50 tisoč dinarjev. Prekupčevalci, ki so hoteli na lahek način priti do neopravičenega dobička, so bili kaznovani z zapornimi kaznimi, plačilom stroškov postopka in povrnitvijo škode oškodovancem. D_R_0_B_I_Ž KAMNIŠKI MOSTOVI IN PROMET Leseni mostovi čez Kamniško Bi-j strico so v Kamniku zopet sposobni za promet z lažjimi vozili. Most v Novem trgur za silo sproti popravljajo z deskami, v Mekinjah pa so položili na most nove hrastove mostni-. ce. GLASBENA SOLA V TRZlCU DOSEGA LEPE USPEHE Pred kratkim je glasbena šola v Tržiču zaključila pouk v letošnjem šolskem letu s tremi javnimi glasbenimi večeri, na katerih so se pokazali novi uspehi. Ne le, da se je v letošnjem letu povečalo število gojencev na 169, tudi v izvajanju so se uveljavili zlasti gojenci iz višjih razredov, PRAZNIK ŠOFERJEV V DOMŽALAH Domžalski šoferji so na svoj praznik — 13. julij — priredili veliko slovesnost. Vse glavne ceste so opremili s transparenti, s katerimi so opozarjali šoferje na previdnost in jih pozivali V boj proti alkoholizmu. S. K. •TOČA V TUHINJU Pred dnevi je v gor. delu Tuhinjske doline divjala huda nevihta. Padala je tudi toča, ki je po nekaterih vaseh pod Menino napravila precej škode, vendar pa se ne da primerjati z lansko. Tudi pas, v katerem je padala toča, ni bil tako širok kot lani. V soboto popoldne pa je divjala nad Kamnikom slična nevihta. Silen naliv je trajal skoro celo uro. Med gostim dežjem je padala tudi toča. To je bil najhujši naliv v letošnjem poletju. PRI OBIRANJU JE PADEL S CESNJE Pretekli teden se je pri obiranju češenj težko ponesrečil Peter Gubane iz Vodic, zaposlen kot delavec v Opekarni Vodice. Gubane je poročen in oče treh malih otrok. Kako je omenjeni padel s češnje, ni ugotovljeno, ker ga ni nihče videl, našli so ga nezavestnega pod drevesom. Zdravnik Arko, ki je takoj prišel na kraj nesreče, je zaradi hudega pretresa mo-žgan, zloma ključnice in prsnega koša, takoj odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. —č— JESENIŠKI ŠOFERJI SO POČASTILI SVOJ PRAZNIK Podružnica jeseniških avtomehani-kov in šoferjev je počastila svoj praznik. V soboto popoldne je' bil prirejen poseben sprevod motornih vozil po mestu. V ZIVCNI RAZRVANOSTI SI JE VZEL ŽIVLJENJE Komaj 22-letni Janez Tolar, laborant Železarne Jesenice, bi moral v nedeljo zjutraj odpotovati z ženo v Crikvenico k njenim staršem in svojemu otroku. V zadnjem trenutku si je premislil in žena je odšla sama na vlak. Ko je brzovlak vozil mimo hiše, se je iz neznanega vzroka ustrelil s samokresom. V Železarni je bil miren in vesten uslužbenec in je nameraval v prihodnjem šolskem letu celo nadaljevati študij. OTROK JE UTONIL V SMETISCNI JAMI Pretekli teden se je pripetila na Jesenicah nesreča, ki je zahtevala smrt 3-letne deklice. Jana Radič, hčerka v jeseniški Železarni zaposlenega Nika Radiča, se je z ostalimi otroki igrala ob nepokriti smetiščni jami hiše številka 19 v ulici Maršala Tita. Padla je v smetiščno jamo, v kateri je bilo za meter visoko umazane vode in raznih odpadkov. Na vpitje otrok so prišli k jami ljudje. Neki Črnogorec, ki je v Železarni na praksi, se je takoj opogumil in skočil v jamo, hoteč rešiti dekletce, a je bilo že prepozno. Nezavestnega otroka so skušali ohraniti pri življenju z umetnim dihanjem, kar pa je bilo brezuspešno. GOSTOVALI BODO PO VSEJ SLOVENIJI Delavsko prosvetno društvo Svoboda »Toneta Cufarja« na Jesenicah tudi v poletnih mesecih ne miruje. Vsi odseki imajo še redne vaje in se pri-' pravljajo na gostovanja, ki jih bodo imeli v poletnih mesecih. Na I. Pokrajinskem zletu Svobod v Zireh sta z uspehom gostovala Lutkovno gledališče in godba na pihala. POPRAVEK Tiskarski škrat je povzročil, da se je v nadnaslov k članku »Preja zlorab in nepravilnosti pretrgana« v naši zadnji petkovi številki vrinila neljuba napaka. Pravilno bi se nadnaslov moral glasiti »Skupina uslužbencev »Gorenjske predilnice« na zatožni klopi«. Neljubo napako s tem popravljamo. POPRAVEK V 55. številki našega lista je bilo pod rubriko »S sodišča« pomotom^ objavljeno, da je bil P. K. iz DupelJ obsojen na 4 mesece zapora, ker Je oškodoval Kmetijsko zadrugo za 20 tisoč dinarjev. Pravilno bi se začetne črke imena morale glasiti P. *' Krivec je doma v Bistrici pri DuP' ljah. 6 6188 Gorenjske ŠT. 57 / 20. JULIJA 1956 Danes iu jutri skoz ustanovljen k< Odkar so po osvoboditvi uvedene Prt nas tudi mednarodne etapne prireditve, imamo mi Gorenjci vsako leto Priložnost videti te zanimive kolesarske karavane, ki so drugod v inozemstvu veliko bolj upoštevane kot pri nas. Da pa se tudi naše športno občinstvo zia to lepo, a zelo težavno športno panogo zanima, nam dokazujejo zbrane gruče naših ljudi po naseljih in na zanimivih točkah, skozi katere brzijo vsako leto ti kolesarski atleti. O lanski dirki »Po Hrvatski in Sloveniji« je bilo n. pr. videti na Vršiču, v Kranjski gori, nad Mojstrano, na Jesenicah, posebno pa v Kranju, toliko gledalcev, da so še sami dirkači bili vzhičeni, ko jim ljudstvo izkazuje tolikšno pozornost. Pred nekaj leti so se Kranjčani ob času, ko so skozi njihov kraj brzeli inozemski in naši kolesarji, navadno skupljali na ovinku, kjer cesta pada proti savskemu mostu; lani pa so se premislili ih našli bolj razgledno mesto takoj ob začetku mosta. Tu je namreč lep Pogled na spust po prvem klancu, dirjanje čez most in pa dvig na naslednji klanec za mostom. Pa kako bi take pozornosti tudi ne bilo, če pomislimo, koliko truda, požrtvovalnosti, samozatajevanja, odpornosti in drugih takih vrlin mora kolesar - dirkač obvladati na stotine in stotine kilomet- i Gorenjsko - Pred 70 »lesarski klub rov dolgi poti. Enkrat ga moči dež, tako da je do kože premočen in se iz nametanega cestnega blata ven ne vidi; drugič ga žge silna vročina, da vse curlja z njega; tretjič (kakor pred dvema letoma na Vršiču), ga ledeno mrzel dež in veter tako zdelata, da mu roke na krmilu kar otrpnejo. Ce-^borno kaj brskali po kolesarski zgodovini, bomo videli, da smo svoje čase tudi na Gorenjskem imeli nekaj kolesarskih klubov, ki so prirejali tekmovanja, izlete in druge kolesarske prireditve. Kmalu bo 70 let, ko smo imeli tak klub tudi v Kranju. Se malo pred drugo svetovno vojno so po okoliških cestah Kranja večkrat bile kolesarske dirke, ki so privabljale številne simpatizerje. In kaj je zdaj tu v tem pogledu? Nič! Zato bi bilo želeti, da bi se tudi Gorenjski kolesarji, ki jih je na tisoče, vendar enkrat zdra- leti je bil v Kranju mili in se organizacijsko oprijeli tudi te lepe športne panoge. Ker na vrhunski kolesarski šport zaradi visokih cen dirkalnih koles in materiala zaenkrat ni misliti, bo dobro začeti vsaj s športnim kolesarstvom tudi s turističnimi kolesi. Kar se tiče letošnje mednarodne dirke »Po Jugoslaviji« (prej »Po Hrvatski in Sloveniji«), naj bo ob tej priložnosti povedano, da bo ta pisana karavana brzela skozi Kranj v soboto 21. t. m., v dopoldanskih urah. Močna kolesarska skupina, v kateri bodo Bolgari, Cehi, Poljaki, Avstrijci, Nizozemci, Belgijci in pa Jugoslovani, bo začela četrto, t. j. predzadnjo etapo, na Bledu. V Ljubljani se bodo dirkači ustavili le nekaj časa, da se okrepčajo, potem pa nadaljevali pot čez Trojane in skozi Celje v Maribor. V nedeljo pa bo konec te naporne dirke v Zagrebu. M-r Triglai: Branik 2VM .Čeprav je rezultat visok, bi bil lahko še nekoliko višji, če ne bi Bra-nikovci, ki so se kljub temu, da niso imeli izgledov na zmago izredno požrtvovalno borili, dobili waterpolo tekme med A ekipami. Tudi v drugih disciplinah je bilo nekaj presenečenj, med katera prav gotovo spada zmaga Brinovca, v izredno dobrem času, na 400 metrov prosto, 5:16,3. Brinovec plava vedno boljše in možno je, da še v tej sezoni postane kranjski dol-goprogaš številka 1, Ce bo tudi v nedeljo zaplaval tako kot v Mariboru bo imel Goršič kar precej dela, če bo hotel pred njim priplavati na cilj. Ostali tekmovalci so plavali nekoliko slabše kakor sicer, vendar je na to vplivala tudi nizka temperatura vode. Pri Braniku sta se izkazala Brandner in Vauhnikova, zlasti pa Kocmur, ki se je s časom 1:03,0, na 100 m prosto uvrstil med najboljše crawliste v Sloveniji. Waterpolo tekmi sta se končali z eno zmago in enim porazom. Medtem, ko je v prvi tekmi B moštvo premagalo nasprotnika 11:1 je A ekipa izgubila s tesnim rezultatom 2:3 (1:1). OBJAVE • OGLASI Pomembna zmaga TRIGLAV : LJUBLJANA 1:0 (1:0) Po 4 zmagah v tekmovanju za Ti-tiv pokal nad Skofjo Loko, Garnizonom JLA Skofja Loka, Jesenicami in »Grafičarjem«, se je »Triglav« iz Kranja plasiral v polfinale slovenskega tekmovanja. Na tekmo v Ljubljani je »Triglav« odpotoval brez vsakršnih nad, saj je moštvo »Ljubljane« renomirana enajstorica, ki se je tudi v conski Y\Z'. plasirala na častno mesto. Zmaga, ki so si jo Kranjčani priborili je torej zelo pomembna in presenetljiva. Prvi polčas je potekel v rahli premoči Ljubljane, ki je samozavestno igrala in na lahek način prodirala Pred gol »Triglava«. Toda prav v tem delu igre je uspelo Kranjčanom doseči zmagoviti gol, ki ga je dosegel Stular II. Ljubljani to ni šlo v račun in je silovito napadla Heflerjeva vrata, vendar brez uspeha. Skoda, da je na tekmi prišlo tudi do nešportnih izgredov, ki nikakor ne spadajo na nogometno igrišče, pa se vse češče pojavljajo. Krivca za te izgrede lahko iščemo sicer v obeh moštvih, vendar bi lahko rekli, da je začetek pripadal Ljubljančanom, ki niso mogli na športen način premagati »Triglava«. S to zmago so se Kranjčani plasirali v slovenska finale tekmovanja za pokal in bodo prihodnjo nedeljo odigrali tekmo z zmagovalcem tekme Branik : Odred. Prodam kravo bohinjko, ki bo avgusta teletila. Huje 1, Kranj. Proda sc po ugodni ceni travnik v izmeri 5039 kvadratnih metrov. Brezje, k. o. Kranj. Naslov v upravi lista. Starejšo žensko iščem za pomoč v gospodinjstvu — 6 ur dnevno. »Jugo-plastika«, Prešernova ulica Kranj. V nedeljo 15. julija sem izgubila rdečo jopico od Sk. Loke do Kranja. Oddati ali poslati jo proti nagradi v restavracijo »Krona« Sk. Loka. Cenjene stranke obveščam, da bom s 23. julijem odprl avtoličarsko delavnico na Laborah št. 2. Izdelava dobra, hitra in poceni. Se priporočam. Lap, vrtnarija, Lesce, tel. 347. Prazno sobo iščem. Plačam najemnino po pogodbi letno vnaprej. Naslov v upravi lista. Kmečki mlin, 10 ha gozda in 8 ha travnika zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Prodam 800 kg betonskega železa raznih dimenzij. Naslov v upravi. Stavbno parcelo ob cesti Cirče— Hrastje prodam. Poizve se Partizanska 18, Kranj. Prodam stanovanjsko hišico krito z opeko, zraven nekaj vrta po zelo ugodni ceni v bližini Smlednika. Poizve se pri Jenko Fridel, Hraše pri Smledniku. 3 kub. m suhih borovčevih desk debelina 20 in 30 mm proda Prostovoljno gasilsko društvo Hlebce pri Lescah. Poizve se istotam. Prodam 20 kvadrat, metrov bukovega parketa. Brezar Mirko, Klane, Kranj. Prodam nad 30 kg težkega prašiča. Babic Marička, Bistrica 7, Podbrezje. Sprejmemo pridno snažilko. Naslov v upravi lista. Ključavničarskega vajenca sprejmem, Markič, Stražišče 81. Brivskega pomoč, dobrega sprejmem. Krivec Rudolf, frizer, Sk. Loka — kolodvor. Zamenjam dvosobno stanovanje ob glavni ulici v Somboru za enakega v Kranju ali bližnji okolici. Verner Antonija, Sombor, ul. Vojvodjanska 53, Vojvodina. Izjava: Podpisani Gubane Jože iz Podbrezij preklicujem žaljive in obrekljive besede, ki sem jih iznesel 30. aprila 1956 zoper Eržen Jerneja in Traudo iz Podbrezij št. 60. Izjava: Podpisani Sitar Jože, kmet iz Visokega št. 70 obžalujem svoj postopek napram radioinkasantu Re-karju Alojzu ter se istemu zahvaljujem, ker je odstopil on kazenske tožbe zaradi razžalitve. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznano najboljše cigarete in to Sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. Trgovsko podjetje Kurimo Kranj ČESTITA VSEM SVOJIM ODJEMALCEM k Dnevu vstaje OVEN MILNI PRAŠEK JE NEPREKOSLjIVO SREDSTVO ZA NEGO PERILA! Ob Dnevu vstaje čestita vsem delovnim ljudem PREDILNICA VOLNE BEGUNJE Tesarsko in mizarsko podjetje ozz Moste — Komenda čestite, ob Dnevu vstaje vsem delovnim ljudem in jim želi pri nadaljnjem delu še mnogo , uspehov TEDNI BOMO 1 GLE DRLI KINO »STORŽIC« KRANJ 20. julija,, italijanski film »PESEM ULICE« ob 18. in 20. uri. 21. julij a,v ameriški film »SMRT PRIHAJA« ob 18. in 20. uri, Ob 22. uri premiera ameriškega filma »KOGA SONCE GREJE«. 22. julija ob 10. uri matineja ameriškega filma »KOGA SONCE GREJE«. Ameriški film »SMRT PRIHAJA« ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. LETNI KINO »PARTIZAN« 20. julija, premiera ameriškega filma »KOGA SONCE GREJE« ob 20.20 uri. 21. julija, dvojni program: I. ameriški film »KOGA SONCE GREJE« ob 20.20 uri, II. premiera švedskega filma »SAMO MATI« ob 22. uri. 22. julija, premiera amer. barvnega filma »PESMI ZLATEGA ZAPADA« ob 20.20 uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 21. julija, preimera švedskega filma »SAMO MATI« ob 18. in 20. uri. 22. julija, italijanski film »PESEM ULICE« ob 20. uri — zadnjikrat. KINO NAKLO 21. julija, italijanski film »PESEM ULICE« ob 20.30 uri. KINO »RADIO« JESENICE 20. julija, ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA« ob 18. in 20. uri. 21. in 22. julija, ameriški barv. film »NAPREJ OD DJABLA«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. Dopoldan matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 20. julija, ameriški kavbojski film »RUMENO NEBO« ob 18. in 20. uri. 21. in 22. julija, jugoslovanski film »HANKA«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. Dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 21. in 22. julija, amer. barvni film »LJUBIM MELVINA«. Predstave: v soboto ob 20.30 uri in v nedeljo ob 17. in 20. uri. ' KINO DOVJE MOJSTRANA 21. in 22. julija, nem. film »GREH« v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 20. do 22. julija, ameriški film »SLONOVA STEZA«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 21. in 22. julija, finski film »BELA KOŠUTA« v soboto ob 20.30 uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. Hai ma na sneeedu = Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00 Uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečer. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 15.15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. uri. PETEK, 20. JULIJA 8.00 Slovenske narodne pesmi igra mali instrumentalni ansambel p. v. Srečka Dražila. 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog: Thalassa - XII. 9.30 Pesmi o morju. 10.00 Koncert po željah. H.50 Za dom in žene. 14.30 Oddaja za ribiče. 15.35 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Miitka Skobemeta. 16.00 Utrinki iz literature Boris Pahor: Mesto v zalivu. 18.00 Novi filmi. 18.10 Tenorist Eugen Conlev in basist Ezio Pinza pojeta arije iz oper. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Konstantin Brailoiou: Glasba narodov sveta — XVIII — Flamci. 20.30 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 O morj'U in pomorščakih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna uporaba- atomske energije — Bertnard Goldschmitt: Kemija atomskih peči — b) Korozija in embalaža — dr. Rudolf Heiss: Tehnika embalaže in njen gospodarski pomen. SOBOTA, 21. JULIJA H-45 Pionirski kotiček. !2.00 Pojeta zbora Radia Beograd in Goslich (Bremen). Josef Haydn: 20.30 Tedenski notranje-politični pre-Simfonija št. 13 v G-duru. Igor gled. Stravinski: Danses Concertantes. 21.00 Radijska igra — Mark Twain Bankovec za milijon funtov. PONEDELJEK, 23. JULIJA 22.15 UKV program: Plesna glasba. KUD PTT Djuka Pavlovič iz Beograda. 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 13.35 Odlomki iz slovanskih oper. 14.30 Športni pregled. 15.35 Skladbe za razne instrumente. 16.00 Utrinki iz literature — Iz naše partizanske poezije. 16.30 Koncert po željah. 18.00 Zanimivosti iz znanosti dn tehn. 18.15 Pojeta Dekliški zbor zavoda za glasbeno vzgojo p. v. Janeza Bo-leta in Komorni moški zbor iz Celja p. v. Egona Kune j a. 18.45 Okno v svet: Sovjetska republika Kazakstan. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 22. JULIJA 8.00 Oddaja za pionirje — Djurdje-vič: Nočni dogodek. 8.40 Državni ansambel plesov in pesmi »Kolo« iz Beograda gostuje v našem Radiu. 9.20 Vlado Dominis: Skozi borbo (venček partizanskih pesmi). 9.30 Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda. 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 14.15 Čestitke in pozdravi za Dan vstaje. 16.30 Sadovi vstaje (reportaža iz Bele Krajine). 16.55 Potek pete etape in izid 12. tradicionalne amaterske kolesarske dirke »Po Jugoslaviji«. 18.00 Radijska igra — Ivan Bratko: Teleskop. 21.15 Reportaža z Balkanskih iger v Beogradu. 22.15 Nočni koncert orkestra Radia Ljubljana, dirigent Siegfried 11.50 Za dom in žene. 12.00 Umetne in narodne, ki jih je komponiral in prirejal Zorko Prelovec, (sodelujeta Ljubljanski komorni zbor in Anton Prus, pri klavirju Marijan Vodopivec). 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 13.35 Za vsakogar nekaj (pisan spored zabavnih melodij). 14.30 Radijski leksikon. 15.35 Orkestralni odlomki iz oper. 16.00 Utrinki iz literature — 11 Petrov: Posameznik se zabava. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. IS.45 Kulturni obzornik. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljub-jana. TOREK, 24. JULIJA 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog: Thalassa — XIII. 9.30 Erich Kastner: Emil in detektivi (radijska priredba) — I. 10.04 Iz del Roberta Sehumanna (glasbena oddaja s komentarjem ob 100-letnici skladateljeve smrti). 11.45 Cicibanom — dober dan! (E. Smasek: Pikapolonca). 15.35 Koroške narodne pesmi. 16.00 Utrinki iz literature — Elin Pelin: Sanjača. 16.20 Popoldanski koncert Antonio Vi-valdi — Vincenc dTndy: Koncert za čelo In godalni orkester v e-molu. Robert Schumann: Četrta simfonija. 18.00 Športni tednik. 18.30 Pesmi Heriberta Svetela poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 18.50 Zunanje - politični feliton: Embargo — novi zid okrog Kitajske se ruši. 11.05 11.50 12.40 13.35 14.30 15.35 16.00 18.00 18.45 20.00 SREDA, 25. JULIJA Iz glasbenega baroka — France-sco Geminiani: Concerto grosso v g-molu op. 3 št. 2 J. S. Bach: Suita št. 2 v h-molu. Za dom in žene. Slovenske narodne pesmi poje zbor Slovenske filharmonije. Operetna in lahka glasba. Zanimivosti iz znanosti in tehn. Tri operne uverture. Utrinki iz literature — Dušan Mevlja: Tri humoreske. Reportaža. Radijska univerza — prof. Miroslav Adlešič: Razgledi in razvedrilo po svetu barv. Giacomo Puccini: La Boheme, opera v 4 dejanjih. ČETRTEK, 26. JULIJA 11.05 Antonin Dvofak: Koncert za klavir in orkester v g-molu. 11.45 Dober dan, otroci! (Otroške pesmi Toneta Pavčka). 13.35 Od arije do arije. 14.30 Turistična oddaja. 16.00 Utrinki iz literature — F. M. Dostojevski: Obisk. 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Ludwig van Beethovn: Druga simfonija. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 21.00 Garcia Lorca — pesnik in dramatik. 22.15 UKV program: Nočni koncert. Bela Bartok: Koncert za klavir in orkester št. 2. Sergej Brokof-jev: Zaljubljen v tri oranže, suita. Ob Dnevu vstaje borbene pozdrave! SITARSKA - ZIMARSKA ZADRUGA STRAZlSCE ČESTITKA Gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Bjelovaru v. p. 1399/5 čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske k Dnevu vstaje in jim želijo veselo praznovanje. Ivan Grašič, Tenetiše, Jože Snedic Orehovlje, Stane Bernard Rateče, Aleksander Leben Besnica, Jože Frlic Gosteče, Stane Mravlja Zmi-nec, Miha Samec Stražišče, Franc Smolej Luže in Franc Brgat ter Jože Kosec iz Senkovturna. Ob nenadni izgubi, ki je odjeknila v srcih vsega prebivalstva Kranja, ob tragični smrti KOCE JANKOVICA sina edinca, aktivnega podporočnika - pilota, sem prejela toliko izrazov sožalja, da mi je nemogoče zahvaliti se posamezniku in se tem potom od srca zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali ter spremili mojega dobrega sina na njegovi poslednji poti. Posebej se moram zahvaliti vsem darovalcem lepih vencev, dalje Komandi vojnega letalstva, Komandi mesta Kranj, oficirskemu^zboru, Vojni glasbi, združenju rezervnih oficirjev, Zvezi borcev, ZKS — komite Kranj, SZDL, OK LMS, Aero-klubu Lesce, Pionirskemu odredu Kranj, delavskim kolektivom kranjskih tovarn ter posebej še tovarišem njegove vojaške edinice in vsem njegovim prijateljem. Pavla Jankovič Jugoslavija sodeluje na /V. mednarodni razstavi lesa Kratek sprehod po letošnjem tržaškem velesejmu Letošnji osmi tržaški velesejem, ki je bil odprt od 23. 6. do 8. 7., je po mnenju organizatorjev in razstavljal-cev izpolnil vsa pričakovanja. Na ve-lesejemskem prostoru, ki je bil letos povečan za skoraj 5000 m2 razstavne površine (skupna površina je 30.000 kvadratnih metrov), so plapolale zastave 23 držav udeleženk iz Evrope, Bližnjega in Daljnega Vzhoda in Amerike. S kolektivnimi razstavami so se predstavile: Avstrija, Jugoslavija, Jor- zanimivosti AVSTRALIJA IMA NAJVEČ PUSCAV 9 Koliko je v našem času še puščav na zemlji? Ce pogledamo vseh pet kontinentov - celin (brez severnega in južnega tečajnega ozemlja, ki sta nenaseljena) dobimo tole podobo: Avstralija ima puščave 43% svojega ozemlja, Afrika 36%. Azija 29%, Amerika 14% in Evropa nekaj nad 1%. RACA ZRUŠILA LETALO Nad ogromnim močvirjem v Avstraliji je letelo reaktivno letalo. Nenadoma je pilot začutil, da je motor ugasnil in da je začelo letalo strmoglavljati. Pilot je živ in zdrav pristal v blatu. Ko je pogledal motor, je videl, da je bila v srednji turbini za zrak raca, ki je blokirala motor. SNEG PO NAROČILU Italijani nameravajo postaviti v provinci Trentino tri postaje, s katerimi bodo proučevali možnosti za umetno sneženje. Prve poskuse bodo delali letos v oktobru ali v novembru. Za sedaj se o tem še malo govori in so potankosti še malo znane. KOKOSI BREZ PERUTI Kakor vse nenavadne stvari je tudi ta iz Združenih držav. V nekem laboratoriju so vzgojili kokoši brez perutnic. Nova kurja rasa ima precej prednosti pred vsemi, ki jih doslej poznamo. Tisti, ki jo je vzgojil trdi, da znese takšna kokoš povprečno 260 jajc na leto in da je tudi za več kot dva kilograma težja od običajnih kokoši. AVTOMATSKI ANALIZATOR To napravo so izdelali v ZSSR. To je elektronsko - optični aparat, ki dela kemične analize kovin popolnoma avtomatično. Preskusili so ga v neki livarni v Ukrajini. Laboratorijsko analiziranje kovin je bilo doslej zamudno, ta priprava pa opravi to delo v pičlih petih minutah. danija, Libanon, Zahodna Nemčija, Madžarska, Sirija in ZDA. Od kolektivnih razstavljalcev so bili najbolj bogato in zanimivo urejeni razstavni prostori Avstrije in Jugoslavije, ki sta razstavljali v pritličju »Palače narodov«. Avstrijska kolektivna razstava je bila zelo lepo urejena in so razstav-ljalci z njo hoteli poudariti različne industrijske izdelke, predvsem elektrotehniške. Tudi jugoslovanska kolektivna razstava, ki je bila letos mnogo večja, je bila lepo in okusno urejena. Usmerjena je bila predvsem na one proizvode, ki jih naša težka in predelovalna industrija v vedno večjem obsegu izvaža na tržišče Bližnjega in Daljnega Vzhoda. Posebno pozornnost so zbujale razstavljene turbine »Litostroja«, obdelovalni stroji tovarn »I. L. Ribar« in »Prvomajske«, »Emajlirane« iz Celja in izdelki naših železarn; močno je bilo zastopano zdravilstvo, izdelki kemične industrije, kakor tudi naše usnjarske industrije, Tudi Tovarna usnja Kamnik in tovarna „Toko" iz Domžal sta razstavljali djedelniška, gradbena in druga industrija. Vrsta največjih italijanskih podjetij je razstavljala različne obdelovalne stroje in naprave, modele največjih ladij, zgrajenih v tržaških ladjedelnicah ter zadnje modele šivalnih, pisalnih, pralnih in drugih strojev za gospodinjstvo. V okviru letošnjega velesejma je bila prirejena še IV. mednarodna razstava lesa. Trst predstavlja namreč največje sredozemsko pristanišče za zunanjo trgovino z lesom zalednih držav. Lani je šlo skozi tržaško pristanišče skoraj 527.000 ton lesa, v pretežni meri iz Avstrije, Jugoslavije in Češkoslovaške. Osnovo te razstave sta tvorili Avstrija in Jugoslavija, ki že več let zaporedoma organizirata svoje posebne lesne razstave. Kljub velesejmskim dnem pa promet v tržaških trgovinah, gostilnah in drugod ni velik. Brezposelnost je vedno večja in številne družine se izseljujejo v daljno Avstralijo. Ljudje z zaskrbljenostjo gledajo .v prihodnost. FAKIR NA KOLESARSKIH DIRKAH BREZ BESED ELEKTRIČNA CENTRALA NA ODPRTEM MORJU Na Kaspiškem jezeru so začeli graditi električno centralo, ki bo na paro* pogon. Na odprtem morju, kjer je bil* izvrtana prva vrtina za nafto, so napravili umetni otok, ki ima površin* 6000 kvadratnih metrov. Na tem otoku sedaj gradijo centralo, kotlarnice >* pristanišče za iztovor. Centrala bo povečala energetske izvore podjetja ■* izkoriščanje nafte na Kaspiškem jezeru. Kot gorivo za pogon te central« bodo izkoriščali prirodni plin. TRST PRISTANIŠČE med njimi ceneni izdelki tovarne »To-ko« Domžale in Tovarne usnja Kamnik. Razstavljeni pa so bili še številni drugi izvozni proizvodi. Madžarska kolektivna razstava x je bila zelo skromna. Libanon je razstavljal orientalske tkanine, folklorne izdelke, Jordanija in Sirija izdelke domače obrti, kemične in druge proizvode. Zahodna Nemčija je razstavila zadnji model športnega vozila »Mercedes-Benz«, ki je vzbujal splošno pozornost, tovarna Opel pa vozili »Kapitan« in Olvmpia Record«. ZDA letos niso prikazale svojih tipičnih proizvodov, temveč so uredile razstavo fotografij sodobne ameriške arhitekture. Prikazana je bila tudi možnost uporabe atomske energije v miroljubne namene. Zelo bogato je bila zastopana italijanska elektrotehnična, kovinska, la- Gorenjske bodice NO, PA JE TEDEN okrog in jaz ž njim. Veste — trda mi je predla minuli teden, pa sem se iz-lizal. Aha — boste rekli — gotovo te je kdo zvečer počakal za oglom in te zavoljo »goflje« in bodic s količkom potipal po betici. Figo — nič takega ni bilo! Kajne, kako sem danes zgovoren? — kaj bi ne bil. Bodice so edino mesto, kjer dam lahko duška 9voji zgovornosti — doma ima pa itak moja Marjana »ta haupt« besedo. KAKOR REČENO — komaj sem se izlizal. Bil sem namreč hudo prehla-jen. Sicer sem zadnje čase pogosto bolan, imam pa to vražjo srečo, da skoraj nikoli ne umrem. Pa se boste morda čudili, kje sem se prehladil, saj je vendar sonca in toplega vremena na pretek. — Saj ... saj — naše elektrarne imajo tudi vode na pretek, potrošnikom pa le ne nudijo dovolj električne energije. Enim in drugim v zadoščenje bom povedal, da utegne preobilica vode zares škodovati. Od tod izvira tudi moj prehlad. Poslušajte! ONDAN SEM jo ponoči mahal po gozdni poti iz Podnarta v Podbrezje. Pravijo, da ni baš varno hoditi tod . . . Kaj grozi poznemu popotniku? Razbojniki? Volkodlaki? — Ko sem prispel v Podbrezje sem vedel. Zavoljo teme sem najmanj desetkrat zašel s poti in spotoma treskal z glavo po deblih, se parkrat prekopicnil čez korenine in se za zaključek še zvalil po strmini, ki je sicer zavarovana s polomljeno ograjo. Mislil sem si: ubogi delavci, ki hodijo po tej temi iz Podbrezij v Podnart in se od tam z vla- kom vozijo na delo v Železarno na Jesenice. Se teže je, ko se utrujeni vračajo s polnočnim vlakom. Kako hvaležni bi bili delavci, če bi to pot elektrificirali vsaj z nekaj svetilkami. IZ PODBREZJA SEM jo mahnil proti Dupljam. Pot me je privedla do prvega od obeh mostičkov, ki vodita čez Bistrico. Kljub temi sem pritipal do ograje in se previdno pomikal proti drugemu bregu. Zdajci je močno zaškrtalo in trhla deska se je udrla pod menoj. Na vse kriplje sem si prizadeval, da bi izvlekel nogo iz luknje. Napel sem vse moči in potegnil. Rsk! ... je reklo — sunek me je vrgel proti ograji. Z rokama sem hlastnil po njej, jo za las zgrešil in reklo je — štr- bunk! — Na drugem mostičku sem imel več sreče. Tam je reklo štr -bunk! ne da bi sploh našel ograjo. Moj primer naj služi v resen opomin, da sta mostička potrebnega temeljitega popravila. Kdo bo odgovarjal, če bo prišlo do hujše nesreče? Jaz sem odnesel le prehlad. TAKOLE SEM MODROVAL ondan: Cim slabše nam gre, tem več je gostiln in čim več je gostiln, tem slabše nam gre! Zdaj o tem ne modrujem več, ker sem našel neusahljiv vir dohodkov. Vstopil sem v telefonsko govorilnico na postaji v Kranju in potegnil iz žepa pbslednja dva 5 dinarska kovanca. Prvega sem potisnil v avtomat, medtem ko mi je drugi zdrknil na tla in izginil pod rešetkastim podom. Po daljšem prizadevanju sem pod dvignil in . . . po nekaj minutah sem zapustil govorilnico s 175 dinarji in zlatim prstanom v žepu. — Cudi»* se mi zdi, da ni še nikomur pred menoj prišlo na misel, da je moč rešetko dvigniti. Ce ne bodo »PTT-jevci« zamenjali poda govorilnice, se mi obeta kar lepa bodočnost. ZDAJ PA GRIZLJAJ za one, ki se radi spominjajo »lepih starih časov«- Pred dnevi je naneslo, da sem kolovratu po Stražišču pri Kranju in nt mi žal. Pogled mi je obtičal na neki hiši, kjer je bil napisan z rdečo barv« izid volitev. Maček 1,721.382 JRZ 1,432.600. Ali ne bi kazalo opozoriti na to redko starino Društvo za varstvo spomenikov LRS?! KOT MINULI TEDEN, tako bom tudi to pot za zaključek miniral letni kino »Partizan« v Kranju. — Uprava kina bržčas precenjuje kapaciteto prostora. Občutek imam, da posluje kino-blagajna vse dotlej, dokler ji ne poidejo vstopnice. Kam bodo posedli vsi preštevilni obiskovalci, jih n« briga! To je pač stvar iznajdljivosti- Dolžnost uprave kina bi bila, da t>* dala v prodajo le toliko vstopnic, kolikor je primernih sedežev. —o— Tisti »recept o zaplembi hlač«, ki sem ga bil dal ženam v zadnjih bodicah, je moja Marjana takoj preizkusila na meni. Ker brez hlač ne morern na ulico, me hudo skrbi, kako bo s prihodnjimi bodicami. S. O. S! SOS! . . . Cenjeni bralci rfl dopisujte v Gorenjske bodice! Dotlej vas pozdravlja VAS BODICAR Oprezno se sklanja na drugi strani čez rob skale, pa se kmalu vrne in vzklikne monotono, z boječim glasom: »Son nmi-ertos! Mrtva sta!« Spet mine nekaj časa v popolnem molku in medtem ko ro-počejo puške v nervoznih rokah, pravi Don Rafel, čudno proseče: »Vsi svetniki naj se usmilijo njunih duš! Na delo zdaj, da se rešimo tega ledenega pekla, ki nas je vse ponorel, čimprej!« Molče stopamo k orodju. V nekaj minutah odmeva od skal druge vrste jek, ki ne mine več, ker delamo v izmenah, da odstranimo oviro. Krampi škrtajo, železni drogovi lomijo in zvene ter vrtajo, gnani od silnih udarcev, v skalo, ki se vedno bolj udaja. Enkrat samkart nastane premor, ravno ko se dvignem, da bi si nekoliko poravnal boleče hrbtišče in ko povesim kladivo, dvajset funtov težko. Samo odmev še bobni. — Poročnik bega spačenega obraza od delavca do delavca in moleduje: »Odpustite mi! Saj ne morem nič zato! Odpustite mi in kupim vam poln voz žganja!« Nihče mu ne odgovarja. Vsakdo se ukvarja s svojim orodjem in gre molče mimo častnika. Ko pride k memi, pograbim kladivo z obema rokama in ga dvignem visoko nad glavo, zdaj stoji teniente pred menoj, vidim le njegove proseče gibe, ne slišim pa ničesar, grmeče pada kladivo na železni drog v žilavih rokah mesticovih. »Huf«, vzdihnem iz polnih prsi sunkoma, spet dvignem kladivo, spet udarja na drog — udar za udarom. Čudno, prav nič ne mislim pri tem na dramo, ki se je odigrala, tudi na otročjega častnika ne, 'ki se, zaradi slabe vesti čisto iz uma, opoteka okrog mene, samo na rudnik v Muzu mislim. In če je delo tam ravno tako kot to tukaj, potem tvegam rad usodo onih dveh, ki ležita zdaj onstran skale otrpla v smrti. Poročnik še nekaj časa prosi, potem pa se obrne naglo k vezu. Skrivoma zrem za njim in vidim, kako dvigne k ustom steklenico. Steklenico s tolažnikom, s hudičem in bogom obu-pancev, zapuščenih, nerazumljenih in vseh tastih, ki jim na svetu nič več ni mar. Steklenico z alkoholom . . . TAMBO RDEČEGA BRKONJE Ne oseminštirideset ur, kakor je dejal paznik, temveč več kot dvakrat toliko časa je minilo, preden smo s silo svojih mišic premagali trdovratno skalo in pospravili groblje s poti. Od naglega dela in zatohlega, ledenomrzlega vzdušja smo bili tako izčrpani, da smo onemogli popadali po tleh. Fordovi avtomobili kolovratijo, se obračajo in klopotajo skozi vlažni in tihi pragozd, ki spremlja slabo cesto. Pragozd? Kako se vendar njegova sivozelena, tiha enoličnost brez živalskega življenja, razlikuje od živahne džungle, polne cvetja, prepletene z lianami, v kateri mrgoli živali, in ki mi je tako ljuba in draga! Večkrat poskušam začeti pogovor z Amerikancema ali Jule-som, toda zastonj, molčeči so — še vedno jim lebdi pred očmi prizor s skale. Kolumbijci kade cigareto za cigareto. Na Marijo mlsl'm, na njeno vitko postavo, na njene mehke roke, ki so me božale in ki so tako domače dišale po zemlji in cvetlicah. Na plešca v Baarncjuill mislim, ki me je poslal tu sem, prej pa me na svoj način posvarili — medtem pa drdrajo avtomobili svojo pot naprej . . . Malo pred večerom se je pragozd na obeh straneh umaknil daleč nazaj. Hiše iz ilovice, pokrite s pločevino, se pojavljajo, med njimi tudi take, ki so zbite iz samih razrezanih pločevinastih posod za petrolej, od rje živo progastih; na pragovih zijalaste ženske, pa moški, ki lenarijo v senci; umazani otroci, njihova vitka, skladna in lepa telesa so komaj, komaj pokrita z revnimi cunjami, — to je Tambo. Tambo rdečega Brkonje, kakor nas je Don Rafael prej poučil. Zakurili smo ogenj in polegli. Vietoriano Lopez se živahno pogovarja z županom tega zapuščenega gnezda. Možak je res nekaj posebnega. Cez in čez pokrit z rdečimi lasmi — kot izdaja njegova pičla obleka — bi bil dokaj podoben Orang-Utanu, če bi bil nekoliko bolj širokopleč. Tudi njegovo ime je dokaj nenavadno: Rdeči Brkonja, kajti ognjenordeči lasje pokrivajo na gosto ves njegov obraz, tako da ustnic sploh ni videti. Tudi njegove oči so rdečkaste. Mlahavih rok in okornih gibov — kot opica na zadnjih nogah — vrtoglavi kasneje po taborišču in odganja s psovkami ženske, ki so v plahi radovednosti pri-capljale bliže. Nazadnje se razkorači pred menoj in jeclja norčevaje se: »Oho, gringo! He! V rudokopih ti že pokažejo, kaj se pravi delati!« Njegov dah diši vroče po alkoholu in gunsnež se mi tako zagabi, da ga sunem od sebe, toda nehote nekoliko preveč. Opoteče se in prevrne vznak čez Kolumbijca, ki je čepel tik ob mogočnem ognju, naravnost v plamen. Preden se je mogel pobrati in s pomočjo drugih otepsti zubljev, ki so lizali po njem, je bila njegova brada z brki vred tako dodobra osmojena, da je ostalo le še črnikasto strnišče. Zatulil je od jeze in se hotel pognati vame, če bi ga ne bile obdržale krepke roke smejočih se možakov. »Madre santissima«, se reži nekdo. »To pa zdaj ni več rdeči Brkonja, tak si kot, kot. . . okajeni Glavam.« — »Okajeni Gla-van«, se vesele ostali, glasno preklinjajočega župana pa je Don Rafael spravil stran, prej pa mi je možak še sikaje zagrozil: »Kačj-i gringo te bodo imenovali, predno se dvigne sonce izza And . . .!« ' Drug za drugim se nato odpravimo k počitku. Naša prenočišča so v kolarnici,. pokriti s pločevino. Nekateri spe v mrežnicah, drugi na snopeh posušenega, sabljastoga listja sladkor- | nega trsa. Sam, Billy, Francoz in jaz smo obsedeli, ukvarjajoč se vsak s svojimi mislimi, še nekaj časa ob ognju in odšli zadnji k počitku. Toda koiarnica je čisto polna.