VARSTVO PTIC


KAR 20 LET UPRAVLJANJA IŠKEGA MOROSTA
// Željko Šalamun



Naravni rezervat Iški morost na Ljubljanskem barju
foto: Ivan Kogovšek

Ljubljansko barje je že od nekdaj veljalo za zanimivo ornitološko območje in zato so ga obiskovali mnogi ljubitelji ptic. Nekaterim navdušenim posameznikom pa se je porodila ideja, da bi skušali pridobiti nekaj površin, na katerih bi vzpostavili življenjske prostore za ogrožene travniš­ke vrste ptic. Tako smo leta 1998 med Črno vasjo in Brestom zakupili prvih nekaj hektarov zaraščenih površin. In akcija se je začela! V prvih letih smo pro­stovoljno odstranjevali in čistili grmičevje, vendar je šlo delo počasi od rok. 
Po vzoru LIFE-projekta, ki smo ga imeli v Narav­nem rezervatu Škocjanski zatok, smo se odločili, da skušamo pridobiti sredstva tudi za ureditev omenjenega območja na Ljubljanskem barju. To nam je leta 2004 tudi uspelo, kar je bila nekakšna prelomnica pri varovanju življenjskih prostorov ogroženih travniških vrst ptic na Barju.
ZAČETKI UPRAVLJANJA
Med letoma 2004 in 2007 smo tako v okviru LIFE-projekta »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca v Sloveniji« začeli upravljati s 63,5 ha zemljišč, kar je nekajkrat več, kot smo jih že imeli v zakupu. Glavni namen projekta je bil odprava večjega dela lesne vegetacije in vzpostavitev vlažnih travnikov.
Ker je območje precej močvirno zaradi izvirov Iškega vršaja in stare struge reke Iške, so se površi­ne ob pojavu prvih traktorjev, ki niso bili primerni za obdelavo močvirnih tal, pričele zaraščati. Zaradi tega se je v drugi polovici 20. stoletja zarastla skoraj polovica tega območja. V okviru projekta smo tako odpravili zaraščenost na 6 ha grmišč, kupili 7,5 ha zemljišč in najpomembnejšo kmetijsko mehani­zacijo, s katero vzdržujemo obstoječe vlažne trav­nike in povečujemo njihov obseg. Poleg tega smo od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v najem pridobili 45,5 ha površin, 10,5 ha pa je še v lasti okoliških kmetov. 
V sklopu projektnih aktivnostih smo uredili še opa­zovalnico in Koščevo učno pot, na kateri številni osnovnošolci in srednješolci v okviru naravoslov­nih dni ter naključni obiskovalci spoznajo najbolj značilne živali in rastline vlažnih travnikov na Lju­bljanskem barju ter načine prijaznega gospodarje­nja s tovrstnimi travniki. S pomočjo prostovoljcev na vsakoletni akciji opravimo nujna dela na učni poti, urejamo okolico in odstranjujemo grmovje.
V času trajanja LIFE-projekta je bila urejena tudi vsa potrebna dokumentacija za uradno razglasitev Naravnega rezervata Iški morost, ki je bil razgla­šen z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje v letu 2008. Naravni rezervat se imenuje po reki Iški, ki je včasih tekla čez območje rezervata, in po morostu, ki je krajevno ime za barje (nem. Moor = barje), izbrali pa smo ga skupaj z domačini.
Travnike še danes vzdržujemo s košnjo in spra­vilom sena vsaj enkrat letno, pri čemer so nam v veliko pomoč lokalni kmetje. Prav tako smo vklju­čeni v kmetijsko okoljske ukrepe (KOPOP – kme­tijsko okoljska podnebna plačila), ki so namenjeni ohranjanju in spodbujanju nadstandardnih kme­tijskih praks in terjajo višje zahteve od običajne kmetijske prakse. Podpora je tako namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom (KMG), ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varo­vanju vodnih virov, ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam.
ŽIVLJENJSKI PROSTORI V NRIM
V rezervatu se zaradi različnih življenjskih pro­storov in ekstenzivnega gospodarjenja s travniki zavemo izjemne rastlinske in živalske pestrosti. Trenutno je tam vzpostavljenih 46 ha ekstenziv­nih vlažnih travnikov, ki so skupaj z mejicami in posameznimi grmi zaščitni znak Ljubljanskega barja. Na začetku upravljanja smo te travnike kosili enkrat letno. Zaradi invazivnega širjenja kanadske zlate rozge pa zadnja leta travnike, na katerih se rozga najbolj intenzivno razrašča, kosimo dvakrat letno, seno oz. mrvo pa podarimo za konjsko krmo in steljo. Tak način upravljanja je že prinesel dobre rezultate, saj se je travna ruša začela hitreje razraščati. Rastlin, ki so značilne za prvo fazo za­raščanja travnikov, npr. kanadske zlate rozge in brestovolistnega oslada, pa je čedalje manj. Nekaj površin v rezervatu pokrivajo še vlažni travniki v zaraščanju (4 ha), grmišča (11,5 ha) in njive (2 ha). 
Navdušenje nad vzdrževanjem življenjskih prosto­rov za ogrožene travniške vrste ptic pa tudi po 20 letih ni upadlo. Z letom 2018 smo s partnerji pri­dobili nov projekt PoLJUBA, v katerem se bomo še naprej trudili proti zaraščanju površin in za ohra­njanje travniških vrst ptic kot tudi drugih živali in rastlin. 

Značilna ptica ekstenzivnih travnikov je KOSEC (Crex crex), ki ga slišimo v majskih in junijskih nočeh.
foto: iStock

Ena prvih delovnih akcij leta 1999
foto: obe Vojko Havliček



Pred 20 leti se je zanesenjakom porodila ideja, da bi skušali na Ljubljanskem barju pridobiti nekaj površin, na katerih bi vzpostavili življenjske prostore za ogrožene travniške vrste ptic.

ZNAČILNE PTICE REZERVATA:
kosec (Crex crex), veliki škurh (Numenius arquata), repaljščica (Saxicola rubetra), drevesna cipa (Anthus trivialis), rjava penica (Sylvia communis), močvirska trstnica (Acrocephalus palustris), slavec (Luscinia megarhynchos), črnoglavka (Sylvia atricapilla), vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), divja grlica (Streptopelia turtur), rumeni strnad (Emberiza citrinella), pozimi veliki srakoper (Lanius excubitor), pepelasti lunj (Circus cyaneus). 
Opažene so bile tudi redkosti, kot so stepski lunj (Circus macrourus), rjasta kanja (Buteo rufinus) in beloglavi jastreb (Gyps fulvus). 
DRUGE ZNAČILNE VRSTE:
barjanski okarček (Coenonympha oedippus), ki ga zadnjih nekaj let ni več opaziti, munec (Eriophorum sp.), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), močvirska kukavica (Orchis palustris), močvirska logarica (Fritillaria meleagris) itd.

Primerjava istih travnikov leta 2006 in 2018; dvakratna letna košnja površinam z invazivnimi tujerodnimi rastlinami prinese dobre rezultate.
foto: Željko Šalamun