OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
SLOVENSKI TOPONIMI MED OGLEJEM IN SOČO
Maurizio Puntin je diletant, ki se odgovorno in uspešno ukvarja s toponomastiko.1 doma je iz Fiumicella (fur. Flumisèl), kraja sredi toponomastično zanimivega teritorija med Oglejem in spodnjim tokom Soče, na katerem so se v teku nekaj tisočletij zvrstili narodi in jeziki, ki so zapustili bogate usedline. In Puntin razlaga z znanjem in s previdnostjo, ki sta pri tako zapleteni situaciji potrebna.
Omenjene jezikovne plasti se začenjajo s substratno osnovo, kije povsem taka, kakršno poznamo v slovenskih krajih. Čudno je, pravi Puntin, daje oglejska latiniteta zapustila v neposredni bližini antične metropole izredno majhno število toponomastičnih prič, v glavnem zadevajo nekaj rimskih cest: te se krijejo z antično Gemino, ki je povezovala Oglej z vzhodom, ali so potekale nedaleč od nje. Barbarski vdori niso zapustili vidnih sledov v toponomastiki. Pač pa se po rojstvu modernih jezikov tu prepletajo imena furlanskega tipa (in teh je seveda velika večina) z imeni italijansko-beneškega tipa (ob morju jih je srečati več kot v notranjosti, prav tako kakor ob slovenski obali med Trstom in Devinom, ampak oblast Serenissime v teh krajih (1420-1791) ni šla mimo, ne da bi pustila nekaj sledov tudi v notranjosti), nemškega tipa (fevdalizem v Furlaniji, kakor pri nas, je nosil nemški predznak) in slovenskega tipa: razmeroma veliko število slovenskih imen v furlanski toponomastiki je v glavnem posledica rekolonizacije furlanskega teritorija, ki so ga zgodovinske, geografske in klimatske ujme pogostoma prizadele. Na teritoriju med Oglejem in Sočo je računati tudi in predvsem z dejstvom, da so reke in rečice pogostoma menjale strugo in ustvarjale močvare, tako da so bili nekateri okraji dolgo neobljudeni in so jih komaj prizadevanja zemljiških posestnikov od poznega srednjega veka skozi novo dobo do prejšnjega stoletja nanovo oživila, ko so ti načrtovali gospodarsko ureditev krajev in privabljali kolone iz Veneta (Villa Viventina\), a tudi iz naših krajev.
Prav je, da tudi mi evidentiramo vse slovensko toponomastično gradivo, raztreseno po Furlaniji z zelo širokim spektrom, mimo drobcev, kijih poznamo po slovenistični literaturi (Oblak, Štrekelj, Ramovš idr.). Zato naj tu sestavim kritični seznam imen, ki jih Puntin v treh knjigah2 naniza in analizira. Predstavil jih bom po enotnem alfabetskem redu furlanskega ali zgodovinskega imena in v oklepaju navedel knjigo in stran, kjer Puntin obravnava zadevni toponim, ter ubikacijo (gl. op. 2).
Briscis (PERTEGULIS 21), tako po ustnem izročilu, Roggia Brisvhis (IGM): ime vodnega toka, ki izvira pri Ajellu in spremeni večkrat ime: od starega mlina Tininin do Sacil-etta je Roja di Tininin, od tod do Ause Roje da vila. P. se sklicuje na Bezlaja in na njegovo razlago podobnih imen iz antroponima, a navaja tudi etnik briški 'iz Brd' kot možen izvir rekolonizatorjev furlanskih pustot. V podporo navaja fur. apelativ brisvja 'voziček', ki mu
1	Toponomastična komisija pri Furlanskem filološkem društvu (Societa Filologica Friulana, Via Manini 18, 1 33100 Udine), ki jo vodi prof. Cornclio C. Dcsinan, koordinira delo številnih specialistov in diletantov, ki delajo na vsem furlanskem teritoriju, ter jim nudi resno metodološko in stvarno oporo. Sam Puntin je pozoren tudi na publikacije in metodologijo pri sosedih.
2	Maurizio PUNTIN, Pertegulis/Perteole, Tiuda/Ruda, toponomastica del lerrilorio, Comune di Ruda, 1990; odslej bom rabil kratico PERTEGULIS oz. RIUDA za ustrezni del knjige. - Toponomastica del territorio comunale di Villa Vicentina, v knjigi La Vila, Cenni storici e toponomastica s prispevki več avtorjev, Comune di Villa Vicentina, brez datuma (a 1993). Odslej bom rabil kratico LA VILA. - La toponomastica antica di Fiumicello e dintorni, ovvero fra Aquileia e le acque dell Isonzo, v knjigi Flumisel s prispevki več avtorjev, a cura di Giorgio Milocco, 1995; odslej bom rabil kratico FLUMISEL.
84
Slavistična revija, letnik 44/1996, št. l,januar-marec
je našel sorodstvo v apelativu briška 'isto', ki ga rabi judovski pisatelj Singer, doma iz Galicije.
Zaradi množinske oblike (fur. sigmatični plural) se mi zdi verjetnejša razlaga iz etnika; dodal bi še možnost razlage iz toponima Brišče v zgoniški občini, dokumentiranega od 1. 1308, in izvirnega etnika in priimka Bnšček?
Cladiza (RIUDA 59, FLUMISEL 39, 41 ), 1346 sedimen urnim molendini ruinât i supra flumen Cladiza quod flumen egreditur Lisoncium veterum; to je vodni tok, ki se je nekoč stekal v staro Sočo, bržkone današnji Isonzat. P. izvaja ime iz slov. hlad 'mraz' in omenja enakoglasno rečno ime v bližini Scodovacce.
V primerjavi z vodnim imenom Hladnik (SVI 1,208), izkazuje to ime arhaično podobo.
Lama dei Cosarci (FLUMISEL 39); fur. apelativu lama 'močvirnato polje, mlaka, laguna' sledi svojilni determinativ z množinskim imenom, ki ga P. navaja kot primer slovenske toponomastike v bližini Ogleja; imena sicer ne pojasnjuje.
Pomanjkanje zgodovinskega gradiva ne dovoljuje povsem zanesljive razlage, tudi ne vemo za točno izgovarjavo. Po vsi priliki pa je izhajati iz poklicnega imena kožar ali iz njega izvedenega vzdevka ali priimka.
Coviza, Cövisa (PERTEGULIS 23), 1543 rugiam dietam la Coviza, 1811 Coviza, ustno izročilo Cdvisa\ P. izhaja iz slov. imena (Ja)Kôvic, iz katerega naj bi nastali priimki slov. Kovic, fur. Jacovissi ipd.
Namakalni kanali nosijo pogostoma ime po lastniku, zato lahko sprejmemo Puntinovo razlago.
Crocara, Croccara (CN), Crocaris (ustno izročilo; FLUMISEL 49) izvaja P. 'morda' iz vzdevka ali antroponima po slov. zoonimu krókar.
Curit (FLUMISEL 59, op. 12, arhaični toponim v tržiču) = slov. korito.
Draga (RIUDA 63), ime jezerca = slov. draga
(îàbris (RIUDA 64) pri Vilešah v bližini Tera; fur. sigmatični plural slov. fitonima gäber.
Gradiscjùta (RIUDA 65), 1811 Gradiscia, danes tudi Li'Gardiscjùtis, verjetno ime dveh krajev severno in vzhodno od Rude. Hibrid iz slov. gradišče + fur. formant -uta, tudi s sigmatičnim pluralom.
Grize, Grizis (RIUDA 66), 1811, ustno izročilo Grissis, v občinskih dokumentih Grids, iz sr. v. nemščine preko slovenščine.
Griža je zelo pogosten mikrotoponim na Krasu in drugje v slov. prostoru.
Gurisslzis (PERTEGULIS 27) v bližini Joannisa; fur. sigmatični plural slov. apelativa gorici ca.
Latoch (PERTEGULIS 28), 1527 rugia vocata latoch < *lov. otok.
Izhajati je iz naglasne oblike po stranskih sklonih otok- z aglutiniranim fur. spolnikom (i)l (prim. Lisoncium p. g. Cladiza) in akanjem, ki je tu lahko privzeto iz pogostne priosot-nosti tega pojava vzdolž vse slovenske jezikovne meje.
Lota (PERTEGULIS 29) = slov. loka
Milöchis (PERTEGULIS 29) pri Sacilettu; Milotis, MilocMs (RIUDA: 68) 1811, 1874 (avstrijski kataster), severno od Rude; P. izvaja iz fur. priimka Milocco ali iz slov. apelativa mlaka. Za fur. substitucijo slov. ml > mil prim. Pavle MERKÙ, Onomastični problemi na slovensko-romanski meji. Zbornik referatov četrte jugoslovanske onomastične konference, Ljubljana, 1981, 391.
'Gl. l'avle MERKÙ, Toponomastika občine Zgonik, Zgonik, 1995, 14.
Pavle Merkù, Slovenski toponimi med Oglejem in Sočo
85
Mlacha (RIUDA 68), 1481 Braida detta Milacha = slov. mlaka. Morda je le starejša oblika zgornjega imena Milochis, Milotis. Podobni toponimi so še pri Aiellu, Tapoglianu, Clauianu in drugje.
Moz (FLUMISEL: 54): »Toponim, ki ni več v rabi, izhaja iz dokumenotov iz XIX. stoletja v zvezi z regulacijskimi deli ob Soči. Morda je slovenski izraz v zvezi z muža 'močvirje'.«
Težko verjamem. Slov. imena ohranjajo v romanskih ustih v glavnem neokrnjeno arhaično podobo; tu bi nastopilo več sprememb (vokal, spol). Sploh pa je ta apelativ odsoten v toponomastiki slov. zahoda. Da bi se bil ohranih le tu in pri verigi Mužcev, kakor menijo nekateri furlanski filologi?
Noacco (PERTEGULIS 33), 1533 su la via de noacco = novâk.
Izredno pogosten priimek v zahodni Benečiji in pogosten toponim in mikrotoponim v vzhodni Furlaniji.
Ottocchio (FLUMISEL 39), 1811, otok v spodnjem toku reke Sdobba, danes Le To-cche pri S. Canzian d'Isonzo (PERTEGULIS 29) = ôtok.
Pizzàca (FLUMISEL 39); Pizzaca (CN), po ustnem izročilu Pissaca (FLUMISEL: 54). Leta 1817 je v Perteolah izpričan kmet Joseph Pizach in ta priimek, morda slov. izvira, je lahko v zvezi s težko razložljivim toponimom.
Tudi če res srečamo v slov. prostoru nekaj priimkov, ki so videti podobni navedenemu, ni lahko najti zveze s toponimom.
Pojane (FLUMISEL 40), Pojanis (RIUDA 70) = poljana.
Z narečnim prehodom Ij > j, ki je bil nekoč značilen za ves skrajni slov. zahod; danes ga ohranjajo samo rezijanski in beneški dialekti.
Pustot, Pustota, Pustotę (PERTEGULIS 40), Pustotis (LA VILA 133) = pustota.
Sachozane (FLUMISEL 59, op. 12), naselje severno od Pierisa, ki ga je 1. 1490 poplavljena Soča uničila. Ime je videti slovensko.
Arhaično stanovniško ime na -janel Komaj verjetno. V tem primeru bi morali brati *Zakožcine (ali, manj verjetno, *Sakoiâne): rekonstrukcija ne prepričuje. Vsak drug poskus branja zamota problem. Je ime res slovensko? Ne upam si tega trditi. Če je to edinstven zapis s konca XV. stoletja, bo težko rekonstruirati pravo podobo imena.
Scöfa (FLUMISEL 39), Scofa (RIUDA 81), 1811, kraj jugozahodno od Rude < slov. priimka Škof.
Studcnsi (FLUMISEL 38), polotok južno od Turriaca = studenci.
Vongul (PERTEGULIS 49), 1527 campi quatuor li del vongul, rugia vongul praedicta, 1811, Roja del Vongolo < si. çgtl?>.
K tem toponimom je dodati dva antroponima (FLUMISEL 43), in sicer ime dveh kmetov, ki sta v XIV. stoletju delala na posestvih benediktinske opatije sv. Martina v Beligni: Čudes in Vue.
Kratice:
IGM - Vojaške karte na 25.000, ki jih je 1.1962 izdal Instituto Geografico Militare iz Firenc NC, 1811 - Napoleonski kataster fur. - furlanski
Pavle Merkù Trst