Naročnina ra Avstroogrsko: V« leta K 2*50. Va leta K 5*—, celo leto K 10*— za Nemčijo:	„	K 3-50,	„	K 7'—,	„	K 14*— za ost. inozemstvo:	„	fe. 4*20,	„	fr. 8-20,	„	fr. 16*80 za Ameriko celo leto 3*26 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek, dne 26. marca 1914. Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. to, I. nadstropje.			Og.asnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat" vin. — Pr večkratnih objavah primeren popust.	
Štev 18.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	.Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Proti novemu kralju novi republičani: Poulični boji v Janini med republičanskimi Epirci in med pristaši
Essad-paše, udanimi albanskemu kralju Viljemu I.
Na vojvodskem prestolu.
Krog vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju slavnem sprehaja cvetna se pomlad in sanja sen o knezu davnem
Oj, ves je v portah bil in zlat, kot ogenj konj pod njim vihral je, ko sredi mečev, vitezov prijezdil je iz sinje dalje.
Ornat je žamet, meč je blisk, pravica raz obraz mu sije, med ljudstvo svoje je dospel, kjer src nad tisoče zanj bije.
Na vojvodski je sedel stol, delil pravico in postavo, in krona zvezd in dijadem sijal je nad njegovo glavo.
In kmetov, velmož, starejšin vsa polna bila je planjava-. Slovenski glas kot zvon doni, ki v linah Gospe Svete plava.
In kar je na planinah rož, kar petja v gozdu je in gaju, vse bujno vzklilo je na dan, vse poje kot v nebeškem raju.
In solnca plameneči val zlatil škrlatne je zastave, in pesmi klic in zvok fanfar pozdravljal brate je v daljave.
In divi silni se Dobrač in zdi se mu, kot da bi sanjal, ko novi knez in vojvoda Slovenom svojim se je klanjat.
Oj, korotanski rod slavil je svetle pravde god visoki — od takrat vojvodski presto! pogreznjen v molk strnu globoki.
Cvetko Golar.
Mlin.
Ti mlin pod goro, beli mlin, zakaj budiš mi spet spomin na jasne dni nekdanje sreče, mladosti solnčno se blesteče?
Zakaj odpiraš stare rane, oživljaš mrtve, pokopane?
Zakaj, zakaj?
Vretena tvoja ropotajo, vodeni biseri skakljajo, kolesa ti goneči in dalje v svet hiteči — vse kot nekdaj!
Golobov tolpa ti nad streho kroži, smehlja se v oknih malih roža roži, objema te mogočne lipe senčni hlad, objema te kot drago svojo ženin mlad — vse kot nekdaj!
Le tebe v mlinu belem ni,
ki tu z menoj iskala si
za zadnji z Bogom — mesto skrito,
da enkrat bilo bi privito
še šibko ti, mlado telo
na srce tožno mi — bolno!
O, mlin pod goro, beli mlin!
Zakaj budiš mi spet spomin na jasne dni nekdanje sreče mladosti, solnčno se blesteče ?
h/. Borštnik.
Planinski dom.
Kdaj navžil se tebe bom, planinski moj — moj gorski dom?
Ti, duša mojega življenja, ti, slednji dah mi hrepenenja !
Kako živim naj tu v ravnini, ko mre srce mi po planini, po rekah bistrih in potokih, vrhovih snežnih in visokih!
Kako da tuj mi svet omili, če duša tja nazaj mi sili, kjer zora zlata gor glave objema in prve žarke solnca dan zajema, kjer zadnji svit večera trepeta, toneč v vodah brezbrežnega morja!
Vi, velikani mrtvi, starci sivi, stoletja speči — ali večno živi!
V zemljo globoko vi uprli ste noge, Glave visoko nad oblake vam štrle. Besne nevihte naj nad vami noč in dan, razmetal, zrušil vas ne bo nikdar orkan; Zaman se zaganjajo v vaše vrhe viharji srditi in plohe vode —
Ko elementov divjih moč omaga, gubi se z lica vam poslednja sraga, in solnce žarko zopet vas obseva ali pa noč v plašč mirni svoj odeva, v globokih doieh pa šume in bobne deroča, narasle, besneče vode — —
Naužiti moreš se sveta, slasti, življenja in blaga, kipečih, vročih ust žene, po klerik tvoja koprne . . .
Vse to je kratek sen mladosti, ki v letih se gubi starosti No, tebe, dom v gorah, planini, na strmi skalnati višini, ti sreče dom, ti dom svobode:
Kdo tebe kdaj navžil se bode!
Ig. Borštnik.
CVETKO GOLAR:
Vasovalci.
Hudo, hudo se je zaljubila Čadeževa Katrica, zalo in prijazno dekle, v Limbar-jcvcKa Janeza. Zelo goreča je bila njena ljubezen; tako jo je pekla pri srcu, da ni mogla ne vzdržati, ne strpeti. Žgala jo je kot pereč ogenj noč in dan. Včasih je na-nagidma šinila z roko in jo položila na srce, zakaj zdelo se ji je, da hoče prebiti tesno ječo ter pogledati, kod hodi Limbar-jev Janez.
!n zvečer je komaj čakala, da je odpotovalo solnce za sveto goro in božjo milost, že je tekla v svojo kamrico, se naslonila na okno in pričakovala v vednern strahu in trepetu svojega fanta. Štela je zvezde in se dolgočasila, dokler ni zapazila sence v globočini vrta, ki je vlekla seboj dolgo in težko lestvico ter jo prislonila pod njeno okno. Katrica se je nato potuhnila kot miška in se šele po dolgem rotenju in trkanju oglasila zaljubljenemu vasovalcu.
Zgodilo sc je pa, da sta se Janez in Katrica sprla za žive in mrtve. To je bilo tistikrat, ko je dobila Katrica lepo, novo krilo iz svetlega atlasa.
Janez je dejal: »Tvoje krilo je sicer lepo, a bilo bi še lepše, ako bi se malo na rožno spreminjalo.«
Katrica je pa dejala:	»Kje imaš pa
oči. Brdavs, ali se ne spreminja na zele-
no? In to je vse lepše. Sicer pa je vseeno, ali je belo ali črno, ti butec!« In vzdignila je ročico ter težko udarila Janeza, ki ji pa tega ni zameril, temveč je izpregovorii:
»Katrica, tega bi se že lahko odvadila. Tvoj ženin sem, in rada me imaš pa ravnaš z menoj kot s pastirjem.«
Katrica pa je kar vzkipela:
»Jaz da bi te imela rada! Pa tebe! takega Brdavsa! Od kdaj pa si moj ženin? To bi rada vedela! Glejte ga no, nikoli več te ne pogledam.«
»Katrica, Katrica, nikar se ne zapusti! Jokala boš, a Limbarjev Janez pojde v vas k Polonci.«
»Pojdi, kar precej pojdi! Rajša vidim, da me vzame vdovec Beloglavec, kakor pa da bi me dobil ti, pokora grešna!«
In pokazala mu je hrbet in jeza je šla čez njen obraz, kot huda ura čez nebo.
»Meni je tudi prav,« je dejal Janez. »Takšnih Katrie, kakor si ti, imam deset na vsak prst.« Tako je rekel in šel. Katrica pa za njim in mu potegne klobuk z glave in ga mu vrže v obraz. Janez se je samo nasmehnil, češ da čez osem let vse prav pride.
»Da boš vedel! Pa ravno Beloglavca, tistega debelega vdovca, vzamem za moža, ki ima tri hiše. Kaj boš ti s .svojo bajto!«
Janez je še omenil, da dobi s starim dedcem njegovo naduho in putiko po vrhu, a Katrica tega ni hotela slišati.
Tako sta se nehala rada imeti in sta se ločila Janez in Katrica.
*
Vdovec Beloglavec je sedel ravno za svojo hišo in kadil iz turške pipe, ko mu pride glas, da ga hoče Katrica za moža.
»Hi-hi-hi,« se je zasmejal možak, »Hi-hi-hi, vidite no, golobičko! Tako bi me rada, hi-hi-hi! Zakaj pa ne, saj sem še imeniten fant, močan in težak, da še sam ne vem kako! Rada me ima, golobička!«
Vstal je in se pogladil po sivi, ostri bradi in po tolstem licu, ki je bilo vse zabuhlo in bledo in zoprno.
»Hi-hi-hi, to sem pa res kar imeniten dečko! Najlepše dekle me hoče za moža. Pa moram biti res še korenjak!«
Šel se je brit, in ko se je ostrgal z britvijo, je vzel palico v roke in pot pod noge.
»Kam pa?« ga je prašal veseli sosed, ki je tresel jabolka.
»Ženit se grem. Gugava Katrica je dejala, da ne more živeti brez mene.«
»Beži kam!«
»Hi-hi-hi, ne more, ne more!«
»Pravijo, da ima ostro šapo tista Katrica in da prasne. Le glejte se, oča, in dobro opravite! In zbežite o pravem času!«
»Vidiš ga, vidiš ga, mi je že nevoščljiv. Zavida mi, o saj mi bo še marsikateri, hi-hi-hi!«
Majal je z glavo in široko odpiral usta ter se režal iz vsega grla. Z grčav-ko je kopal pred seboj in se poganjal z njo, neokretno se je metal na levo in desno, in pot se mu je počasi odsedala. Debel in zavaljen se je valil po cesti, majhen klobuk mu je čepel nad napihnjenim obrazom, kratka suknja je pokala na njegovem hrbtu.
Prišel je k mlademu dekletu in jo napadel v veži.
»Katrica si, kaj ne, hi-hi-hi, jaz sem pa Beioglavec. Ali bi se ne ženila malo? Hi-hi-hi!«
Dekle je strme pogledalo starega dedca.
>;No, no, Katrica, saj sem jaz, zakaj me pa gledaš tako izpod čela, kot bi me ne poznala? Ti mačica, ti, ti. poredkana, ti ti, mala, malčkana.«
Stopil je k njej in prijel nalahno za podbradek mladega, čvrstega dekleta, ki je strmelo nad nenavadnim gostom.
»Pes, ti mačica!«
Zdaj je bilo Katrici preveč in je počila starega dedca po roki, da je prestrašen poskočil in se začel umikati, dokler ni zadel s hrbtom ob zid. Njene sinje oči so se sivo bliskale pod obrvmi in jeziček se ji je sprožil:
»Kaj pa blebečeš, motovilo nerodno, ha ha, ali slišiš travo rasti? Ali imaš preveč ali premalo koles v svoji buči? Haba!« Živ in bister je bil njen smeh, kakor bi skakljal gorski studenček po čistih, od solnca pozlačenih skalah..
»Zorica,« je začel iznova snubač pohlevno, i\, ga je nekoliko zmotil in oplašil veseli smeh dekletov, »Katrica, ali me ne poznaš? Beioglavec sem, vdovec Belo-glavec. Saj si rekla, da me češ za moža? Vidiš no, pa me nisi poznala! Kje je pa Juri, to se pravi, kje so tvoj oče? Kar udarili bomo, pa boš pri nas molzla liske in dime.«
»Ti si dima ti, Pavliha stari, kaj pa misliš? Vidiš jo, tako-le bom jaz tvoja!« In Katrica je zelo spretno potisnila palec med kazalec in sredinec svoje desnice ter to umetnijo pomolila Beloglavcu tik pod nos.
Snubač je iznova poskočil in zadel z glavo in s hrbtom ob zid, da so se mu utrnile iskre v laseh in suknji.
»Glej jo, Katrico, ali me še ne poznaš? Ti punčka ti!«
»Kakšna punčka sem jaz! Veš, rajša hočem, da me vzame hudiček, kakor pa da bi bila tvoja! Štempihar stari!«
»Oj, oj, oj, Katrica, kaj pa govoriš? Saj ne boš, če nočeš. Jaz sem le kar tako dejal —«
»Da veš, prej bom hudičkova kakor pa tvoja, pošast!«
»Nikar, nikar, Katrica, saj že grem, saj že grem! Ostani zdrava in nikar ne zameri, Katrica!«
»Kar izgubi se, zdrava bom ostala brez tebe! Alo, tukaj-le je bližnjica od naše hiše!«
Potisnila ga je skozi duri in vrgla metlo za njim.
»Zdajle sem pa lepo naletel,« se je tolažil Beioglavec grede proti domu.
»Nikomur ne bom pravil, da sem se ženil. Tudi sosedu porečem, da sem šel samo malo na izprehajanje ali pa po tobak, in veselega se moram pokazati in zapeti: »Homdrata, homdrata!« Poskusil se je zasmejati, počohal se je za ušesom in zmajal z glavo.
*
A v tem se je pripetila- nezgoda. Že iz katekizma vemo, da hodi vrag po svetu
kot rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Tisti dan pa je oblečen kot zal fantič v rdeči suknjici in zelenih hlačah korakal skozi lepo gorenjsko vasico in je baš premišljal, ali bo še prišel do večerje domov ali ne. Ko gre tako zatopljen v svoje globoke misli po poti, zasliši Katrico, ki je vpila nad snubačem: »Rajša hočem, da me vzame hudiček, kakor pa da bi bila tvoja.«
Vrag se je posmejal, raztegnil usta do ušes in pomislil: »To velja, da si zapomnimo.«
Še nekoliko je postal ter vlekel na vso moč na ušesa, ali ne bi ujel še kaj sladkega za svoja ušesa. Zelo dobro mu je delo, da Katrica tako lepo misli o njem, in ker je bil še mlad, so ga njene besede prijetno poščegetale okoli srca. Kar ga dekle zopet pokliče po imenu, in zato ni mogel drugače, kakor da se je na glas zasmejal, tako se je zasmejal, da ga je zaslišal cerkovnik Matija, tisti, ki je bil od rojstva mutast, ter je pogleda! skozi okno.
j Ignacij Borštnik, vodja slovenske drame v dež. kranjskem gledališču v sezoni 1913/14.
(Fot. Mosinger v Zagrebu.)
Hudiček je sklenil brez vsakega premišljevanja, da obišče lepo Katrico. Ali tisti dan ie bil še tešč, zato se je podvizal domov k svoji materi, da mu skuha večerji >.
»To velja, da si prav dobro zapomnimo,« je ponovil in si mimogrede zapisal hišno številko, ki jo je bral nad vratmi, kjer je bila doma Katrica. V naglici je pogledal v vežo, kjer je stalo dekle, vse jezno in inido. ter bliskalo z očmi za starim snubačem, ki jo je pometal jadrno po prašni cesti proti domu. Hudičku se je vse, kar je videl, silno pametno zdelo in jo je urno odkurii k svoji materi.
Stara hudičevka je vprav takrat kuhala v velikem sajastem kotlu pasje in volčje meso ter ga mešala z veliko kuhalnico, ko se je prismejal mladi hudiček v kuhinjo. Razodel ji je vse do pičice natanko in povedal, kako se je Čadeževa Katrica vanj zaljubila in da ji ni več živeti brez njega. Skupno sta napravila načrt, kako bi kazalo dekle še bolj nanj privezati, in takoj tisti večer je imel obiskari
Katrico. Oblekel je črno suknjico, kakor jih nosijo najbolj zali gorenjski fantje, potem je prirezal, lepo zaokrožil in nabiksal kopitca, ki so se mu lepo podala. Razčesal je repek ter ga pobasal v desno hlačnico; ves se res da ni dal skriti, a videlo se ga je le malo iz nje. Nato je še navihal brki-ce, in ko je bilo doseženo, se je poslovil od matere ter jo mahnil na svet. Mrak se je delal, in zvezdam se je bleščalo od zlate zarje, zato so odpirale in zopet zapirale drobne oči.
Ko je privihral hudiček v lepo gorenjsko vasico, je že bila gosta črna noč. Ustavil se je sredi hiš in zavriskal tako milo in sladko, da so se dekleta budila iz spanja in mislila, kako junaški in lep mora biti tisti fant, ki zna tako vriskati. Zbudila se je tudi Katrica in takoj je vedela, da je fant zavriskal njej na čast in da pride k njej v vas.
Vstala je in. stopila k oknu. Kar zasliši zopet vriskanje, ki je bilo pa že tako lepo, da ni povedati. Bilo je — če mogoče -še lepše od prvega. Bilo je premilo in udario in zvesto kot bi vriskalo samo srce in ljubezen, in bilo je hrabro, kot bi groinela vojska turškega cesarja.
Katrica se je prijela za srce in je zamižala, zakaj že je videla v duhu tistega vriskajočega krasnika. In glej, ko se je nagnila skozi okno, je zagledala, kako vleče iz globočine vrta črna, tiha senca dolgo velikansko lestvico, in njej je bilo strašno prijetno pri srcu, zakaj Katrica ni vedela, da sam hudiček lojtrico vleče. O Katrica, Katrica, kaj bo s teboj!
(Konec prihodnjič).
Prof. ANTON- BEZENŠEK:
Vitezi — razbojniki.
„Kar smo pridobili v devetih mesecih, smo izgubili v devetih dneh".
Pod tem naslovom piše polkovnik S. Filipov v sofijskem listu »Balkanski Tribuni« št. 1184 svoje spomine na poslednjo vojno s Srbi in objavlja ostro kritiko višjih poveljnikov bolgarske armade in nekaterih bolgarskih diplomatov.
Filipov citira dva dokumenta o objavi vojne: Garašanin, srbski minister, je naznani! dne 1. novembra 1885 1. bolgarskemu ministru zunanjih zadev Canovu, da se smatra dne 2. novembra ob dveh zjutraj vojna proti Bolgariji za napovedano.
Car Ferdinand je napovedal formalno Turčiji vojno dne 18. oktobra 1912.
Potem nadaljuje Filipov: »Ta dva dokumenta dokazujeta, da sta srbska vlada pred 28 leti in bolgarski car lanskega leta vsekdar vnaprej javila, da začenjata vojno in točno sta omenila dan. kdaj se ima vojna začeti. To pomeni, da se protivnik more pripraviti in da stopi nepovabljenemu gostu nasproti. To zahteva viteška čast, to narekuje mednarodna morala. Samo divjaki postopajo drugače.
A kako ie ravnal naš glavni stan? —-Divjake je še prekosil. Samo divjaki iznenadilo z nepričakovanim napadom sovražnika, da pridobe strategične ugodnosti, ki jim naj bi osigurale končno zmago. Proti odloku ministrskega sVeta. da se mora vse dognati na miren način, smo bili dne 29. junija iznenađeni s sledečim poveljem:
»Četrta in druga armada naj izvršita nočno atako na srbsko in grško armado.«
General Savov.
S tem poveljem so naši ljudje od glavnega stana presenetili ne samo Srbe in Grke, nego tudi naš lastni narod; pre-
senetili so ministrstvo in armado, ki je vsako uro pričakovala demobilizacije.
Štab tretje brigade (pri katerem je služil polkovnik S. Filipov) je bil nastanjen v Dojranu. Ob petih popoldne nas je sklical brigadni poveljnik. Zapremo se v neko sobo vsi štirje polkovniki. Brigadni poveljnik nam prečita Savovo povelje. List mu pade potem iz rok. Nihče se ni sklonil, da bi ga pobral. Vsi gledamo drug drugega, ne da bi kdo kaj izpregovoril. Ta molk je trajal kakih pet minut. Potem vpraša eden izmed nas: »Ali je izšel kak manifest za napoved vojne?«
»Na žalost ni!« odgovori brigadni poveljnik. Vsi prebledimo. Sapa nam zastaja ... Ničesar več nismo imeli opraviti in ločili smo se.
Med potom sva si s polkovnikom K. v razgovoru razodela vso togo srca.
»Škoda za lepo slavo, ki smo si jo pridobili!«
»Škoda za vse pridobitve, ki jih bomo
izgubili!«
»Iz vitezov, kavalirjev in boriteljev za čast, slavo in svobodo postanemo nocoj razbojniki!«
Ob enajstih zvečer smo odvedli svoje polke. Med Dojranom in Gevgeliji smo napadli vasi, kjer so bili nastanjeni srbski in grški vojni oddelki. Naleteli smo na nje, ko so bili še v spanju ... kakšna sramota!
In proklinjali smo provzročitelje te naše sramote.«
Taras Grigorovič Ševčenko.
Dne 9. marca 1.1. je minilo 100 let, odkar se je rodil v Morincah, v kijevski guberniji najznamenitejši pisatelj ter sploh začetnik maloruskega narodnega preporoda, genijalni Taras Grigorovič Ševčenko. Priprostih staršev sin — oče mu je bil branjevec in majhen krčmar — je pobegnil še kot otrok od doma, ker je dobil zlo mačeho. Pretepal ga je učitelj in kdor je
Ševčenko svoboden človek. Da je dobil Žukovskij ta denar, je naprosil slikarja Brjulova, da mu je napravil portret, ki so ga potom loterije prodali.
Sedaj se je Ševčenko popolnoma posvetil pesnikovanju in slikarstvu. Prvi zbornik svojih pesmi ie izdal 1. 1840 pod naslovom »Kobzar« in 1. 1842 pesnitev
Ces. svetnik Iv. N. Roger, 40 let oskrbnik ljubljanskih ubogih, predsednik Vincencijeve družbe, ustanovnik, odbornik in član raznih dobrodelnih društev i.t. d. v Ljubljani.
»Hajdamaci«. Politični, pravzaprav čisto narodni značaj njegovega delovanja, ki se )e zrcalil v njegovih vseskoz pristno ljudskih spisih in slikah, ni bil povšeč ruskim vladnim krogom, zato so ga 1. 1847 zaprli; vodstvo ječe Novo Petrovske je dobilo strog ukaz, da »Taras Ševčenko ne sme risati«. A tudi kot kaznjenec je pesnil ter skrival svoje rokopise v svojih črevljih med podplati! Pesnikovanje ga je rešilo obupa in ga vzdržalo v najhujših časih v strašnih ruskih ječah.
Sokol v Londonu: Zmagovalna sokolska vrsta, ki je pri tekmi telovadnih društev lani in letos
priborila prvo častno nagrado.
utegnil. Učil se je slikarstva pri cerkvenih slikarjih; bil je potem livriran sluga, potoval je s svojim gospodarjem mnogo po Rusiji ter vedno risal. Gospodar Engelhard! pa je spoznal veliko slikarsko nadarjenost čednega mladeniča. Zato ga je poslal v šolo k nekemu slikarju v Peterburg. Tu se je seznanil s tajnikom akademije lepih umetnosti, Grigorovičem ter s pesnikom Žukovskim. ki ga je odkupil 1. 1838 za 2500 rubljev, tako da je postal
Šele po desetih letih je bil Ševčenko pomiloščen; toda ko je prišel v svojo ljubljeno domovino Ukrajino, so ga ruski be-riči iznova zaprli; vendar so ga po dveh mesecih zopet izpustili. Ko se je hotel Ševčenko po 24 letih tlačanstva in 10 letih ječe oženiti, je 1. 1860 umrl. Njegovo telo je po njegovi želji zakopano na obali Dnjepra. Vse svoje življenje je bil Ševčenko trpin, preganjan rodoljub, nemiren potnik brez obstanka. Bil pa ni samo ge-
uijalen pesnik, nego tudi duševni vodja svojih rojakov, glasnik socialnih in političnih idealov narodovih, neustrašen bojevnik za kulturno, socialno neodvisnost in svobodo naroda. Pesem Ševčenka je bila pesem vsega njegovega naroda, zato je bil ljubljenec vseh v besede pravem pomenu.
Spočetka je skladal pesmi in balade v romantičnem duhu; potem je prešel k zgodovinskim snovem. V njih je opeval junaške boje Kozakov za svobodo, primerjale jih sedanjemu žalostnemu stališču svoje očetnjave. Končno je bil socialen pesnik in glasnik splošno človeških idealov, piavice, svobode, ravnopravnosti in bratstva. Ševčenko je bil Vseslovan; želel je, da bi se združili vsi Slovani v eno veliko skupino. Nekoč je pisal češkemu zgodovinarju in pisatelju:
.Slava tebi, Safafik, na vseh vekov veke, ker si spojil v eno morje vse slovanske rekel*
Taras Ševčenko v danes narodov svetnik; maloruska inteligenca in maloru-ski priprosti narod, vsi sc zanj enako navdušujejo. Njegov god slave vsako leto kakor velik narodov praznik. Menda ni najti nikjer v slovstvu tolikega soglasja v če-ščcnju ene in iste osebe. A tudi Velikoru-si ga vsi priznavajo kot velikega pesnika povsem individualnega, C 'o narodnega duha.
V Ševčenku sta bivali dve duši: re-volucijonarna, bojevita in tiha, melanholično idilska. »Sl. Matica« v Ljubljani je izdala pred par leti prevod njegovega »Kob-zarja«.
Maloruski narod se pripravlja že več let, da bi dostojno proslavil stoletnico svojega velikega pesnika, duševnega voditelja in slikarja. Po mnogih mestih Ukrajine so hoT i svečanostim odkriti spomenike Ševčenka, imenovati no njem ulice, šole, zavede zbrati razne človekoljubne fonde, prirediti akademije, predavanja i. dr. Februarja meseca pa ie zagrmelo po vsej Ukrajini ter celo po Velikorusiji: minister vnanjih poslov Maklakov je izdal na vse gubernatorje in župane okrožnico, ki v njej »svetuje«, naj Pienovedo vsako proslavo Ševčenkovega jubileja; ulice, šole, zavodi nai se ne imenujejo z njegovim imenom zbiranje denarja za štipen dije. fonde, ki bi nosili pesnikovo ime, naj se opusti. Razume se, da mora biti gubernatorjem in županom ministrov »nasvet« ukaz. Zato Ševčenkovega jubileja na Ruskem ne bo. Duhovništvu ie celo prepovedano prirejati službo božjo na čast Ševčenka. Vse te prepovedi so ogorčile celo mnoge Ruse, koliko boli na še Maloruse. Ruska vlada hoče udušiti vsako maloru-sko gibanic: Malorusi nimaio svoiih šol in sploh nikakih pravic. Dasi iih je 30 milijonov, nimajo v sedanji dumi niti enega svoiega zastopnika. Ruska vlada ima proti Malorusom in Poljakom prav isto nasilno in barbarsko politiko, ki jo imajo proti Slovanom Nemci in Madjari. Razlika je morda le ta, da je ruska brutalnost nroti slovanskim bratom le še ostudneiša. Ruska oficijalna politika ni bila in ni nikdar slovanska, nego ie le omejeno ruska; ruski šovinizem proti Malorusom in- Poljakom je sramota Slovanstvu in svetovni kulturi! Spominu Ševčenku večna slava!
SteGkenpferd-lil^insmiečns mi
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in pote, Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
iia |
i le- I sod. I
Ignacij Borštnik in dramska sezona 191314.
Ko je dosegla koncem sezone 1912/13 gledališka kriza svoj vrhunec, je posegel s krepko roko zagrebški intendant pl. Treščec v nerazvozljivi vozel ter ga je energično presekal s svojo ponudbo: »Dam Vam, Slovenci, svojega člana in odličnega umetnika. Vašega rojaka, g. Borštnika, da Vam vodi slovensko dramo, ustanovi vzorno dramatično šolo. da pomladi dramski ansambel z dobrim domačim naraščanjem ter da Vam dvigne predstave s svojo vzorno režijo in z izbranim
Slovenski štrajkujoči pred šotorom (mati z dvema hčerkama). X Vladimir Predovič.
repertoarjem na višino, ki bo dostojna deželnega gledališča. Hrvatsko kr. zemalj. kazalište pa Vam bo gostovalo vsak mesec dvakrat in Vam prinese po štin različne opere ali operete. V šestih mesecih dobite tako najmanje štiriindvajset različnih oper in operet.« — Ljubljana, ki je zaradi krize zamudila dobo, ko bi bila mogla še sama angaževati operni in operetni ansambel ter pripraviti zanj tudi primerni repertoar, je v odločilnem hipu stavljeno Treščečevo ponudbo sprejela seveda z veseljem. Bila je to edina rešitev
njegovih zaslugah za jugoslovansko dra-matsko umetnost. Ne bomo se ponavljali, saj ve že vsako slovensko dete, da je Borštnik od početka naše Talije doslej največji slovenski igralec; dostavljamo pa, da je Borštnik tudi eden izmed največjih jugoslovanskih umetnikov. V potekajoči sezoni razmere, okolica in repertoar našemu Borštniku sicer niso dopuščali, da bi bil pokazal svojo zrelo, povsem samoraslo, individualno umetnost z vseh strani in v polnem svetlu; toda kdor je videl Borštnika igrati vsaj v »Tekmi«, »Očetu« in »Starem paviljonu«, je spoznal, da je ta naš rojak sijajen talent in silna osebnost, kakoršne nismo imeli, je nimamo in je^ bržčas še dolgo ne bomo imeli enake. Čudežev seveda tudi Borštnik ni mogel ustvarjati v minuli sezoni; toda dosegel je vse, kar se je spričo naših klavrnih razmer in klavrnih sredstev dalo doseči. Sezono pa zaključi z uprizoritvijo prekrasne, dramatsko krepke in psihološko velezanimive Marko Pragove rodbinske drame »Aleluja«, v kateri nam zaigra veliko, morda najbriljantneišo svojo, moderno tragično ulogo tovarnarja Fare. Naš veliki umetnik zaključi dramsko sezono z resničnim umotvorom. Izkažimo mu svojo zahvalnost in priznanje! Ignacij Borštnik pa ni le velik gledališki igralec umetnik, temveč je tudi pesnik. V njegovih pesmih odseva iskrena ljubezen do slovenske domovine in globoko čuteča umetniška duša. Priobčili smo lani v 13. štev. z dne 27. sušca o priliki tridesetletnice umetniškega njegovega delovanja dve njegovi pesmi »Ko zadnjikrat« in »Spustite zagrinjalo«, in danes priobčujemo na uvodnem mestu zopet dve njegovi pesmi, da spozna širše občinstvo tudi Borštnika-pesnika.
Ženski vestnik.
Ženstvo v Albaniji. Ženska v Albaniji nima tiikakih pravic. Nezvestoba zakonske žene se strašno kaznuje. Vsak Albanec, ki zaloti svojo ženo, sestro ali mater pri nezvestobi, ima pravico takoj usmrtiti jo; usmrtiti pa mora tudi ljubimca. Tak mož, brat ali srn ne zapade nikaki kazni in ne krvni osveti. Če pa ogoljufani mož zabode samo nezvesto ženo ali samo zapeljivca, tedaj se
stvom drja. Urusova raziskavat severni tečaj. V tej družbi so tudi tri ženske učenjakinje: ena medicinka in dve naravoslovki.
Eleonora Duše za svoje tovarišice. Svetov-noslavna italijanska tragedinja Eleonora Duše je poklonila svojo vilo pred »Porta Nomentana« v Rimu za društveni in izobraževalni dom igralk hi igralcev. Že prej pa je darovala v isto svrho 10.000 K. Tudi svojo prekrasno knjižnico hoče dati prepeljati v omenjeno vilo, da bo na razpolago vsem italijanskim umetnicam in umetnikom, ki so željni izobrazbe. Razim tega namerava Duše osnovati po vseh velikih italijanskih mestih dome za potujoče italijanske gledališke družbe. Eleonora je igrala več nego 30 let po vsem svetu. Se-
Taras Grigorovič Ševčenko, maloruski pesnik-mučenik, rojen pred 100 leti.
daj je bila tri leta težko bolna in ne nastopa več, nego deluje samo še s plemenitimi deli za gledališče.
Znamenita odlika. Znani češki politik dr. Rie-ger je v svoji oporoki določil 50.000 K, katerih obresti je porabiti vsaka tri leta za častno nagrado onim, ki so izvršili kako izredno plemenito delo za človeštvo. Prvo nagrado 3000 K je dobila letos bivša učiteljica Marija Stejskalova, ki je pred 12 leti ustanovila z majhnimi, skromnimi sredstvi 11 velikih človekoljubnih podjetij. Ta podjetja so: Veliko zavetišče za brezposelne, prenočišče za ženske, sirotišnica in posredoval-
jmmm
Šotori nad 2000 štrajkujočih delavcev, med njimi Slovani, Slovenci in Slovenke, v Coloradi.
iz grozeče sramote, da ostane glavno mesto slovensko brez slovenskega gledališča. Občina pa si je prihranila vse stroške za vzdrževanje Slovenske filharmonije. Tako smo dobili v Ljubljano g. Ign. Borštnika za voditelja slovenske drame in po 19 letih zopet kot prvega svojega igralca. Lani osorej je o priliki 301etnice igralsko-umetniškega delovanja Ign. Borštnika poročal naš Tednik o njegovem življenju in
sme izvršiti nad njim krvna osveta. Udova Albanca se ne sme iznova poročiti. Ako bi to storila, je prav tako, kakor da je varala svojega moža. Če ostane udova brez sina, jo kar odpravijo iz moževe hiše in se mora vrniti domov k svojim sorodnikom. Ženska ne more v Albaniji ničesar podedovati, razim če izjavi, da se ne bo nikdar omožila.
Ženske raziskovalke. Takoj po ruskem Božiču se je odpravila ruska ekspedicija pod načel-
nica za posle v Brnu, 4 otroške kolonije na deželi, dva obmorska hospica za bolne otroke in več otroških zavetišč. Stejskalova je slavila lansko leto 501etnico svojega rojstva. Takrat so jej posvetili češki listi nad vse laskave članke in notice. Še kot učiteljica je sanjarila o rodbinski sreči. A dvakrat so se jej razpršile nade v nič. In prav ta nesrečna ljubezen je glavni vzrok, da je iz ubo-žice vzrasla velika žena, ki posveča vse svoje življenje ubožcem. Sama pravi dobesedno: »Obup
nad mojo izgubljeno srečo je bil glavni povod, da sem darovala vse svoje moči in vse delo zapuščenim in osirotelim, da bi ne utegnila misliti nase, da bi v skrbeh in v trudu za druge pozabila,' da je tudi moje srce hotelo nekdaj imeti svoj del iz življenja.« Plemenita žena naj bi bila vzor vsem Slovankam!
Poročni prstani imajo tudi svojo modo. Bili so izbočeni, potem ploščnati, široki, pa zopet ozki, ostrozobni, ali okrogli. Tudi v poročnih prstanih, ki naj bi bili znak zvestobe,, a ne slika težke vezi, se kaže dandanes velika bahavast. Ljudje, ki si
kar deluje g. ces. svetnik Ivan Roger kot oskrbnik mestnih revežev ali kot ubožni oče. Nobenega enakega slučaja ne poznamo v zgodovini Ljubljane. 40 let ubijati se z vedno naraščajočo bedo v nižjih slojih Poljanskega predmestja, tega ne prenese kmalu kdo! Toda ces, svetnik Roger se je žrtvoval vselej rad, da je pomagal lajšati obstanek bolnikom, vdovam, sirotam in starčkom. Že i. 1866 v času vojne je deloval v patriotičnem smislu ter dobil od obč. sveta po županu dr. Etbinu Costi
| zanemarjenih otrok ter je za svoje zasluge | zabeležen v častni knjigi tega dobrodel-nega društva. Obenem je pokrovitelj mladinskega patronata. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi tečaja bolniških strežnic, ki so i na razpolago Rdečemu križu v slučaju 1 vojne. Kot predsednik Vincencijeve družbe je poklical v življenje cesarsko jubilejno ustanovo za ubožce ter je ustanovil i tudi iz lastnih sredstev Rogerjevo usta-! novo s kapitalom 6000 K v korist revežu I in karitativnih društev. Obitelj Rogerjeva
malo bolj zazde, imajo težke, široke in debele zlate poročne prstane. Pri pogledu nanje ima človek nehote čut, da tak prstan pač zelo teži lastnika. Ali ga moški zato tako radi odlože in skrijejo v svoj telovnik?! V Ameriki so začeli nositi poročne prstane iz platina, ki je dražji, a tudi trpežnejši od zlata, In to je precejšnjega pomena pri poročnem prstatlu, ki ga nosimo vse življenje.
Krila ostanejo tudi na spomlad ozka in kratka. Niti stare dame ne nosijo kril, ki bi se dotikala tal. To je jako praktična noša, a zahteva lepe obutvi in lepih nogavic, kar je prav, ker ženska mora biti tudi pod noge vedno čedna. Nogavice nosijo modne dame silno tanke, a ne luknjičaste. Da se ne prehlade, imajo spodaj še par nogavic mesne barve.
Naročnike, katerim s 1. aprilom poteče naročnina, nujno prosimo, da jo takoj obnovijo.
Naše slike.
Poulični boji v Janini. Za Janino so se bili hudi boji med Albanci in Grki, a Evropa je prisodila Janino vendarle Albaniji, čeprav so Grki Janino osvojili. Toda zdaj so nastale nove težave, ker. več tisoč Epircev noče ničesar slišati o Albaniji, nego hoče imeti svobodno epirsko republiko. Med pristaši republičahske ideje, ki so v veliki večini, ter med pristaši Essad paše vojnega ministra kralja Viljema al-
Kongresmani, med njimi Slovenec X Vladimir kredovič kot tolmač.
priznanico. Bil je 26 let član mestnega zdravstvenega sveta ter se je o. priliki preteče invazije kolere 1. 1886 in pa ob osepniški epidemiji 1. 1888 v Ljubljani od-
Grobovi 36 Slovanov, ubitih v premogovnikih v Coloradi.
banskega so se vršili v Janini po ulicah krvavi boji, v katerih so zmagali republi-čani. Te podpihujejo tudi Grki, ki so se morali iz Epira umakniti. Ko se začno no-vačanja in pobiranje davkov, zavre po vsej Albaniji, in epirski republičani dobe somišljenikov na tisoče in tisoče. Za zdaj so epirske republičane še pomirili. Za kako dolgo, je vprašanje. Albanski kralj in Essad paša bosta morala delati čudeže, da napravita v kraljestvu končno res evropski red in mir.
40 let oskrbnik ljubljanskih ubožcev.
Dne 7. marca t. 1. je preteklo 40 let, od-
likoval s svojo hladnokrvnostjo in srčnostjo. Tudi je z vnemo sodeloval pri dolgotrajnih in utrudljivih posvetovanjih glede naprave ljubljanskega vodovoda. Za te zasluge je dobil laskavo.priznanje in sicer od župana Iv. Hribarja. V potresni dobi je opravljal težavni, večkrat razburljivi posel ubožnega očeta za dva mestna okraja. V blagotvornemu društvu sv. Vincencija deluje kot blagajnik in predsednik že 30 let in je v osred. upravnem odboru podpredsednik ter svetnik državne zveze na Dunaju. Roger je tudi med ustanovniki m odborniki Društva za varstvo in oskrbo
je bavarskega izvora; oče je bil iz bavarskega Dillingena pri Ulmu in je bil oskrbnik sladkornice v Ljubljani; mati je bila rodom iz Kamnika, roj. Hribarjeva. Ivan Roger pa je rojen Ljubljančan. Bil je 42 let trgovec ter je hišni posestnik in meščan. Za svoje zasluge je dobil 1. 1904 od Nj. Veličanstva zlat zaslužni križec s krono ter je bil 1. 1912 imenovan cesarskim svetnikom. Kot mož dobrodelnosti je bil 1. 1901 odlikovan tudi od papeža Leva XIII. z vitežkim križem reda sv. Silvestra. Vrlemu someščanu in dobrotniku siromakov torej vsa čast in priznanje!
Sokol v Londonu. Pri nas je malo znano, da imamo Slovani tudi v tujini društva, na katera smo lahko ponosni. Eno izmed teh je Sokol v Londonu. Zadnji čas se prireja vsako leto tekma vseh večjih telovadnih društev iz mesta v Londonu. Tako se je lani Sokol prvič udeležil te tekme in je tudi zmagal. Bil je prvi ter je dobil za darilo krasno čašo. Razume se. da so letos Angleži vse moči napeli, da bi prišli do zmage, a to je storil tudi Sokol. Člani, ki so tekmovali lani, letos niso smeli. Torej treba novih moči. To je bilo za Sokola težko, ker v primeri z drugimi angleškimi društvi je po številu majhen. A glej. med šestimi društvi je bil Sokol zopet prvi; zopet je dobil dragocen kelih za darilo. Naša slika kaže letošnje tekmovalce z darilom. Na sredi stoji načelnik, Severin, ki mu gre zahvala za napredek društva. Sokol je v londonskih športnih krogih zelo priljubljen in angleški športni listi prinašajo sliko Sokola. Društvo je lani praznovalo desetletnico svojega obstanka. Šteje okoli 70 članov, telovadi jih le polovica. Člani so večjidel Čehi, drugi slovanski narodi so malo zastopani. Slovencev je malo v Londonu, član Sokola je samo
Ivan Potočnik. Društvo je naročeno na list »Slovenski Sokol«, dasi je Potočnik edini član Slovenec. Pred leti so imeli v Londonu tudi jugoslovansko tamburaško društvo »Balkan«. Žal, da je bil ta tudi pravi Balkan. Jugoslovani složnosti ne poznajo, in tako je društvo kmalu propalo. Upamo, da svoje slabe strani popravimo. Učimo se od naših bratov Čehov!
del nihče. Preiskavah so odtiske njenih šap, njene vgrize, njeno blato, a — dognali niso, s kakšno zverjo imajo opraviti. Celo posestniki zverinjakov in naravoslovci so ugibali, ali zver ni lev, puma ali hijena. Trdili so, da je ušla bržčas iz kakšne menažerije. Zaradi nje so bile zaprte šole, ker so se bali za šolarje. Te dni pa je lovec Pavel Steinbauer, ki je v službi grofa
tem so zastavkali tudi premogokopi po južni Coloradi. Uzrok stavki so slabe plače, nepoštene mere in vaga. Večina teh delavcev dela od mere in vage, in tu so jih še podjetniki za tisto malo večkrat osleparili. Kar je pa najslabše, ti siromaki niso imeli nobenega varstva za življenje. Kompanije so se le malo ali pa nič brigale za življenje svojih delavcev. Glavna briga
Žrtve minole zime: Š st šolskih otrok iz Vyprta v starosti 7—8 let se je zateklo sredi februarja t. I.rpred strašnim^ mrazom^pred gozdno votlino
v Krušnih gorah in ondi zmrznilo. Našli so jih šele čez nekoliko dni.
Kmečki strah ali »Bauernschreck« ubit? Več mesecev je strašila neznana zver po Koralpah in Stubaalpah, t. j. na vzhodnji koroškoštajerski meji blizu lo-bodske doline. Napravila je ogromno škode. Raztrgala je več sto ovac, govedi in divjačine, a niso je mogli najti. Cele trume lovcev in vojakov so jo lovile brez uspeha. Različni ljudje so jo baje videli iz daljave, a kakšna zver je ta strah, ni ve-
Henckel-Donnersmarka, obstrelil velike-I ga volka. Volk je utekel, dasi je bil pre-i streljen, a že naslednjega dne so ga našli in ga z novo kroglo usmrtili. Zdaj trdijo, da je balkanski volk, 38 kg težak. Srečni lovec dobi lepo nagrado, nesrečni kmetje pa so odrešeni velike nadloge.
Delavska stavka v Coloradi. Pred i več meseci je izbruhnila stavka v Bakre-■ nih rudnikih v državi Michigan. Kmalu za
kapitalistov je, kateri rudokop nosi večje dohodke. Po teh rudokopih je krvavelo ubogo delavstvo. 31. januarja 1910 je v premogokopu v Primero Colo. 87 premo-garjev izgubilo življenje, med njimi 36 Slovanov, ki, kot kaže slika, skupaj počivajo. Veliki spomenik so postavile Slovanske jednote. Kapitalisti so napeli vse moči, da bi zadušili stavkanje. Takoj so izgnali vse stavkarje iz hiš. Skoraj vse hiše naokoli
rudnikov so last kompanije. Rudarji so se izselili, ampak ne kot so pričakovali kapitalisti. Postavili so si platnene šotore blizo vhodov rudnikovih in tam čakali stoje zmage. Boj je napredoval. Strašno zimo so ti reveži preživeli v teh šotorih, in kakšna zima je na Coloradskih prerijah, ne ve, kdor je ni sam prestal. Boj je dosegel svoj vrhunec, ko so se spoprijeli stavkolomi in beriči s stavkarji. Na obeh straneh je ostalo več mrtvih. Stranke so druga drugo krivile. Da se dokaže krivda, je poslal predsednik Wilson preiskovalni odbor petih kongresmannov. To je sedaj drugič, da je kongres v U. S. A. preiska-val delavske razmere. Da bi izvedeli resnico, so šli kongresmani takoj v te kraje ter naznanili, da bodo vsi zaslišani. Zasliševanje se je pričelo že pred 3 tedni, a bo trajalo še par tednov. Nad 350 prič je bilo že zaslišanih. Ker je večina delavcev Evropejcev in nezmožnih angleškega jezika, so najeli tolmače. Tako je za vse slovanske dialekte tolmačil Vladimir Predovič iz Puebla, naš rojak.
Zvest posel. Zvesti in stanovitni uslužbenci so dandanes že zelo redka prikazen. V Št. Danijelu na Koroškem služi Andrej Šumnik že 25. leto nepretrgoma kot oskrbnik p. d. Pečnikove kmetije. V tej dolgi dobi se je Andrej odlikoval po vse skoz marljivem in vzornem oskrbovanju kmetije. Naj bi bil vsem poslom v lep vzgled!
»Živo kolo« hrvatskega Sokola v Filadelfiji. Pri javni tekmi hrvat. Sokola v Filadelfiji so izvajali predtelovadci zanimivo vajo, ki so jo nazvali »živo kolo« in ki ie občinstvu prav, prav posebno ugajala. Ta živa slika je sestavljena s pomočjo velikega lesenega kolesa, ki ima osem precek, čvrsto spojenih v kolo, ki na se moreio naglo razdreti in sestaviti. Telovadci se postavijo nred prečke in se drže krenko za roke. Dasi se naslanjajo ob prečke, je vendar vaja zelo težka, ker moralo, vzdržati svoja telesa v raznih legah, pri, čemer trpe roke in noge. Zlasti ima
Zagoneten slučaj slovenske služkinje Viktorije Peterlinove, umrle 12. t. m. v Ljubljani, ne da bi se razkrilo vzrokov.
(Opis glej v prejšnji številki.)
velik napor telovadec, ki stoji v sredi na vrhu. To živo sliko je sestavil vaditelj br. Viktor Gašperovski.
V tibetskem samostanu. V južnoazij-skem, 4000—5000 m visoko dvigajočem se Tibetu živi 2 in pol milijona Bodžev, ki so sorodni Kitajcem. Po veri so, kakor Indi, Budhisti, njihovi svečeniki se zovejo Lama ter žive tudi skupno v samostanih. Tibet je pod kitajsko 'nadoblastjo, toda Angleži
imajo v Tibetu svobodno trgovino ter s tem tudi največji vpliv. Glavno mesto je Lhasa, t. j. sedež bogov; v njem živi Da-lai-Lama, vladar, ki je povsem odvisen od svojih svečenikov. Njegova palača je prekrasna in ima pozlačene kupole. V Lhasi živi 16.000 menihov, ki verujejo še v razne duhove in malike ter iih časte v čudno strašnih maskah. Pri vsej kulturi, ki jo imajo Kitajci in ki jo vsiljujejo Angleži, se je v Tibetu po bramanskem vzoru ohranilo še najneumnejše malikovalstvo, ki je včasih evropskim potnikom smrtno nevarno in usodno.
„Kmetski strah" — 6 let star volk — ubit.
Ustrelil ga je lovec Pavel Steinbauer.
Razne vesti.
Spomin na 500 letnico slovenskega ustoličenja koroškega vojvode. Sloven. akaa. in učiteljsko društvo „Korotan" je izdalo sliko vojvodskega prestola, primerno za stenski okras in za šolske učne namene. Naj bi ne bilo zavedne slovenske hiše in nobene slovenske šole brez te lepe slike! Vzlic izborni tehniki stane komad po pošti le 70 v. Naročajte si jo! Z nakupom koristite tudi „Korotanu" ■ Naročila sprejema: Pavel Koschier, učitelj, Velikovec, Koroško.
Hrvatski pisatelj Anton Gustav Matos umrl.
Jedva 41 let star je umrl v Zagrebu po strašnem trpljenju duhoviti kritik, feljtonist, pesnik in pisatelj Matos. Bil je učiteljski sin, rojen v Travniku, a Zagreb mu je postal resnično rojstno mesto. V Zagrebu je preživel najlepšo mladost in se je izobrazil in tam je delal neumorno do smrti. Ker je bil že kot dijak nemiren, neukrotljiv in uporen duh, je moral izstopiti že iz 6. gimu. razreda. Na Dunaju je študiral živinozdravništvo, a tudi te študije je kmalu obesil na kol ter rajši sviral na čelu, pesnil ter postal umetnik. Ko so ga vzeli v vojake kot prostaka, je seveda nerad prenašal korpolarske surovosti in častniške budalosti. Uprl se je in zaprli so ga. On pa je ušel iz ječe, bežal čez zamrznjeno Savo, se ognil vsem kroglam, ki so žvižgale za njim ter se zatekel v Beligrad, kjer je postal čelist pri gledališkem orkestru. Vzdržal ni dolgo, nego potoval po Nemčiji, Švici, Franciji, živel več let v Parizu ter je bil končno pomilo-ščen. 2e v Belgradu je bil žurnalist, seveda vedno oster opozicijonalec in strupen polemik. V Zagrebu je svoje žnrnalistovanje nadaljeval,' polemiziral z vsemi in vsakomur, imel nebroj sovražnikov, pa seveda tudi — zlasti med mladino — nebroj prijateljev. Bil je dober človek, njegovo pero pa je bilo ostro, ubijalno, žaljivo do skrajnosti, neštetokrat krivično, a Matos je bil tudi pošten, ki je spoznano krivico vselej rad popravil. Svoje vtiske in kulturne pridobitve je objavil v dveh knjigah »Vidici in putevi« ter »Ogledi«. Spisal jil je stradajoč, zmrzujoč, raztrgan, osamljen, a ponosnega, bistrega duha in neukrotnega pogu-
m. Napisal je dalje tri knjige beletrije in kritik: »Umorne priče« ter »Naši ljudje i krajevi« in »Iverje« in »Novo iverje«. Njegpva lirika novih oblik in misli je našla mnogo posnemovalcev, njegov slog, izbrušen po francoskih vzornikih, je bil najfinejši v hrvaškem slovstvu. Ko se je vrnil v Zagreb, je postal učitelj francoščine, ki jo je govoril in pisal kot hrvaščino. Zadnjih 6 let je živel stalno v Zagrebu kot učitelj, žurnalist, kritik in pesnik. Zaradi kajenja je dobil raka v grlu. Operirali so ga trikrat, a moral je umreti. Umrl je s knjigo Šandorja Gjalskega »Pod starimi krovovi« in s svinčnikom v roki. Pokopali so ga z veliko častjo.
Atentat ministrove soproge v Parizu. V ponedeljek, 16. t. m. zvečer je ustrelila v uredništvu soproga francoskega finančnega ministra Cail-lauxa urednika pariškega lista »Figaro«, Calmetta. Pet strelov je oddala nanj. Ponoči je umrl Cal-mette. Soprogo finančnega ministra so takoj aretirali. Umor je posledica nesramnih osebnih napadov v listu »Figaro«. Finančni minister Caillaux, pravzaprav voditelj vsega sedanjega ministrstva, je imel ljute sovražnike pri političnih strankah, ki bi rade, vzpostavile na Francoskem zopet kraljestvo. Vsi konservativni listi, zlasti pa »Figaro«, so ga zadnje tedne napadali in ga dolžili vseh mogočih in nemogočih stvari. Izdajatelj »Figara« Calmette ga je hotel na vsak način uničiti. Pričel je priobčevati intimna pisma, ki jih je pisal Cail-laux 1. 1901. ženi nekega državnega pravdnika. Na njegovo prigovarjanje se je ločila ta od svojega soproga in se poročila s Caillauxem. Zakon pa ni bil srečen, in Caillaux se je kmalu ločil. S pismom, ki ga je bil sedaj priobčil »Figaro«, je izsilila ločena žena, da jej je plačeval Caillaux na leto 15.000 frankov. Ločena žena je pa imela tudi fotografijo tega pisma in s to fotografijo je hotela izsiliti od Caillauxa 50.000 frankov na leto. Cail-!aux je odbil to zahtevo in nato je izšlo pismo v »Figaru«. Ker je naznanjal list, da priobči še druga zasebna pisrna finančnega ministra, je spravilo to soprogo ministrovo v tako razburjenost, da je izvršila grozno dejanje. Soproga ministrova se je hotela maščevati nad umazano gonjo lista »Figaro« in nad povzročiteljem te gonje Calmettom, o katerem trdijo, da je bil zelo podkupljiv. Morda :e bil minister res kriv raznih lopovščin, toda Call-
25. leto oskrbnik: Andrej Šumnik v Št. Danijelu na Koroškem.
mette je priobčeval zasebna, ženskam pisana pisma, ki ne spadajo v javnost. Vsak umor obsojamo, toda razumemo tudi strašno razburjenost odlične dame, ki je postala morilka iz ljubezni, ne iz lakomnosti ali iz surovosti. Ko »Figaro« le ni hotel prenehati z grdimi osebnostmi ter je prekoračil vse meje dostojnosti, je dejal Caillaux: »Ce bo Calmette še blatil moje zasebno življenje, mu zdrobim kosti.« Te besede so spravile gospo Cail-laux popolnoma ob pamet in dejala je svojim prijateljicam: »Tako daleč ne sme priti. Tako nasilno
dejanje uniči politično karijero mojega moža.« Naslednji dan je zvedel Caillaux, da priobči Cal-rnette v torek zopet intimno pismo. In nato je izvršila ministrova soproga ono usodepolno dejanje, ki ga vsakdo obsoja. Takoj po atentatu je podal Caillaux svojo demisjo. Ministrski svet še je sešel na posvet in domnevajo, da odstopi kmalu vse ministrstvo. Pripadniki kraljestva, zmešani roajalisti, so uprizorili v torek zvečer proti Cail-iauxu velike izgrede. Demonstrantje so šli na cesto in klicali: »Proč s Caillauxem! Proč z republiko! Živel kralj!« Policija je razgnala kričače, ki so se pa pozno ponoči zbirali še enkrat. Policija je aretirala več oseb. Gospa Caillaux je lepa, izobražena dama, stara 40 let in rojena Parižanka. Prvič je bila poročena z odvetnikom Claretie^ ki je bil obenem tudi sodnijski poročevalec »Figara«. Od tega se je pa ločila in se poročila leta 1911. s sedanjim finančnim ministrom. Pri zaslišanju je izpovedala, da ni imela namena usmrtiti Calmetta, temveč da mu je hotela dati lekcijo in da obžaluje svoje dejanje. Njen zagovornik je odvetnik
Živo kclo hrvatskega Sokola v Filadelfiji. Sestavil
Lahori. V zadnjih 20 letih sta se pripetila v Parizu dva slična atentata. Gospa CIovis Hugues, pesnikova in poslančeva soproga, je ustrelila nekega moškega, ki jej je pisaril leta in leta sramotilna pisma. Žena poslanca Paulmiera je ranila urednika lista »Petite Republique zaradi nekega članka. Obe sta bili pred pariško poroto oproščeni, ker tudi svobodni žurnalistiki ni dovoljeno vse. Zakonske in obiteljske tajnosti se ne smejo zlorabljati v nikakem boju!
Število rojstev v Nemčiji pada. Rusi se sila hitro množe in če pojde tako dalje, kakor doslej, bo imela Rusija I. 1948 že 344 milijonov ljudi, t. j. nekaj milijonov več, ko vsa ostala Evropa skupaj. Nasprotno pa se število rojstev v Nemčiji zmanjšuje ter se rodi ondi čimdalje manje otrok.
V 10—15 letih bo na Nemškem prav toliko rojstev, kolikor jih je že danes na Francoskem, kjer ima ogromna večina zakoncev le po dva otroka. Zlasti v Berolinu je število porodov strašno padlo. Poljaki na Nemškem pa so še zelo plodoviti, kar deia Germanom hude skrbi. Tudi število rojstev
ua Angleškem in v Skandinaviji pada, toda ne v toliki meri, kakor na Nemškem. Romanski in zlasti slovanski narodi pa se še zelo množe. V Nemčiji se je v zadnjih desetih letih število rojstev zmanjšalo prav za toliko, za kolikor v Franciji v zadnjih petdesetih letih. Nazadovanje se je začelo prav posebno čutiti v poslednjih šestih letih, ko so začela padati rojstva v delavskih in nižjih slojih. Tudi učiteljski stan očividno štrajka. K sreči pa se zmanjšuje tudi umrljivost na Nemškem. Vendar dela padanje rojstev Nemcem tolike skrbi, da že javno razpravljajo o tem. Krivdo zvrača tajni zdravstveni svetnik Krohne na dejstvo, da se čim dalje več žensk posveča raznim poklicem. Baje ima 25% nemških žensk kak poklic. Zato se može pozneje ali pa sploh ne ter imajo le eno, dve deteti ali pa še rajši nobenega. Baje se Nemcem tudi predobro godi, ker čim slabše so življenske razmere, tem več se rodi otrok. Bogataši ne marajo otrok in posnemajo jih skromnejši sloji, ker hočejo lažje živeti, kot njih dedi, ki so narodih kopo otrok, zato pa — stradali.
Cigani. (Dalje in konec.) Cigansko dekle je s svojo ljubeznijo radodarno in ne pozna zvestobe; omožena ciganka pa mora biti zvesta, ker smatrajo cigani prelomitev zakona za največjo sramoto. A tudi za dekle je sramotno, če ljubi ne-cigana. Nobeno dekle sc ne omoži preje, dokler nima srebrne kronice za lase in dovolj tolarjev, ki so vpleteni v kite. Najrajši imajo tolarje Marije Terezije ali še starejše srebrnjake in zlatnike. Novce preluknjajo in vpletejo. Nekatere potujoče družine so prav imo-vite. V novejši dobi žive cigani ne le v šotorih, nego tudi v lesenih barakah, ki jih po-deio, kadar ne dobe v dotič-nem kraju več dela zaslužka in koristi. Cigani so kovači, rezbajo žlice, so gasilci apna in opekarji Zlasti kovači so izvrstni. Potujoči cigani niso muzikalni in malokdo zna vsaj za silo igrati na goslih. Le med stalno naseljenimi cigani so muz kantje. Glasbeni talent po-dejuje sin po očetu. Cigani, ki potujejo, ne plačujejo davka na Ogrskem, ker nimajo posestev ; poročajo se le po svojih obredih in otroci ne hodijo v šolo:	Stalno nastanjeni vaški
cigani ne znajo več pristne ci-ganščine, nego govore jezik na-
br. Viktor Gašparovski. roda' med katerim žive! Neka‘ teri pošiljajo otroke v šolo, so
dosti pridni delavci ter imajo le še rjavo polt, a surovejše obraze. Žive po svojih kočah in hišicah skupno konci vasi, imajo svoje sodnike, „kineš“ zvane, ki jih volijo sami in morajo razsojati v prepirih. Cerkvene poroke tudi vaški cigani navadno ne poznajo; ne sklepajo poročnih pogodb, pa tudi žen si ne kupujejo. Baje so prav inteligentni, a zavratni in v željah nesramni. Toda po svoji naravi so leni in brez vztrajnosti. Če pa so za delo odgo-in v šoli vsaj za silo izomikani, morejo postati prav uporabni. Prirojena jim je sebičnost in nesložnost, go ljufivost in nagnjenost k tatvini. Za poljedelstvo so se izkazali neporabne, ker ne poznajo vztrajnosti in ne ljubezni do grude Boljši so kot mešetarji in dninarji. Če teden dni delajo, morajo štirinajst dni počivati. Ker na Ogrskem sploh nedostaje šol, so cigani nekultivirani. Le če bi se jih prisililo v šolo in k delu. bi mogli postati cigani sčasoma koristni člani družbe. (Oesterr. Rundschau, 5. zv )
Dijamantni nakit ruske kneginje. Pariški listi so prinesli v zadnjem času zanimiv spomin iz dobe prvega cesarstva. Takrat je občudoval ves Pariz pre-prekrasne demantne ročne obroče ruske knjeginje N.,
soproge tedanjega ruskega poslanika na francoskem cesarskem dvoru. Pri neki predstavi v dvorni operi, ki se je je udeležil tudi cesar s cesarico in vsem dvorom, je blestela v bližini cesarjeve lože ruska kneginja s svojimi znamenitimi demantnifni ročnimi obroči. Koncem drugega dejanja je stopil v ložo ruskega poslanika sluga v cesarski livreji ter je spregovoril z globokim poklonom: Njeno Veličanstvo je opazilo prekrasni nakit Vaše Jasnosti, ter prosi, da bi Vaša Jasnost dovolila cesarici, da si sme enega izmed ročnih obročev bližje ogledati. Kneginja, vsa srečna nad toliko odliko, je hitro snela obroček in ga izročila slugi, ki se je z globokim poklonom odstranil. Čakala je lepa Rusinja na povabilo v cesarsko ložo, čakala, da jej vrne sluga vsaj njen dragoceni obroček, a pričakala ni niti enega, niti drugega. Minila je predstava, kneginja se je vrnila vsa nemirna domov. Naslednjega dne je poizvedel njen mož, da cesarica ni poslala po demantni nakit, nego je bil livrirani sluga pretkan tat. Začela se je huda gonja za prebrisanim tatom. Soprog kneginje se je trudil na vse možne načine, da ga izsledi. Razposlali so na stotine detektivov; knez poslanik pa je čakal na policiji. Prav takrat se je oglasil pri kneginji policijski uradnik, češ, da je najden demantni obroček, a sedanji njen lastnik trdi z vso gotovostjo, da je dragoceni obroček stara rodbinska lastnina rtjegove obitelji. Zato prosi knez svojo ženo, naj izroči odposlancu drugi enaki obroček, ker hočejo na ta način prepričati lastnika prvega obročka, da je ukraden. Kneginja je izročila nakit policijskemu uradniku; zvečer je pa zvedela, da soprog ni poslal ponj in da je izročha še drugi obroček tatu, ki je bil preoblečen v polic jskega uradnika. Vse iskanje e bilo brezuspešno, kneginja ni nikoli več videla svojega prekrasnega nakita.
Posebna nagrada
našim naročnikom!
Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za leto 1915, ki izide meseca oktobra.
Za vsakega pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna,, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača za vsako sliko po 40 vin., za ovoj in poštnino. Za inozemstvo 80 v.
Kot nagrado dobe naši naročniki naslednje knjige po znižanih cenah:
Dr. V. Deželič: „V burji in viharju," ilu-strovan zgodovinski roman. Prevel Sta-rogorski. Broširan izvod S'30 K, vezan 4'80 K. Za inozemstvo 60 v več.
Dr. V. Deželič: „V službi kalifa", zgodovinski roman. Prevel Starogorski. Broširan izvod 2 K, vezan 3 20 K. Za inozemstvo 40 v več,
Marko Stojan: „Za svobodo in ljubezen" roman z Balkana, I. knjiga. Broširan izvod 1'70 K, vezan 2 70 K. II. knjiga broširan izvod 1'70 K, vezan 2'10 K. Oba dela skupaj broširana 3 K, vezana 4 K. Za inozemstvo 70 v več. Roman „Za svobodo in ljubezen" je najzanimivejši roman sedanjosti, poln žarke domovinske jugoslovanske ljubezni. Vsakdo naj bi ga čital! Vsaka knjižnica, vsako društvo si naj nabavi po več izvodov te krasne povesti z Balkana ! Starogorski! „Junaki svobode", povesti in črtice iz balkanske vojne. Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'80 K. Za inozemstvo 40 v več.
Josip Kozarac: Mrtvi kapitali", krasna slavonska povest. Prevel Starogorski. Broširan izvod 1'50 K, vezan 2'50 K. Za inozemstvo 40 v več.
Kdor pa plača naročnino za „Slov. II. Tednik" za celo leto vnaprej tj. 10 K, dobi kot posebno nagrado knjigo „Mrtvi kapitali" zastonj in poštnine prosto.
EMIL GABORIO :	5. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Priznati moram, da je napravil .mladi vikont name najboljši vtis. Njegova starost in postava je enaka moji, lase ima temnoplave in celo nekam podoben bi mi bil, če ne bi nosil polne brade. Njegova zunanjost je zelo odlična, žlahtna in za par iet mladostnejša od moje. Ali to je umevno; njemu ni bilo treba nikoli delati, boriti se in trpeti. Eno pa je gotovo: da ne nosi po nevrednem imena, ki ni njegovo.
Ko me je zagledal, je vstal in me pozdravil prijazno. Vprašanje, ki mi ga je hotel očividno zastaviti, sem prehitel s temi besedami:	»Čudili se boste, gospod,
da si želi tujec tako nujno razgovora z vami. Toda v žalostni in kočljivi zadevi, ki me vodi v to hišo, nisem mogel govoriti z nikomer drugim kakor z vami, zakaj čast imena, ki ga nosite, je v nevarnosti.«
Zdelo se je, da ne veruje mojim besedam, zakaj vprašal me je s skoraj imper-
»Niti malo ne. Zakleni; je vrata knjižnice, ponudil mi naslanjač in me povabil nato, naj mu razložim namen svojega po-scfa.
Prej, med tistim četrturnim čakanjem sem bil natanko premislil svoj načrt; zato s epi imel zdaj dovolj oblasii nad seboj, da sem se mogel spustiti naravnost proti cilju.
— Gospod, sem izpregavoril. izvolite me poslušati docela mirno in ne izražajte se o neverjetnih dejstvih, ki vam jih hočem razodeti, dokler ne pročitate vse korespondence. Vzlasti pa se ne dajte zapeljati v kak poizkus nasi'ja — b:| bi brez pomena!
Vikontov pogled ie bil čim dalje bol' začuden; rekel je naposled: — Govorite brez skrbi, poslušati vas hočem mirno do konca.
Takrat sem vstal, stopi, korak proti njemu in izpregovonl tiho: -- Gospod, vi n.ste zakoniti sin grofa de Komarena. Pisma, ki jih držim v roki. varu dokažejo to.
Vikont je sedel s pismi k majhni mizici, jaz pa sem se vstopil h kaminu, kjer je svetlo plapolal ogenj. Opazoval sem natanko vsako njegovo kretnjo; niti najmanjša izprememba v njegovih potezah mi ni ušla.
Vse svoje žive dni nisem videl ničesar tako strašnega, kakor je bila nenadna izprememba na vikontovem obrazu. Njegov lastni sluga ga ne bi bil spoznal v tistem trenotku. Groza ga je bilo gledati. Bledel je od minute do minute; izvlekel je bil rutico in jo dvignil od časa do časa k ustom. Zatrjujem vam, njegove ustnice so bile nazadnje ravno tako brez barve kakor bela rutica. Velike kaplje znoja so mu stale na čelu. oči so mu osrepele, sleherni izraz življenja je izginil iz njih. Toda nobena beseda, noben vzdih, noben stok se ni izvil njegovim ustnicam. Niti z roko ni zamahnil. Za hip me je popadlo takšno sočutje. da bi mu bil najrajši iztrgal pisma, vrgel jih v ogenj in mu zaklical: Pozabi, kar si čital! Vse naj ostane, kakor je bilo;
I M I I I I I I I I I I I I I I I I I II I ■
' I I I III I I I I I I I 11 I I I I I


V tibetskem samostjnu. Skupina menihov s strašnimi maskami na glavah pri verskih obredih na čast boga Lama.
tiuentnim .nasmeškom, ali bo trajal razgovor dolgo časa; prav brezobzirno sem mu potrdil to. vprašanje.«
»Prosim vas, pripovedujte zdaj vse prav natanko. Ta razgovor je zame najvažnejši, ako naj razumem vso zadevo,« je dejal kabaret razburjen.
»Vikont se mi je videl nevoljen. Hotel je preložiti razgovor na poznejši čas, češ, da gre vsako jutro ob tej uri h gospodični d’Arlanž, svoji nevesti, ki ga pričakuje tudi danes. Ker sem se bal, da mi uide zares, sem naglo izvlekel pisma in mu pomolil eno izmed njih. Kakor hitro je spoznal pisavo svojega očeta, je postal takoj krotkejši. Prosil me je, naj mu dovolim obvestiti nevesto s par vrsticami — potem da mi je na razpolago. V naglici je napisal pisemce, izročil ga slugi, da naj ga odnese takoj, in me povabil nato v sosednjo sobo, kjer je nameščena knjižnica.«
»Samo nekai naj vas vprašam,« ga je piekinil Tabaret. »Ali ga je kaj zmedel pogled na pisma?«
| Zakoniti sin gospoda grofa pa živi in me | , pošilja k vam. — Med temi besedami ni-| sem obrnil oči od njega, in videl sem, ka-i ko se mu je zablisknil gnev preko obraza.
V prvem hipu sem mislil, da mi skoči za vrat. Toda osvestil se je. — Rad bi čital ; pisma, je rekel kratko. In dal sem mu jih.«
»Kaj! Pisma ste mu dali v roko, vi neprevidnež!« je kriknil 'kabaret.
»Zakaj bi mu jih ne bi dal?«
»Če bi jih bil uničil!«
Odvetnik se je oprl težko na ramo svojega priletnega prijatelja ter dejal z zamolklim glasom, divje zavijaje z očmi: »Saj sem bil poleg; lahko mi verjamete, da ni bilo nevarnosti...«
»Ubil bi ga bil,« je šepnil Tabaret.
Noel pa je pripovedoval svojo pri-povest:
»Že prej sem bil izbral najvažnejša pisma in podčrtal dokazilna mesta z rdečim svinčnikom. Prosil sem vikonta, naj si prihrani za zdaj čitanje vseh stošestin-petdeset pisem in pogleda samo, kar je zaznamovanega.
moj brat si, in ljubim te preveč, da bi ti pripravil takšno bol.«
Tabaret je prijel Noela za roko in mu jo stisnil nežno.
»Da, da, po tern vas mora vsak spoznati, vi blaga duša.«
»Da nisem sežgal pisem v resnici, se imam zahvaliti samopremisleku:	kakor
iiitro uničim dokaze, me vikont ne pripo-zna vdč za svojega brata, marveč se mi zasmeje in mi pokaže vrata.«
»Najbrže bi bil storil tako.«
»Pustil sem ga tedaj prečitati pisma do konca. Za kake pol ure je bil gotov. Vstal je, postavil se pred mene in dejal: Prav imate, gospod; ako je pisala ta pisma v resnici roka mojega očeta, potem kaže vse, da nisem sin grofice de Koma-ren. Vseeno pa so to zgolj domneve. Ali imate dokaze?
Na tak ugovor nisem bil pripravljen. — Najtehtnejši dokaz bi podal lahko German, sem dejal, skoraj v zadregi.
— German je mrtev že nekaj let.
Takrat sem mu omenil dojiljo, Klav- | dino Leruževo, češ, da bi lahko pričala | ona. Rekel sem mu tudi, da stanuje v La Žonseri.«
»In kaj je dejal nato?« je prašal Ta-baret hlastno.
»Izprva je molčal; zdelo se je, da premišlja. Potem pa se je udaril po čelu, rekoč; — Zdaj se spominjam! Saj poznam tisto ženo: trikrat sva bila pri njej z očetom in vselej ji je izročil znatno svoto denarja. — No, vidite, to je nov dokaz, mu pravim. On pa hodi nervozno gorindol; čez nekaj časa se ustavi pred mano in me praša: — Torej poznate zakonitega sina grofa de Komarena? Jaz povesim glavo in pravim tiho: — To sem jaz sam! — Saj sem si mislil, odgovori on. Nato pa me prime za roko in pravi: — Brat moj, odpuščam vam.«
»Hm, kakor je bila reč takrat, bi bil vsak pomiloval njega bolj od mene. Pasti s take višine... Moj položaj, primerjati z njegovim v tistem trenotku, ni bil daleko tako bridek. Čez nekaj časa sem ga prašal, kaj namerja storiti. Pomislil je nekoliko; nato je dejal: — Moj oče se vrne za osem do deset dni. Kakor hitro pride, zali te vam od njega pojasnila. Ta rok na mi morate dovoliti. Obetam vam, da pridete do svojih pravic. A zdaj vas prosim, da me ostavite. Saj morate razumeti, da me je zadelo vaše nepričakovano razkritje kakor strela z jasnega neba. En sam tre-notek mi vzame, vse — ime, stališče v družbi, premoženje in najbrže tudi žensko,
| ki mi je dražja od življenja... Seveda, v | nadomestilo najdem mater — ž njo bova tolažila drug drugega. Razume se, da mu nisem pokazal poslednjega grofovega pisma: vsaj ta udarec sem mu hotel prihraniti!«
»In kaj bo zdaj?«
»Zdaj? Čakam, da se vrne grof. Moje ravnanje zavisi od njegovega. Jutri zaprosim kazensko sodišče, da naj se natančno pregledajo papirji vdove Leruže-ve. Ako se najdejo tista pisma, sem otet. Ako ne, potem... Kakor rečeno: odkar sem slišal vest o tem umoru, nimam sploh nobene odločnosti več. Menda ste omenili nekaj o dobrih nasvetih: kdo naj mi da dober svet?«
»Pustite mi samo malce časa, pa upam, da vam najdem izhod,« je dejal Ta-baret, ki mu je šlo zdaj samo še za spodobno umikanje. »Ah, kako strašne dni ste preživeli, vi dragi, ubogi fant!«
»Da, strašne dni. In povrhu tega so prišle nad me še gmotne skrbi.«
»Kaj? Denarne skrbi? Saj živite vendar tako preprosto in samotarsko!«
»Potreba me je tirala v obveznost. Da bi se dotaknil premoženja gospe Zer-dijeve, ki sem ga upravljal doslej — tega si nisem smel dovoliti. Mari ne?«
»Gotovo, da niste smeli storiti tega. Joda veseli me, da ste imeli zaupanje vame in ste mi omenili to reč. Lahko mi namreč storite majhno uslugo. Ali hočete?«
»Z največjim veseljem. S čim vam smem postreči?«
»Ah, veste, v pisalni mizi mi leži kakih 15.000 frankov, ki so mi zelo na poti. Saj me razumete? V mojih letih — pogumen nisem Bog ve kako — in če bi jih kdo zavohal! Takoj vam prinesem denar. Z njim menda lahko izpolnite svoje obveznosti?«
Stari gospod je stekel, kar so ga nesle noge, in se vrnil čez minuto. Pomolil je Noelu bankovce, rekoč:
»Ako pa potrebujete več, lahko dobite jutri,«
Noel se je branil, a starec ga ni pustil do besede; poslovil se je naglo.
Vsaj pobotnico vam dam.«
»Čemu? Jutri je tudi še dan. A zdaj moram brž še malo na sveži zrak, drugače ne zaspim, in potem vam tudi jutri svetovati ne morem.« S temi besedami je hitel gospod Tabaret iz sobe. Noel, ki mu je posvetil, je slišal, kako je poklical hišnika in si dal odkleniti vrata.
Nato se je vrnil v svojo delavno sobo, spravil bankovce, ki jih je pustil gospod J’abaret na mizi, v prsni žep in prisluhnil še, ali je vse mirno v sobi gospe Žerdijeve. Ko ni slišal ničesar, je vzel tudi on klobuk in palico in odšel tiho po stopnicah.
Peto poglavje.
K stanovanju, ki ga je imela Žerdije-va v tretjem nadstropju, je spadal tudi pritličen prostor, ki je služil kot shramba za šaro in drvarnico. Iz tega prostora so
Fa r iti e TAct e £■ N esYle
Alimenti complejpour us enfants
Poskušnje Nesilejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj I., BiberstraBe 82.
Št. 698. PlošČnata. nikel ci’.-rem
močno kolesje K 5 50 Št. 518. PlošČnata nikel cil.-rem.
fino kolesje K 7‘50 Št. »01. Fina ploščnata anker-rem. dobro kolesje na 15 kamnov,
lepi srebrni pokrovi K 11*— Št. 519. Fina p'oščnata anker-rem. zelo fino kolesje na 15 I amnov, močni zelo lepi dvojnati pokrovi
lepo gravirani K 17'5o Št. 520. Ista s tremi močnimi srebrnimi pokrovi lepo graviranimi K 19*50
Po povzetju. Nobenn izguba, zamena dovoljena ali se denar vrne.
Dobiva se pri	£4
H. Suttner
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Glavno zastopstvo tovarne ■11	ur „Zenith“. Ceniki zastonj in poštnine prosto.	■"
Ljubljana št. 5
mmm ■
f Ptlikc* brošuie, liCIUKl, knjige iid.
o natisne elegantno in ” okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Otvoritev cvetlične trgovine
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. marcem
na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino.
Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vsa v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjem	167
Anton Ferant,
umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3.
S
ip
fj
m
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča. -
Edjubljana, Kongresni trg- 15.
Naj večja in najsposobnejša tvrdka vsega glasbenega orodja, strun in muzikalij Velikanska zaloga in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrij. jugu.
Edina zaloga klaviijev:
Ehrbar, BSsendorfer, Holzl, Heitz-_3t man, Forster, Rud. Stelzhammer, Ge-briider Stingl, Laub, Gloss, Czapka -s in Hofmann na obroke od K 15‘ - in
20’— naprej.
Manufakturna trgovina
152
prej Franc Souvan sin
: LJUBLJANA :
MF*-
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernih blagov
za ženske obleke iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. —
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platni kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
vodila majhna vrata naravnost na cesto. Ta vrata so bila nerabna več čas poprej, pred nekaj leti pa je dal Noel skrivaj popraviti ključavnico in kadarkoli je hotel poslej oditi z doma, ne da bi ga opazil hišnik ali kdo drugi izmed stanovalcev, je zapustil hišo vselej skozi ta vrata.
Tudi zdaj je stopil skozi ta vrata na ulico; odprl jih je z največjo opreznostjo in jih zaklenil nemudoma za seboj.
Na cesti se je obotavljal nekaj hipov, kakor da ne ve, katero pot bi. ubral. Nato je odšel počasi v smeri kolodvora Sen-Lazar, dokler ni srečal praznega izvoščka in skočil vanj.
»Ulica Fobur Monmaitre, k vogalu Provanške ulice. Pa naglo!« je kliknil vozniku.
Na označenem kraju je stopil Noel z voza, plačal izvoščka in počakal, da se je dovolj oddaljil. Nato je šel kakih sto korakov daleč po Provanški ulici in pozvonil naposled pri eni izmed najimenitnejših hiš.
Vrata so se odprla takoj. Ko je šel Noel mimo vratarske lože, ga je pozdravil vratar s spoštljivim pokroviteljstvom — kakor pozdravlja pariški vratar samo najemnike, ki imajo vedno odprto roko.
V drugem nadstropju je izvlekel Noel ključ in odklenil vrata v stanovanje, kakor da je njegovo.
(Dalje prihodnjič.)
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
O. Gradišnik Box 325 Ely Minn. Sev. Amerika. Vaša naročnina je potekla 1. aprila 1914. List pošiljamo naprej in prosimo obnovitve naročnine. Poagitirajte tudi med tamošnjimi rojaki za naš list. Zdravi!
Nekdaj in sedaj! Nekdaj smo naročevali blago I le iz tujine, sedaj pa se lahko naroči vsako blago | za obleke ali za kaj druzega iz Prve slovenske |
spodnještajerske razpošiljalne L N. Šoštarič, Maribor, Gospodska ulica št. 5. Ceniki se razpošiljajo zastonj. Postreže se vsakega v splošno zadovoljnost.
»Zaspal« — ker ni imel dobre budilke. Domača tvrdka H. Suttner v Ljubljani štev. 5 ima najboljše budilke po nizkih cenah. Pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Izšel je prvi slovenski cenik domače tvrdke A. Goreč, Specialne trgovine s kolesi in deli, Ljubljana, Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja) priznano najboljših Adler- in Es-Ka-koles ter posameznih delov. Naslovna slika je umetniško delo akademičnega slikarja g. I. Vavpotiča. Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj.
Znamenita domača iznajdba, Na polju kosme-tike so prvačili doslej Francozi. Kosmetičen domač dr. A. Riseov laboratorij, Dunaj II. Berg-gasse 17/0 podaje biserno - puder - kremo, to je puder v obliki brezmastne paste, ki nima nobene slabe lastnosti navadnega pudra. Še celo iz Pariza naročajo boljše dame toiletna sredstva na Dunaju. Poskušnje se pošljejo brezplačno.
Odvetnik
Dr. Karl Koderman
naznanja, da je otvoril svojo otvetniško pisarno
v Mariboru,
Tegetthoffova cesta 30.
— Telefon štev. 192. —
194
V svrho poznejše zveze
= se želi seznaniti
Kadilci pozor ! Čitajte !
Polovična resnična velikost pipe.
„MARI C A.“
Ves svet puši iz pipe „Marica“, ki je narejena iz pravega francoskega bruye-rovega lesa, polnjena s pravo morsko peno, okovana s pravim novim srebrom, okrašena umetniško z globoko rezbo, ter jo pošiljam označeno s kakršnimkoli imenom ali znakom po naročilu. Cena te pipe je nastavljena zaradi vpeljave po K 6 50 po nakaznici.
Zastonj
dobi 2Va metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor narodi
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne In 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2V8 m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v PostFelmovu.
(Severno Moravsko) Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih ■,-------
k m e t s k o d e k 1 e , izobraženo in blagega srca, z nekaj tisoč kronami dote in veseljem do gospodinjstva in srečnega rodbinskega življenja — z gospodom v stalni stužbi, ki je blagega značaja, prijatelj narave in vsega dobrega — ali pa tudi olikanega fanta z dežele, z navedenimi lastnostmi in nezadolženim posestvom; starost 30—40 let. — Ponudbe pod „Zora“ na upravništvo „Slov. iluslr. tednika" v Ljubljani.	192
Krasno posestvo,
16 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarsko poslopje za 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s 6 okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše, je po ceni na prodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 53 m2. Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike. Natančnejša pojasnila daje gosp. Fran Rajšter v Šoštanju. 189
□	q
□□□□aaaaDDDDDaaaDDaDaDDaanaaacaa
a
□
a
a
n
□
□
□
a
a
□
a
a
a
n
a
□
a
a
a
a
□
a
□
13
a
Pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Maček & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba. Najnižje cene.
n
a
□
a
□
□
a
□
□
a
a
□
a
D
□
a
a
D
□
□
a
□
a
a
□
□
Ivan Gržinič,
Kum, p. Roč, Istra,
pošilja pristno
istrsko vino
hi po K SŽ’—. Trgovcem in gostilničarjem znižane cene. — Cene brinja po dogovoru 191
DaoDnaaDaaDaaaasDnnaaaDDDaaaDDCD
193
Po grozovito
viso’ ih cenah plačujemo često
blaga za moške in ženske obleke.
Temu se lahko ogne vsak zasebnik, če naroča to kakor tudi šlesko platneno in pralno blago naravnost iz kraja tovarne. Zahtevajte torej, da Vam brezplačno pošljemo svojo bogato
zbirko pomladnih in poletnih vzorcev.
ki jih nam zopet vrnete v 8 dneh. V zalogi imam samo najboljše 119	izdele.
SSa Franc Šmid,
Jagerndorf št.38. (Avstr. Šlezija).

1
Prosim, Izstrižite in spravite ta inserat, ker ga ne bom ponavljal!	195
E. KASPAR,
■v	'
Krouna pri Mlinskem, Češko. Podpirajte češko domačo obrt!
Kolesarji!
,«	Izšel je
prvi slovenski cenik domače tvrdke
A. GOREČ,
specijalna trgovina s kolesi in deli
■ ■	Ljubljana =
Marije Terezije c. 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja)
priznano najboljših
ADLER in ES-KA koles
ter posameznih delov.
Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj.
,SLAVIJA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000"—.
Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304'25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejš'h kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani.
aaaaaaDDaaDDaaDDaaaDDDaaaaaDDaaa gg. '"'□nnDDOonaaaDaHnanaoaoncnngg
Najlraljii Mni stroj ssianjosti je

z
faff
10 letna
a a □ a
D
a a a □ a
D
a a a a a □ a □ a a
D
n a a D D D □
HgannaDoaonDonnDDnnoDaoDaauonDgg onDDonaBonnDanonoDDDOonanoaDnESHCi
Gričar & Mejač
a
a
□
c
a
□
a
a
a
n
a
a
a
a
a
□
D
D
U
□
□
n
n
n
garancija.
Pouk v vezenju brezplačen.
a T«-*i Vrkt specialna trgovina šival-n Ign. V OK, ;; njh strojev in koles.
S Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
DD
□	D DD □a
□	D
ca
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
na
aa
aa
aa
aa
aa
aa
::	Ljubljana ::
Prešernova ulica 9.
Naj večja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke ______in otroke.__/.
Konfekcija za dame.
Točna, postrežfba. : Solidne cene. :
145
aa
aa
aa
ua
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
□a
aa
aa
aa
aa
aaaaaaaacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
oaauaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
SODE
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj IVAN BUGGE sIG, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 7. jso
PF* Dve hiši
v eni se nahaja že nad 100 let stara gostilna, žga-njetoč, trafika, poštni nabiralnik, tik farne cerkve, edina v fari, ter 35 oralov lepega posestva se daste v najem ali pa prodaste. Več pove P. CAPUDER, Ziatopolje 21, pošta Lukovica pri Domžalah, m
2X2 = 5
to ni bilo in ne bode! Resnica pa je da mojej žitni kavi, kar se okusa tiče ni tu ne bode enake. Ta izvrstna žitna kava stane pri meni 5 kg samo K 3 50 v lepi vrečici vsake poštnine proste in vrhutega dobite zastonj še lepa in prav koristna darila. Naročite si takoj a samo pri
Karlu Tišler v Schonfeldu pri Bečovu
173	(Češko).
1		 Novo došel! 		1
	Kavarna Central “Er,""	Z o
>co	Ljubljani priljubljeni vzorni	< o
W	tamburaški in vokalni zbor	
O	5 dam.	„JaVOr“. 2 gospoda.	M- O
> o	Prvi nastop v nedeljo dne 1. marca 1914.	®< rti
Z	Vso noč odprto. 75 Vstop prost.	T
1		 Novo došel! 		
„PRI NIZKI CENI“
Največja izbira in najsolidnejša postrežba
za šivilje in krojače
IGNACIJ ŽARGI
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
trgovina raznega modnega blaga, perila, kravat itd.	166
zm	—11	-	-
Krasne platnice za „Slov. Ilustrovani Tednik".
Cena platnicam je K 3’20, s pošto K 3 50, z ve----------zavo vred K S‘40.	■
Velika umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, Ljubljana,
Frančevo nabrežje 13.	136
.........
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku11.
Le enkrat v življenju!
50.000 spalnih odej po K 1‘95
ki so bile namenjene za izvoz na Balkan, a so zaradi konca vojne zaostale, iz pristne brnskt Himalaya-volne, okoli 200 centimetrov dolge in 130 centimetrov široke, čudovito lepo progaste in barvaste, s krasno barvasto bordfro, je dobiti le še malo časa za polovično ceno, ki je stala izvršitev, namreč komad po 1 K 95 h. Te Himalaya odeje so vredne še enkrat toliko. Dokler zadošča zaloga, je mogoče naročati odeje po sledečih senzačnih cenah:
1 komad Himalaya odeje za . 3 komadi „	„	„ le
6 komadov „	«	» »
K 1-95 „ 5-70
n U —
Naroča se le po poštnem povzetju pri:	1-0
M. Swoboda, Dunaj III|2, Hiessgasse 13-280.
Korenjevo seme
FR. OBLAK
Sv. Gregor, pošta Ortenek	_
po 4' vinarjev liter; pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin. Ce se naroči 30 litrov pa po 30 v liter. Najboljše vrste pesa, ek<ndorfska in mamut, velikanska valjasta, po 30 v liter; pri odjemu nad 30 1 pa po 25 v liter. V zalogi ima nadalje domačo ali črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav kakor tudii zvrstno zelje, solato tn repo. Kaljivost zajamčena! Trgovcem za večji odjem — špeclalne ponudbe.
s . e s <u 2 E a		:: v) 03 E o <
o o •o o.		
c ^		2:6
r en		
c E >f >C/5 J-Cl		N £
		fD »5 C/5 3* X
X™		O C/5 3
o 2	1	^ ■	? -o o
		n
£2 O v		orq 5S-
£ -o a.	.	.. o • • i
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 5 Kočevje, Glavni trg štev. 79.
Efn§i3r'\
= Semena =
zanesljivo kaljiva dobavlja
Henrik Vanek
osred. semenska trgovina
Praga, Vaclavski trg
„Pri zlati gosi“.	m
Slovenski ceniki na zahtevo zastonj. =
Kdor pošlje najmanj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadnje pošte, dobi zastonj zanesljivega oznanjevalca vremena.
Izvoz češkega semen, žita po vsem svetu.
Obnovite —'' — naročnino!
Prodam hišo
s prometno trgovino in gostilno, prikladno za veletrgovino ali tvornico. Hiša nosi mesečno K 600 stanarine. Vprašanja na Marija Kreti, Karlovac, Hrvatska. ist
Sprejmem takoj za trajno delo
sedlarskega
pomočnika.
Anton Brenčič,
sedlar, lakirar in tapetar,
Tolmin - Goriško. 183
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr./A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4‘— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu“, par-fimerija A. Kanc in drogerija „Adria**.	159
vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka 131
Br. Novakovič
vinska t. govina
—• v L ubljani. —
Blago za obleke
moške in ženske naravnost iz tovarne zasebnikom po n a.) nižjih izvirnih tovarniških cenah.
Mične novosti za spomlad in poletje izvrstnejše kakovosti.
: „Ostanki po slepi ceni.“ :
Zahtevajte našo zbirko vzorcev. Prva šlezka razpošiljalnica sukna
„S UD E TI A“
Tsigermlorf 55,
] Kiichenplatz 1, Avstrijska Štazija.
158
Kupcem posestev
se nudi prilika, priti na eno izmed dveh jako pri-jaznili in lepo urejenih posestev, na večje ali manjše, po dogovoru. — Čedna vas poleg okrajne ceste, ne predaleč od cerkve in železnice. Poizve se pri Jožefu Prešeren v Globokem pošta Studenice pri Poljčanah, Štajersko.	(186)
Oblastveno izkušeni	179
vodnjaški mojster Franc Mahen
v Trnovljah pri Celju prevzema vsa vodnjaška dela, napravlja vodnjake iz beton-krogov na najboljši način pri zasebnikih in javnih poslopjih, popravlja sesalke-železne in lesene itd. Mehanično mizarstvo in žaga z motornim obratom. Velika zaloga železnih in lesnih sesalk in vseh drugih potrebščin po najnižjih cenah. Večletno jamstvo.
t. VI sta K 5-50	K 5-50	K 5 50	175
2. vrsta K 6'50	E 6'50	K 6'50
Nikakršna sleparija! Ne zamenjajte z enakimi ponudbami!
Med čitatelje tega QA nnn riormr prazniških časopisa razdelimo OU UUV |JalUV indelovni-ških čevljev, izvrstnih, jako elegantnih usnjenih čevljev na zatego iz najboljšega trpežnega usnja, z dobro zbitimi nazvunštrlečimi podplati, kakor na podobi, da seznamimo našo firmo. Le izdelovalno mezdo K 5 50. za 1. vrsto, za moške ali ženske čevlje se plača. 2. vrsta: Moški in ženski nedeljski in prazniški čevlji na zatego z modernimi višjimi dunajskimi petami za par K 6 50. Dobavimo vsakomur popolnoma po želji v največje zadovoljstvo. Zamena dopustna, torej nikakršen riziko! Razpošilja po povzetju c. kr. trgovskosodnijsko protokolirana
Exportna trgovina čevljev Franc Humann,
Dunaj, H., Aloisgasse 3/76. Krščanska svet. firma.
Šele Vaše priporočilo naj nam nosi korist. Tisoči priznalnih pisem.
Za kratek čas.
Brezbrižnež. »Za boga, gospod profesor, zunaj je tat!« Profesor: Recite mu, da me ni doma!
Raztreseni botanik. Botanik je bil v mnogih trgovinah. Kar naenkrat opazi, da je pozabil nekje svoj dežnik. Vrne se v prvo, a ne dobi dežnika. Gre v drugo, kjer se mu zgodi isto. Šele v tretji mu ga dado. .Ves vesel vzklikne: »Vidim, da so v tej trgovini pošteni ljudje, ki ne pridržijo tujih stvari kakor v onih dveh, v katerih sem ravno preje bil! Hvala!«
Ujela se je. Žena: Sedaj mi je žal, da sem pisala včeraj ono pismo.
Mož: Katero pismo?
Žena: No, ono modistki. Naročila sem si nov klobuk, a zdi se mi, da je klobuk vendar predrag. Rajši bi imela cenejšega.
Mož : To je dobro: pozabil sem oddati tvoje pisrno na pošti.
Žena (vsa razjarjena): Od sedaj naprej bom nosila vedno sama svoja pisma na pošto!
Ni mu posebno jasno: Sodnik: Ali vas nič ne grize vest?
Obtoženec: Mene vsako noč nekaj grozno grize, če je pa to ravno vest, tega, slavno sodišče, ne vem.
Prijetno. Prvi penzijo n ist:	Kam pa
greš?
Drugi p e n z t j o n i s t : Nikamor! A ti?
Prvi penzijonist: S teboj.
Razloček. Zaljubljenec stari koketi:	Ti vendar ne boš jemala tega starega
osla? Vzemi rajši mene!
Koketa: Da, ti si mlajši, toda osla sta oba!
Težava. Zakaj se pa ne vženite, gospod doktor? Marsikatero bi mogli osrečiti. — »Osrečil bi le eno, toda onesrečil — vsaj petindvajset.«
Za njegov god. Žena: Zdaj imam novo obleko, nov klobuk, nove črevlje, — kaj ne, možiček, za svoj god rni pa kupiš še nov solnčnik?
A. Z ANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje
===== Zahtevajte cenike. —.........■ ■---
(1y^v4 »1 vi i f	«1111 fl11 »i vTTI
□aaooaaoDaaaaaacDDDnEaaoDBaaaDaDD
na
□
□
□
□
a
□
a
□
a
n
□
□
□
□
□
□
a
□
a
□
a
a
□
□
oa
Modistka
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21
priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov. ---- Popravila najceneje. -
182
□ □ □ D ES d □ □ □ D □ P P □ D P P □ P P □ P P P P P PP
ppapppppppppppDSippppppppppaaappp
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Mugg a — Istra.	83
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah J'-vrLg’oslo’va.n.slra, rsczpošilja-lna,
R. Strmecki v Celju, št. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani c.-nik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije 81	in Amerike je treba denar naprej poslati.
teklenice
od kislih vod lr2l, 'h 1 in 3/s 1 vsako množino z in brez zavojev kupi „Tolstovrška slatina*4 pošta Guštanj (Koroško), železniška postaja Spodnji Dravograd. 4
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna**
Gorica, Tržaška ulica štev. 26.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, j;,“"Vi:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
Zavod sv. Nikolaja
::: < v Trstu, ulica Farneto 18.	:::
Zavetišče in oskrbovalnica za brezposelne služkinje.
Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo.
Na pisma, tikajoča se služb, je treba pridejati znamko za odgovor.
2 K in več na dan
g| lahko zasluži doma v sobi vsalt-H <4®? kdor si naroči stroj za ple-HB tenje nogavic, rokavic, jopičev ® itd. Poduk, ki traja le nekaj g dni je brezplačen. Za trajni g zaslužek jamčim vsakemu na-gjj ....— ročniku. =====
5 Franc Kos, Ljubljana
I	Sodna ulica.	n
" KMETSKA POSOJILNICA /i 3/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
IT /4/O T Ljubljani, ■
r. z. z n. z.
obrestuje kranilne vloge po	/	~ hrez vsakršnega odbitka.	i5
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
Nezdrobljive
= punčke =
dobavlja prekupcem najceneje ANA JUNG, iz-delovateljica punčk, Py-banke pri Teplicah, Češko. Vzorce po 6 K franko po povzetju. Grosistom velik rabat. 176
Močan in priden
učenec
se sprejme na dveletno izučbo in mesečno plačo pri Feliksu Moder, pekovskemu mojstru v Zagorju ob Savi. 139
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov srebrnih ur, z dvojnim plaščem imitiranih. Anker-rem. kolesje teče na rubinih (3 plašči). Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5 80, 5 komadov K 14- , 10 komadov K 27 —. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
CentralaurPodgorce
Postfach 10/130 (Avstr.)
Najboljše
sredstvo zoper steni ?e in drugi mrčes je
„Morana14
„Morana*1 uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K n? Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat
Samotok
pravi grozdni sok s Pelješca. Bel in rdeč. Posebno dobro vino za bolnike. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Berta Sevar, Jakobski trg. >51
lazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica. 2 Spričevala na razpolago.
Neverietno poceni!!
Najcenejši dobavni vir.
720 kosov le K 3‘75.
Krasna pozlačena, 86 ur idoča precizijska anker ura z lepo verižico, točna za katero se jamči 8 leta, 1 moška svilena zavratnica, iz bele masivne pale jamčeno nezdrobljive, 8 kosi finih žepnih robcev, 1 možki prstan z imitiranim dragim kamnom, 1 ustnik z imitiranim jantarom, 1 kiasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fin zobotrebec iz štirih delov, 1 ženska brožka (novost), 1 par dubio zlatih manšet, gumbov „Ideal44 s patentno za-pono, 1 čudovito lep album za podobe obsezajoč različne podobe najlepše na svetu, ki morajo zanimati vsakogar, ' čudovito lep ženski vratni colier iz orientalskih belih nezdrobljivih biserov, 20 finih dopisnih predmetov in še 620 različnih predmetov, ki so v hiši jako koristni, vse skupaj z uro ki je sama vredna tega denarja, ve'ja le K S‘75. Razpošilja po povzetju Eksportna tnrovina „L O U V R E44	~	84
F. WINDISCH, Krakovo štev. A/2. Za neugajajoČe se vrne denar. O -	....g)
—_	■"! I	...■■■'■...^ ......-
■	VHHHHBBHHaHHagBHHBHHHUB
•v
Čuvajte se peg! j Vaše abličje |
■	bo krasno, čisto in fino kakor alabaster ■ j Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, J I sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- \
■	dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- ■ j dicca balsamin**. Steklenica K 2 50. Rationell ■
1	bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po |
■	enkratni rabi.
U	13
2	— - Neprijetne dlačice ........... g
■v
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- ■ j lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- ® Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2‘5U
Bujno polnost-krasno j	=	oprsje =...... i
■	doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, g | Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- H J znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- J
■	polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino g j krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- H J klenice univerzalnega sredstva Et - Admille g i z navodilom 5 K. K temu posebni kremni g
izvleček „Vladicco**. K 2-—.
S	H
Nikako izpadanje las, nikake luskine!	■
S	H
3 Poarine lasna mast
'življa in krepi lasne korenine tako, da se I lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast g j Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. B I p daja in razpošilja edino ord. kosmetični B	laboratorij
■	w. Havelkn	Praga-Vršovice št.	752	S
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
jPozor na razna iz tujine priporočena slaba B in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov j se jamči.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —, S lončki K 2-50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau S (Kassa) I Postfach " 12/44. (Ogrsko.)
Najboljši nabavni vir za izgotovljene postelje
iz dobrega češkega posteljnega perja! Napolnjeno v gostonitern rude-čem nankingu (inlet), s pernicama, 180X120 cm, z 2 zglavnicama, vsaka po 80X60 cm, z novim, mehkim trpežnim perjem K 16*—, polpuh K 20"—, puh K 24’—, pernica sama K 10'—, K 12*—, K 14’— in K 16'—, zglavnica sama K 3'—, K 3 o0 in K 41—. Dvojna pernica, 200X 40 cm K 13‘—, K 14*50, K 17*50 in K 21*—, zglavpica k njej, 90X70 cm, K 4 50, K 5*20 in K 5*50. 5 kg sivega perja K 9*40, boljše do K 16*—, polhelo K 17*—, 5 kg novo, dobro, belo perje brez prahu K 24*—, snežno belo K 30*—, boljše K 36*—, najfinejše gosposko, pukano perje K 45*—. 5 kg nepukanega (cu-fano) od živih gosij K 26*— in K 30-—. Beli puh, debelo pukan K 5*-, b Jjši K 6*—, najfinejši prsni pub K 6*50 za V« kg, siv pub Va kg K 2*50 in K 8*—. — Razpošilja se franko po povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dopustna.
Sigmund Lederer, Janowitz a. Angel št. 204 pri Klattau,
121
Češko.
Tigrasto Uaiielno
posteljno odejo
190 cm dolgo, 120 cm široko, dobite, če naročite žitno kavo „Ljubljenko gospodinje*4.
1 zayoj 5 kg žitne kave z odejo velja K 5'— 1	„ 5 kg sladne kave z odejo „ K 5 75
1	„	5 kg žitne kave z lepim blagom
za bluzo ali 2'/2 m platna K 4'50 1	„	5 kg sladne kave z lepim blagom
za bluzo ali 2'/2 m platna K 5-— franko po povzetju.
Pišite še danes :	164
Prva Kuksovska tovarna za žitne in sladne kave Bartmann & Ježek v Kuksu (Češuo).
Dobro vpeljani zastopniki se iščejo proti visoki proviziji.
foiografs*. aparati
iz lesa in kovine, stioKovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemik dijam in učnim navodilom, poštnina posebe Re čne kamere po K 1 60 in več Aparati s stativom K 6 20 „	,
Skloune kamere po K 970 in dražje do	K 300'
v najboljši izvedbi, odlikovani / avstr, državno kol. jno. i	Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in ob-
jektivov vseh znamk po najnižjih cenah Ceniki prosto
Elfr. Birnhaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164. Češko.	16
SANATORIUM • EMONA /
ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. L •PORODNIŠNICA.
LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 VjL j/ sef-zdrwnk:priwrij-D^-FR. DERGANC \l
Ljubljana, Mestni trg št. 8.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
-----Cene od K 2-20 naprej.-
Slamniki od K U20 naprej.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenja.
Tovarna v Uncu usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Najboljši češki nakupu vir. Naročila od 5 Kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje nega 2 K; boljšega 2 40 K , prima polbelega 2 8» K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6*40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega '0 K; najflnejšl prsni puh 12 K
Zgotovljene postelje Ldreganitbneeie^daeiieru.'
nenega nankinga pernica 80 cm dolga, '20 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z tovim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; n pol puh 20 K ; puh 'A K ; posamezne pernice 10. 12, '4 '.n 6 K, zglavnlee 3, 3 50 in 4 K Pernica <00 cm dolga 140 cm široka i3, 14 70, 7*80, 21 K, zglavolca 90 cm dolga. 0 cm široka 4 50, 5 '0 in 5 70 K, spodnja pernica iz moč nega, črtastega, gradla, 180 cm dolga ilo cm široka 12 80 in ’ * 80 K Razpošilja se po povzetju, od 2 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoČe se vrne denar
S. BENISCH. Dešenke 180, Češko
Natančneji cenik gratis in franko. 20
Čudovito zdravilo pr« »ti pljučnim boleznim!
J * i f-iirm bolnikov loko narju
Nadporočnik Bela K_____y piše: Pied dvemi
leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšd. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomagalo, nazadnje sem popolnoma obupal. Tedaj se čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem refiilu Certosanu in si ga naročil. Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega.
Župnik R. B ... 1 v K ... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certo>an. Nisem se mogel iznebit dušlji-vega kašlja, ki me je muč 1 z astmatičnimi napadi Poskusi, sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Ccrtosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na tež', čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam izna.ditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen.
Velika originalna steklenica Certosana velja 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Če bi ga tam ne bilo dobiti, ga naročite v glavni zalogi: Lekarna Josef von TSrSk, Budapešta, VI. Kir£ly-12/e. utca	70
D!
„BALKAN4
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska c. B3.
Centrala: TRST. 93 Telefon štev. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladi-g šča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opem- N 2 Ijeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentira- -j Š nimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. 3 S Omotanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „Dalmatie" " i delniške parobrodne družbe v Trstu. — Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno, ter g S Trst-Ancona parobrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trsf, Avstrijskega Lloyda, Cunard- * Line za I. in II. razr. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek „Jadranske banke“.
Pozor!
Kje naj pustim svojo obleko očistiti in prebarvati?
Nikjer drugod, kakor le pri
JosipuReichu
v Ljubljani.
Tovarna: Poljanski nasip 4. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3.
Tam ti z električnim in parnim obratom vsako obleko poljudno prebarvajo, ter s kemičnim čiščenjem popolnoma prenovijo, ne da bi se obleka najmanje pokvarila.
Le poskusi in gotovo boš zadovoljen! 128
!■■■■?■■■■■■ r ■■■■■■BIHSBflHU
1 kg sivega puljenega 2 K ooljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K bO v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-finega 7K, 8K in9K60v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši češki nakupni vir!
Naročila od 5 kg naprej franko. 17
:: Napolnjene postelje ::
iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3*60, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 16'—, IS*—, 20 K; zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 60, 5, 5*50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13‘— in 15*—. Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej'
Maks Berger, Dešenice štev. 196/4. Češki les ~ (Bohraenvald).	~
Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
KNJIGOVEZNICA
::	A. BABKA, LJUBLJANA ::
Kongresni trg.	74	Podružnica v Trstu.
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
\/	56
fANtampilige
*	vseh vrst za
urade, trgovce, društva itd.
ANTON ČERNE
graver In Izdelovatelj kavčukovih štampillj
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1
Ceniki franko.	-
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
''S. Se.,a J. KETTE, Ljubljana Fr‘S K.'a
Cilindre
klobuke
čepice
kravate
naramnice
žepne robce
rokavice
palice
dežnike
galoše
čevlje za dom gamaše usnjate in suknene ovratnike manšete srajce
bele in barvaste spalne srajce Trikot perilo prof. dr. Je-grovo in drugo nogavice dokoleniee pletene telovnike odeje in plete za potovanje toaletne potrebščine itd.
31
Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunaj-	drSV? 11« Cene stalne
skega kroja,	I I 311 OTU • : in nizke.:
12
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-—=........ lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	^
Cenilk: na, zalate^ro po -pošti ‘brezplačno.	Solidna postrežfba!
J