Gospodarske stvari. Oreh (juglan8 regia). Njegova prireja in velika koristnust. M. To dre^o, ki je iz Perzije doma, kjer divje raste, ima 7e8 sort, kterih najimenitniše so: 1. Drobni trdoluacinaati oreh. Sad je droben, trdoluščina8t, jedro je popolno, bogato na olju. Več sado7 na jednem aopku. 2. Debeli, trdoluačinasti oreb. Sad je srednje debelo8ti, podolgo^at okrogel s trdo luačino in polnim jedrom. Ta sorta je najbolj na^adna. 3. Tankoluačina8ti oreh. Sad je podolgo^at, tankoluš8inast s polnim jedrom. 4. Dolgi, debeli, tankoluščinasti oreb. Sad je debel, podolgo^at, s tanko luičiuo in tankim, slokim jedrom. 5. Debeli okrogli, tankološcinasti oreb. Sad iuia pra7 debel, s tanko lušcino in slokim jedrom, ki se med suaenjem zelo skrči. 6. Pozno C7eto6i oreb. Sad je srednje debel a pulnim okusnioi jedrom. Dre^o še le ineseca junija žene, za to mu tudi mraz ni 7e8 labko ne^a en iu kaž? toraj p<i8ebno za mrzlejae kraje. 7. Rodovitni oreb. Sad je srednje 7elikosti 8 precej polnioi jedrom. Drevo je srednje 7eliko, rauo žene in ie ira7 roduvitno. Posebno kaže za nasad po vrtib. Zaploja se po semenu in požlabtnjeno postane drevo ae veče. Razun na^adnih sort razločujejo še rano zrele orehe raznih oblik, ktei ih sad po 2 — 3 tedne prej dozori. Učeni 8trokovnjak Dobnabl jih 7 svoji sadjereji naate^a in opisuje 44 sort. Iz seuuena 7zre.jena dre^esa ne ostajajo stano^itna glede sadii, ampak spreminjajo obliko aada pogostouaa tako, da se iz jedne soite 7 drugo spre^ržejo. To sadno dre7o raste 7 Perziji, kakor je že re8eno, di^je, aade ga pa in sicer 7 7seh sortah, po vsi južni in srednji Eviopi, po 7itih m polju, po sadovujakih in ob cestab. Oreb zahteva globokopistno, rahlo zemljo in nekoliko bolj suho lego, prenaaa mraz od 16—18 stopiuj; kar pa je 7iše, oreb že trpi škodo in 26 stopinj mraza ga 7mori. Zaploja ee po semenu, ki se mora jeseui posejati. Za posejanje se jemljo najlepsi sadovi od 2., 4., 5. in 6. Ti se jeseni 7 brazdice, ki so čre^elj 7saksebi, polagajo, oreh 2—3 palca od oreba. Spomladi začno poganjati. Drugi polagajo seme po zimi 7 klet 7 pesek, in ga še le spomladi, ko je že poganjati za8elo, 7 zemljo polože. Poslednji način zasajanja orehovo je bolj zanesljiv, ker po zimi 7 kleti 7 trdnih in zadelanib zabojib hranjevani orebi niso 7 ne^arnosti od raznik so7ražniko7, zlasti od miši, poškodovani biti. Prvi način seveda, zlasti tam, kjer 86 orebi na debelo sejejo, ne napravlja toliko truda in dela, in 6e se 7 brazdice sesekanega brinja potrosi, se tega miši tudi boje in se posejanih orebov ne lotijo. Semenske orehe tje polagati, kjer ima pozneje oreho^o dre^o stati, je zarad tega dobro, ker se mlada orebova drevesa po presajanju na koreninah ne poakodujejo. Taka dre^esa postanejo starejša in stanovitaejša pa niso toliko rodovitna, kakor presajena dievesa. Semenici dobijo močno navpično korenino in po primeri malo postranskib korenin, zato jib ne kaže na semenski gredi pustiti predolgo, da prestara ne poatanejo. Reja orehovib dieves za presajanje se pa takole godi. Dre^esca brž ko so V/2—2 črevlja ^isoka, se iz semenske grede zdignejo, korenine malo prikrajaajo. Steblica sama se jim pa ne smejo nikdar piirezati. Na to se 7rstama 7 drevesnico posade in tam puste, da postauejo V/2 palca debela, se jeseni ali spomladi previdno in skrbuo izkopljejo in na 87oje tuesto poaade. Orebovira drevesom vršički in veje porezati pa se ne smejo. Veča dreveaa, ki niso bila 7 mladuosti presajena, presajati pa ni dobro. Iraajo navadno premočno navpičoih korenin, ki se pri presajanju le prelabko poakodujejo in na novo posajena drevesa se ali posuše ali pa le klaverno rastejo. Ker orehova drevesa zelo visoka postajajo, zato jih radi ob cestah po 40 6re7lje7 78aksebi posajajo. Kdor si pa ho8e iz orehovib dre^es jednakolicne dre^orede zasaditi, ta si mora mladih oreho^ih dre^es bolj gosto zaaaditi in ko so že precej odrastla, slabejša podreti, tako si vzredi jednakomerni dre^ored. Požlabtnovauje mladib dre^ea z debelimi sortami se godi ali s pišal6ko7anjem ali pa 8 šušlekom 7 precep. Vendar pa se mora 7se to požlahtnovanje pra7 skrbno in pre^idno zgoditi, ako se boče, da se primejo. Sad je dozorel, ko se zvunajna zelena lušina razpoči in se od notrajne pra^e luščine luai. Naša goveja žirina. III. Ozrimo se zdaj malo aem ter tje in poglejmo, kako naša družina ra^na z govejo ži^ino pozimi; tu najdemo*nekaj neverjetnega. Dekla, ki ima živino na skrbi, boče si delo polajšati in si misli, 8em 7e6 kra^am položim, tem dalje bodo pri miru in tem dalje imajo, kaj bi si izbirali: zato vidimo pri nekterih gospodarjib, da itnajo polni hle7 slame; kar živini polaga, 8 tem jej tudi nastilja. Na ta način razmečejin pokvari ve8 krme, nego je treba. Ži^ina namreč poslini 780 slamo, ki jo ima na jaslib in jo razme6e, ker jej ne tekne, in ako je po veliki sili primorana tako pokvarjeno slamo jesti, ne more nje zopet prebaviti; kajti naai prež7eko7a7ci morajo hrano, ki so jo enkrat pojeli, še enkrat prežvekati; zategadelj ae iz vsake hrane napravijo 7 želodci krogljice, ktere potem pridejo se enkrat 7 gobec nazaj in ae enkrat se morajo prežvekati. Iz dolge slame se ne morejo napraviti takšne krogljice, in nasledek tega je, da začne neprebavljena brana 7 želodci kisati; tako pa želodec oslabl, in kedar takšna brana pride 7 čreva, dobi po njej ži^inče tako imeuovani črevui katar, pri katerem zamore tudi poginiti. Ravno tako pokvarijo naae dekle po leti 7eliko krme, 8e kra^am naenkrat 7eliko tra^e ali deteljce polagajo; kra^e ra^no tako 786 poslinijo in razmečejo. Zelene krme moramo le malo enkrat kiavi dati. Kavno tako ne smemo jej nakupičiti travo 7 jasla, ampak položiti jo na leetvico, ki je zadovolj gosta, tako da krava ne more tje vtakniti celi gobec in posliniti vso travo ali deteljico, ampak, da zamore samo z jezikom jemati krmo. Eakoi* treba večkrat krmo polagati, tako mora dekla večkrat živiuo napajati. Po leti, kedar živina dobi zeleno krmo, ne pije toliko vode, kakor po zimi, kedar jej polagamo suho krmo. Zelena krma ima namreč veliko vode 7 sebi, ki se izpubti, kedar *>mo jo posušili na seno ; tako voda pride toraj s hrano 7red 7 živiaski želodec. Dragace pa je po zimi; živiaa postane po subi krmi jako žejna, posebno po slami, tako da nima 7e6 slin 7 gobci in ni zmožna, subo slamo sesukati 7 želodec; tako se zgodi, da stoji žejna in Ia6na pri jaslib. Ce bi bila vendar le toliko pametna in dregnila nespametno deklo in pa jej dala vedeti, da je žejna, da ne more ne žvekati, ne požirati. Zastran napajanja naj bo se omenjeno to, da nikdar naj ne dajejo dekle ali hlapci po zimi kravam, tudi konjem ne, mrzle vode, posebno, ako je v hlevu toplo, zunaj pa velik mraz, ker živina si] s tem prebladi želodec. Voda, ki jo po zimi za napoj rabimo, mora imeti takano toploto, kakor ima zrak 7 blevu. Sem spada še omeniti nekaj zastran čistobe in snažnosti pri go^eji živini. Tudi najdebelejša in najlepša živina dobi nadležen mrčes, aii, ktere se najleži odstranijo 8 kartaeo in umivanjem; mazati jo s kakano mastjo nič ne pomaga, postane se 7e8 nečista. Pred vsakim dojenjem naj dekla kra^i vime umije z v 1 a ž n o, nikdar paz mrzlo 70 do, ker mrzla 7oda pouzroSi na vimenu kr6; in utegnili bi s tem kravo tako pokvariti, da se ne da od nobenega molziti. K temu pa še imamo mleko 6isto; ni 7 njem smetja in gnoja. Kar se gnoja tika, naj vsak goapodar na to gleda, da se hlev barem najmenj enkrat na teden izkida. To pa naj si 7sak dobro zapomni, da 8em dalje pueti gnoj 7 hle^u, tem nezdra^ejii postane zrak in tem 7e8ja nevarnost za ži^ino. Tudi 87itlobe ne ame manjkati 7 nobenem hle7U; a^itloba naj je taksna, da ži^ina 786 lebko vidi; nikdar pa naj ne ima okna pred očmi, ampak vsakikrat od zaja ali od strani. Hlevi naj so zado^olj 7isoki in zraSni. — Na zadnji8 pa naj še omenim, da u i k d a r naj noben ne pripusti bika k telici, dokler ni d 7 e leti stara; ra^no tako noben naj ne rabi mladega bika pred pol drugim letom; O7a6e pok^ari oboje. Kajti ra^no to je uzrok, da je naša goveja živina tako shirana, tako slaba; to je uzrok, da 7idimo nekikrat teleta, ki niso 7e8ja in žmeeiša od kozleta. Za takšno tele pa tudi ne da mesar več ko 3 ali 4 fl. ako bi bilo pa takšno, kakor se od njega zahte^a, dobimo za njega 20 do 30 fl. Tako sem tu naznanil 7 kratkih beaedah, kako bi bilo mogoce naao go^ejo ži^ino doma6e plohe popra^iti. Vsak gospodar, kteremu je le nekoliko ležeče na lastni koristi, in ki samo nekoliko zna misliti, bode spoznal, da 7 totib besedah ni nič umetnega, anipak sarao 7se le na7adna in iz narave posneto. Jožef Kryl.