GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA LETO XXV, ŠTEVILKA 10 — NOVEMBER 1984 SINDIKAT Pred redno letno konferenco Skoraj polno leto je minilo od lanske razširjene seje IO konference sindikata, ki se je zaradi obsega in teže obravnavane problematike takoj prijel naziv »problemska«. Ta naziv že sam po sebi daje čutiti prevladujoče mnenje v kolektivu, da se Saturnus mora in zmore bolje znajti v težkih gospodarskih razmerah, da pa se mora v ta namen pospešeno notranje urejati. Preteklo leto je bilo za našo delovno organizacijo izredno težavno in rezultati so krepko zaostali za načrtovanimi. Letos nam gre v tem pogledu mnogo bolje; vse kaže, da bodo proizvodni in morda tudi izvozni plani v glavnem izpolnjeni, osebni dohodki rastejo izraziteje kot v večini dugih DO v naši panogi - da pa bi ugotovili stabilnost takega izboljšanja, bi se morali tudi vprašati, koliko so nam k relativni uspešnosti pomagale trenutne zunanje okoliščine, koliko pa je posleica naših lastnih prizadevanj, boljše organiziranosti, boljše izrabe delovnega časa in materiala. Lanska problemska konferenca se je dotaknila praktično vseh področjih našega poslovanja in delovanja; poleg splošnega poziva k prizadevanjem za večjo proizvodnjo in izvoz, da bi dosegli zastavljene srednjeročne cilje, je kot temeljne naloge opredelila izpopolnjevanje organizacije dela, izgraditev sistema nagra- r jevanja po delu, uveljavljanje dohotko-vnih odnosov med tozdi, modernizacijo proizvodnje, boljše izkoriščanje kapacitet, analiziranje ekonomske učinkovitosti investicijskih programov, boljše delovanje delegatskega sistema. Svoje mnenje o učinkih problemske konference naj bi povedal predsednik IO konference sindikata Saturnusa Boris Jenko. A čeprav naj bi bil »glavni« predsednik sindikata eden bolje informiranih ljudi v kolektivu, najbrž ne moremo pričakovati, da bi sam lahko povedal vse o dejanskih rezultatih, o dejanskem izvajanju sklepov. Na posamena vprašanja bi morali odgovoriti nosilci posameznih nalog, ki so bile opredeljene tudi v naših letnih planih. Borisa Jenka pa zato raje vprašujemo po tistih zadevah, ki se tičejo samega delovanja sindikata. Ta pogovor lahko vzamemo tudi kot uradno razmišljanje pred decembersko letno konferenco, na kateri bo sindikat pretresel svoje letošnje deta in uresničevanje pobud, ki jih je dal na lanski problemski konferenci. Pogovor s predsednikom konference IO OO ZS Saturnus Borisom Jenkom, si preberite pod istim naslovom na 8. strani. 'N NAŠIM JUBILANTOM! Praznik republike — simbol svobode, neodvisnosti in razvoja humanejše družbe, je hkrati priložnost za slavje vsega tistega, kar je pridobitev socialistične revolucije. Ena izmed teh pridobitev so tudi delovni jubileji, kot oblika moralnih prizadevanj delovnim ljudem, ki so 10, 20 ali 30 let ustvarjali materialne pogoje za boljši jutri. Jubilej pa je tudi priložnost, da se za trenutek ozremo nazaj, da razmislimo o svojem delu in si ob tem utrdimo vrednote dela in začrtamo cilje za prihodnost. V jubilejnem obdobju ste jubilanti dokazali s svojim delom in odnosom do dela ter soljudi, kako je treba premagovati težave. Prepričan sem, da boste to tudi v bodoče sproti potrjevali in s svojim delom ter vzorom vlivali voljo in zanos pri mladih generacijah. Delovni jubileji morajo postati naša tradicija in oblika, ne materialnih, ampak moralnih priznanj, hkrati pa tudi sredstvo bogatitve nas in širše družbe ter krepitev humanih ljudskih odnosov. Vsak kolektiv je ponosen na svoje jubilante, Satumužani pa še posebej, ker so nas že starejše generacije zavezale s tradicijo, tovarištvom, solidarnostjo, pripadnotjo h kolektivu in ponosom na delovne rezultate. Ob delovnem jubileju iskrene čestitke v imenu vseh Satumužanov. Dušan Djukanovič Kdo so jubilanti preberite na 11. strani Čestitamo ob dnevu republike Priprava plana za leto 1985 Planiranje poslovanja za leto 1985 poteka v zapletenih okoliščinah, obenem s planiranjem za novo srednjeročno obdobje 1985 -1990. Poteka v času, ko si celotna Jugoslavija na osnovi dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije postavlja zahtevne naloge - ozdraviti gospodarstvo, prenehati s porabo preko ustvarjenega dohodka in zmanjšati devizno zadolženost države v sprejemljive meje. Takšne nagle spremembe so usodne tudi za mnogo trdnejša gospodarstva, kot je naše, ki še vedno ni dovolj produktivno, racionalno in usposobljeno za boj na svetovnem trgu. Zato je cena, ki jo plačujemo vsi, zelo visoka - padec življenjskega standarda, zmanjševenje sredstev za zdravstvo, šolstvo, kulturo in drugo porabo, zmanjševanje akumulacije gospodarstva (manjše investiranje pomeni upočasnjen razvoj in probleme tudi v prihodnosti)... Dileme pri načrtovanju razvoja in gospodarskih ukrepov so izjemno velike, saj smo rezerve v glavnem že potrošili in režemo v živo. Zaradi različne gospodarske razvitosti in strukture so republike z raznimi ukrepi različno prizadete in zaradi obrambe lastnih interesov so usklajevanja dolga. Možnosti rasti v prihodnjem letu so zaradi nerešenih problemov ocenjeni dokaj skromno predvsem v SR Sloveniji. Realisti pravijo, da ob pomanjkanju deviz, zastareli opremi, zaostrenih razmerah na svetovnem trgu, potrebni finančni konsolidaciji, ni mogoče pričakovati več kot 2,5 % povečanje industrijske proizvodnje, kar pa ob vseh obveznostih ne more zadoščati za ohranitev akumula- cije in realne vrednosti OD. Z nadaljnjim padanjem pa se tudi ne moremo sprijazniti, zato resolucija o planu SR Slovenije za leto 1985 postavlja pred vse delovne kolektive nalogo - narediti več in bolje, racionalneje. Tisti, ki bodo uspeli, si bodo omogočili enake ali višje osebne dohodke. V takšnih razmerah planiramo naslednje poslovno leto tudi v Saturnusu. Leto 1985 je obenem tudi zadnje leto tekočega srednjeročnega obdobja, v katerem bomo kljub velikim problemom v letih 1982 in 1983 zaradi izredno visoke rasti proizvodnje v tem letu in ob predvidenem porastu v prihodnjem letu skoraj za 2 krat presegli planirano rast proizvodnje. Zaradi zmanjševanja deleža gospodarstva v dohodku in spremenjenih cenovnih odnosov pa finančni rezultati ne slede proizvodnim. Osnova za pripravo plana za leto 1985 je torej zelo uspešno poslovno leto, ko bomo povečali fizično proizvodnjo za okoli 20 %, izvoz pa za preko 5 %, ter dosegli tudi ugodne finančne rezultate. Manj ugodno je dejstvo, da smo takšno rast dosegli predvsem z dodatnim zaposlovanjem nekvalificiranih delavcev, manj pa z bolj kvalitetnim delom. Naše izhodišče za postavljanje plana so temeljni cilji, ki jih pred nas postavlja družba in ki bodo podprti z ukrepi ekonomske politike. Ti cilji so predvsem rast izvoza, nadaljnje povečevanje produktivnosti, racionalnejša proizvodnja in naglejše potrebno prestrukturiranje proizvodnje, ki bo z razvojno in tehnološko intenzi-nostjo uspela ustvarjati zadostni dohodek za OD, za družbene potrebe in akumulacijo. V smernicah občine Moste-Polje sta med prioritetami navedena tudi naša proizvodnja svet- Tozd Embalaža za široko potrošnjo Na jesenskem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni se je tozd embalaže predstavil z novo litografijo na izdelkih, ki so namenjeni predvsem široki potrošnji. Motiv praproti v jesenskih barvah, ideja Jožice Rozman, je nastala v oddelku litografije, za predstavitev pa ga je pripravila skupina v tozdu in je bil na sejmu sprejet z velikim zanimanjem. Isto litografijo so predstavili tudi na Jesenskem Zagrebškem velesejmu in skupaj s čebelarji na sejmu Narava in prosti čas. lobne opreme in strojegradnja z orodjarstvom. Pri planiranju smo najprej postavili cilje - ohranitev ali izboljšanje življenjske ravni zaposlenih s povečanjem in racionalizacijo proizvodnje. Preverjali smo, če je cilj dosegljiv in opredelili za njegovo dosego najpotrebnejše naloge. Prepričani smo, da smo jih sposobni izvesti in verjamemo, da bo tudi prihodnje leto poslovno uspešno. Potreben in možen porast (ter prodaja) fizične proizvodnje ocenjujemo na približno 9 % za DO, to se pravi 6 - 7 % v TOZD Embalaža, 8 % v TOZD Avtooprema, do 20 % v TOZD Orodjarna, (predvsem s povečanjem proizvodnje strojegradnje v vrednosti 200 milijonov din). Vendar povečanje proizvodnje ne more biti več rezultat pretežno dodatnega zaposlovanja kot letos, temveč predvsem povečanja produktivnosti. Povečanje produktivnosti in zmanjševanje stroškov za material in energijo postajata poglavitni nalogi, za dosego katerih bo potrebno v vseh TOZD sprejeti in izvajati odločne ukrepe. TOZD Embalaža - nov koncept poslovanja, ki nam bo v spremenjenih pogojih omejenega trga zagotovil dovolj naročil. Prehajamo zopet na normalnejše poslovanje s prevzemanjem skrbi za nabavo pločevine v dogovorih in s sodelovanjem ZORKE; - uveljaviti moramo ustrezno planiranje, ki bo naročilo pravočasno nabavo, optimalno zasedenost proizvodnje in nagel pretok materiala; - doseči moramo enakomernejšo proizvodnjo preko celega leta tudi s proizvodnjo na zalogo; - koriščenje dopustov mora biti bolj v skladu s proizvodnimi plani; - posebno pozornost je potrebno posvetiti boljšemu izkoriščanju avtomatskih kapacitet, ki zahtevajo manj delavcev; - z uvedbo stimulativnejšega nagrajevanja in drugimi ukrepi moramo izboljšati izkoriščenost delovnega časa; - z boljšim vzdrževanjem moramo zmanjšati zastoje na strojih in linijah; - sprejeti moramo ukrepe za zmanjšanje izredno visoke odsotnosti z dela; TOZD Avtooprema - tehnološko je potrebno stabilizirati proizvodnjo, da bo manj zastojev; - za izvozno proizvodnjo moramo izdelati projekt zagotovitve rednih dobav in ga uresničiti; - boljše planiranje mora omogočiti manj motenj pri nabavi materiala in bolj tekočo proizvodnjo; - boljše vzdrževanje bo zmanjšalo zastoje na strojih in linijah; - z uvedbo stimulativnešega nagrajevanja in drugimi ukrepi moramo izboljšati izkoriščenost delovnega časa; - sprejeti moramo ukrepe za zmanjšanje visoke odsotnosti z dela; - z vključitvijo potrebne nove opreme bomo odpravili ozka grla v proizvodnji. TOZD Orodjarna - z uvedbo stimulativnejšega nagrajevanja in drugimi ukrepi bomo dvignili proizvodnjo orodij, predvsem pa dosegli doseganje planiranih rokov. Za to bo potrebno usposobiti pripravo dela, predvsem pa doseči spoštovanje planskih terminov; - urediti moramo pripravo dela za vzdrževanje. Vzdrževalna dela in popravila bo potrebno predhodno oceniti; - plačevanje vseh del mora biti v skladu z dogovorjeno ceno oziroma s potrebnim časom; - na osnovi čistejših računov in meril za vzdrževalno delo in popravke bomo vpeljali dohodkovne odnose kot višjo stopnjo povezave TOZD pri skupnem poslovanju; - večja remontna dela bi morali opraviti med prazniki ali izven sezone, nagrajevanje vzdrževalcev mora biti povezano z dolžino zastojev; Nalog ni malo in nekatere posegajo globoko v navade in razvade Satumužanov, vendar brez tega ne bo šlo. Vsak dan bolj ugotavljamo, da se bomo iz sedanjega položaja izkopali samo z boljšim delom, drugačnim odnosom do njega. Celotna delovna organizacija s skupnimi službami pa se mora usposobiti za uspešno poslovanje, za to, da napori delavcev ne bodo zaman, da bo naš skupni rezultat kar najboljši. Danes nam to uspeva, tudi jutri nam mora. Tisti, ki se niso pripravljeni lotiti resničnih problemov, bodo morda takšnemu pristopu oporekali, toda drugačnega ne more biti. Aktivnosti za sestavo plana bodo v prihodnjem mesecu, ko naj bi plan tudi sprejeli, zelo intenzivne. Vendar, dober plan je tudi pripomoček za merjenje skupne in posamične uspešnosti. Jože Šlander, dipl. ing. Kaj vas moti in kaj vam je všeč v Saturnusu Ankete običajno skušajo ugotoviti mnenje ljudi o neki določeni zadevi, razjasniti odnos do določenih problemov. Odgovori na tako splošno vprašanje, kot je bilo zastavljeno tokrat, ne razjasnjujejo ničesar posebej, pač pa sami porajajo nova vprašanja. Želeli smo izvedeti, o čem razmišljajo naši delavci, kaj opažajo v svojem okolju. Žal je večina ljudi v enaki meri, kot se pritožujejo nad nerazumevanjem in nezanimanjem za njihove težave, tudi nepripravljena o njih glasno govoriti. Najpogostejši argumenti: »Nočem imeti težav,« ali: »Sem že enkrat preveč rekel (-a), pa sem imel (-a) zaradi tega težave.« »Neuradno« so se malo zgovornejši pritoževali nad neupoštevanjem pripomb delavcev, nad različnimi kriteriji pri obravnavanju »navadnih« in vodstvenih delavcev. In seveda nad osebnimi dohodki, posebno delavke v neposredni proizvodnji, ki jih je v Saturnusu največ. Da je tudi razpon med osebnimi dohodki majhen, jih niti ne zanima spričo dejstva, da je z manj kot dvema starima milijonima danes zelo težko živeti. Nazapleteno, a ubijajoče, monotono in zamudno delo, kakršnega je v naši DO veliko, nezadovoljstvo še povečuje, hkrati pa daje malo možnosti, da bi vsi skupaj zaslužili malo več. Pet odgovorov, kolikor smo jih končno zbrali, pa, čeprav niti v grobem niso zajete vse delovne sredine, vendarle nekaj pove o tem, kaj moti naše delavce, saj so vprašani skušali v njih zajeti ne le svoje, temveč tudi mnenja V svojih ožjih sodelavcev. V vsaki naslednji številki Glasa Saturnusa bomo na tem mestu poročali na kratko o pripravah na naš rally. Tokrat naslednje: 30. 10. 1984 je bil v Portorožu prvi sestanek Organizacijskega komiteja Saturnus Ral!y 1985. Za predsednika OK Saturnus Rally 1985 je bil izvoljen tov. Franci Kostrevc, predsednik predsedstva Avto-moto zveze Slovenije. Za člane organizacijskega komiteja Saturnus Rally 1985 iz Saturnusa so bili predlagani: Jože Šlander, Roman Kokalj, Matija Gvardjančič. Osnovne značilnosti Saturnus Rallya 85: To bo nočno-dnevni rally, s Startom predvidoma v petek, 17. 05. 1985 ob 21.00 uri v Ljubljani in s ciljem v Portorožu 18. 05. 1985 ob 22.00 uri. Predlagano je, da se v traso rallya vključi v bližini Ljubljane HP Brod in znova znana in priljubljena HP Kačje ride pri Postojni. Dolžina rallya bo predvidoma 650 km in bo trajal 25 ur, z vmesnim počitkom 5 ur za voznike. Dolžina HP (hitrostnih preizkušenj) bo predvidoma 350 km, kar daje ugodno razmerje 650 km skupne dolžine proti 350 km hitrostnih preizkušenj. Roman Kokalj organizacijskih enotah znotraj posameznih TOZD, kot so: - neizdelan informacijski sistem oz. neopredeljene komunikacijske relacije na ravni TOZD-DSSS; - prevelika hierarhična (stopnjevana) razvejanost na posameznih organizacijskih ravneh (preddelavec-specialist l-IV in podobno); - združenost razvojne in tehnične ter pripravljalnih funkcij; - neopredeljenost organizacijskih povezav od najnižjih do najvišjih organizacijskih enot; - ne opredeljene pristojnosti in odgovornosti izvajalcev posameznih del in nalog; - razvejana stopnjevanost opravil znotraj posamezne poklicne skupine (tudi do 6 stopenj ali grup) itd. Posvet kadrovskih Razvoj in organiziranost kadrovske dejavnosti ter uveljavljanje kadrovske funkcije v SR Sloveniji je osrednje vprašanje letošnjega posveta kadrovskih delavcev Slovenije, ki poteka od 22. od 23. novembra v Portorožu. Uvodoma bo o tem in o aktivni kadrovski politiki kot enem od ključnih pogojev za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in izvajanje programa gospodarske stabilizacije govoril Franc Šetinc. Organizatorji posveta (Odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije, Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije) načrtujejo delo v petih delovnih skupinah, da bi tako k ustvarjalnemu sodelovanju pritegnili čimveč udeležencev posveta. Prva delovna skupina je namenjena kritični analizi izvajanja družbenih dogovorov o kadrovski politiki, druga organizaciji in uveljavljanju kadrovske funkcije v združenem delu, tretja nadaljnjemu Že samo našteti problemi organizacijskega značaja zahtevajo veliko zvzetega in poglobljenega strokovnega dela, ki bo šele podlaga za opredelitev ustrezne celovite delitve dela. Na tej osnovi pa bo možno oblikovanje kvalitetnega večnamenskega razvida del in nalog. Iz tega lahko že sedaj zaključimo, da pri tako zahtevnem in obsežnem delu, ob sočasni obilici kompleksnih nalog s področja planiranja za leto, srednjeročno in dolgoročno obdobje, ni pričakovati, da bo v celoti izdelan razvid del in nalog do konca letošnjega leta. Rok za dokončno izdelavo in sprejem bo potrebno premakniti v prvo tromesečje leta 1985. Dušan Djukanovič delavcev Slovenije razvoju kadrovskega informacijskega sistema, četrta organiziranosti in uveljavljanju kadrovske funkcije v družbenopolitičnih skupnostih, v peti pa bo govora o znanstveno raziskovalnem delu na področju kadrovske dejavnosti ter izobraževanju in usposabljanju kadrovskih delavcev. Kadrovski delavci kritično ugotavljajo, da sta si samoupravno dogovorjena kadrovska politika, zapisana v množici dogovorov, sklepov, stališč in priporočil ter vsakodnevna praksa v mnogih okoljih in na številnih področjih daleč vsaksebi. Zato bo potrebno več volje, pripravljenosti in mobilizacije vseh nosilcev, da bo tudi kadrovska politika prispevala še večji delež k premagovanju gospodarskih težav in k izvajanju nalog gospodarske stabilizacije. Vsebina posveta je zanimiva in pomembna tudi za našo DO, saj je namen posveta tudi opredelitev prednostnih nalog in usmeritev za nadaljnjo družbenopolitično akcijo na tem področju in usposabljanje kadrovskih delavcev za planiranje takih razvojnih strategij, ki ne bodo zanemarile kadrovskega vidika. Milan Pavliha Kje smo z izdelavo razvida del in nalog V eni od letošnjih številk našega glasila smo vas seznanili s pripravami, vsebino in programom dela pri izdelavi razvida del in nalog. V tej številki glasila pa želimo naše bralce informirati, do kod smo prišli z delom, s kakšnimi težavami se srečujemo in kaj bomo še vse morali storiti, da bomo nalogo uspešno dokončali. Delovne strokovne skupine po TOZD in DSSS so opravile več kot 800 opisov del in nalog. Že v prvem prispevku sem opozoril, da pri izdelavi razvida ne gre le za opredelitev del in nalog ter njihov opis, temveč za mnogo zahtevnejše strokovno delo, ki mora na osnovi jasno in logično opredeljene organizacije dela omogočiti racionalno delitev de-glede na njegovo zahtevnost in stopnjo sestavljenosti. In prav organizacija dela je glavna ovira za nadaljevanje izdelave razvida del in nalog. V čem je bistvo organizacijskih pomanjkljivosti, ki ovirajo nadaljnje delo pri izdelavi razvida? Organizacija dela je ključni problem za izdelavo razvida del in nalog, ker opredeljuje strukturo, stopnjo zahtevnosti in vrste dela, hkrati pa je zaradi interdiscipliniranosti, ki jo vključuje, težje obvladljiva kot druga strokovna opravila. Organizacija dela je splet tehničnih, ekonomskih, psiholoških, socioloških in pravnih znanj. Odsotnost katerihkoli od teh povzroča defekt (»izmet«) v organizaciji dela, pa naj gre za makro, mezo ali mikroorganizacijsko raven. Po mnenju nekaterih teoretikov in praktikov organizacije dela je učinkovitost organizacije pogojena z različnimi dejavniki, ki delujejo v medsebojni odvisnosti: 1. optimalna organizacijska struktura DO s pravilno porazdelitvijo vozlišč (mest) za avtonomno odločanje, komuniciranje, akcijsko delovanje in kontrolo; 2. oblikovanje racionalnega informacijskega sistema za sprejemanje najboljših odločitev, koordinacijo in kontrolo; 3. usklajevanje interesov in ciljev organizacijskih nivojev; 4. oblikovanje specifičnega motivacijskega sistema, ki mobilizira vse razpoložljive umske in fizične sposobnosti zaposlenih. Ko smo analizirali naše probleme organizacije dela, smo ugotovili, da je potrebno na ravni delovne organizacije proučiti in organizacijsko dodelati naslednja področja: - razvoj na ravni DO v odnosu do razvojnih funkcij v TOZD glede na avtonomnost odločanja, komuniciranje, akcijskega delovanja in kontrole; - informacijski sistem - gre predvsem za kvaliteto, hitrost in obseg širjenja poslovnih informacij po vseh pomembnih poslovnih funkcijah in podfunkcijah; - energetsko službo, ki bo zagotavljala strokovno kvalitetno obdelavo te dejavnosti in racionalno izbiro energetskih virov in njihovo porabo ob upoštevanju vseh razvojnih komponent DO; - prodajno-nabavno službo z vidika ustreznosti in racionalnosti sedanje organiziranosti glede na medsebojno dopolnjevanje v strokovnih aktivnostih in informacijskem sistemu v organizacijskih povezavah znotraj in izven DO; - vzdrževalno dejavnost v DO, ki bo zagotavljala optimalno operativno in generalno vzdrževanje proizvodnih sredstev in objektov; - opredelitev celovite vsebine po vrsti, strukturi in postopkih (vključno s konstrukcijo) - izdelave orodij v TOZD Orodjarna za potrebe proizvodnih TOZD; - službo varstva pri delu. Našteti so le pomembnejši organizacijski problemi na ravni DO, čeprav je še več manjših, ki jih bo potrebno razrešiti na ravni posameznih strokovnih služb v DSSS in te popravke vnesti v dokončni razvid del in nalog. Prav tako pa se srečujemo z organizacijskimi pomanjkljivostmi in nedodelanostmi na ravni TOZD in v ŠPORT fMLLY SNURNUS Ivanka Zajc, vodja oddelka za obračun OD, DSSS: »V našem oddelku obračunavamo osebne dohodke, a potrebne podatke o dosega-nju norm, o nadurah ipd. dobimo od vodij oddelkov. Kljub temu se vsi delavci, kadar si ne znajo izračunati OD ali kadar pride do kakšnih nepravilnosti, obračajo neposredno name, kar otežuje moje delo. Take stvari bi morali znati pojasniti tudi vodje oddelkov, zanimati bi se morali za to. Nasploh vodje premalo vedo o svojih delavcih, včasih niti ne vedo, ali so na bolniški, na dopustu ali pa so neopravičeno odsotni. Opažam, da imamo vedno več neplačanih odsotnosti, opravičenih in neopravičenih, ki jih nihče ne prijavi. To nas zdaj stane že blizu 100.000 din na mesec, ker za te ljudi plačujemo vse prispevke. Boli me, ker bodo ob koncu leta vsi dobili enake nagrade, nedelavni in delavni - vmes je celo neka delavka, ki je že več mesecev neopravičeno odsotna. Največ neopravičenih izostankov je med novimi delavci in vprašujem se: nam je res vseeno, kakšne ljudi zaposlujemo? Tudi z opravičenimi neplačanimi izostanki ni vse v redu, saj imajo nekateri ob njih tudi nadure; vsaj tam, kjer imajo gibljiv delovni čas, bi se to dalo drugače urediti. In še vedno je vse preveč nadur, ki v resnici sploh niso nadure. Na vsako naduro pa plačamo 75 odstotkov prispevkov. Moti me tudi, da smo v oddelku pri delu preveč prepuščeni sami sebi. Pogrešamo pomoč šefov, sama sem odgovorna za vse. za tako delovno mesto in za 17. grupo je to prevelika odgovornost. A kljub vsem težavam, ki sem jih nanizala, moram reči: v Saturnusu sem že 28 let, v službo sem šla vedno z veseljem in še vedno hodim rada.« Nova stopnja v razvoju na izdelavi temperimili naprav WmT V mesecu novembru končujemo serijo desetih temperimih naprav za Novoles, tovarno kopalniške opreme. Ta bo namreč za Dan republike otvorila novo tovarno kopalniške opreme iz kera-krila, to je iz plastične mase, ki je odporna proti razenju in visokim temperaturam. Ta tehnologija je tudi na zahodu povsem nova, zato je nemogoče kupiti standardno opremo za proizvodnjo. Odločili smo se, da Saturnus sodeluje pri izdelavi opreme. Razvite temperirne naprave imajo v proizvodnem procesu ključno vlogo, saj imajo funkcijo krmiljenja celotnega procesa izdelave plastičnih izdelkov. Imajo namreč možnost programiranja različnih temperatur in časov, tako da lahko sestavljamo poljubne programe za različne procese izdelave posameznih kosov kopalniške opreme. Prvo serijo štirih tefriperirnih naprav smo že dobavili v mesecu avgustu in jih na mestu proizvodnje tudi preizkusili. Rezultati preizkusov in meritev so bili zelo dobri in tako smo si za naslednje leto že zagotovili novo naročilo za serijo deset kosov. V naslednjem letu se bo namreč proizvodnja kopalniške opreme v Novolesu podvojila. Začetek razvoja temperirnih naprav sega v leto 1981, ko smo začeli v TOZD Tovarna avtoopreme razvijati temperirno napravo za potrebe lastnega oddelka za predelavo plastike. Ker se je pokazal interes za te naprave tudi v drugih .delovnih organizacijah, sta se raz- voj in izdelava teh naprav prenesla v TOZD Orodjarna in vzdrževanje -oddelek strojev, kjer so boljše možnosti za njihovo izdelavo. Enega prvih prototipov smo poslali na preizkušanje tudi v UNIŠ DO Slavko Radič - Bugojno, kjer še sedaj deluje brezhibno. V oddelku strojev se je razvoj temperirnih naprav nadaljeval, dosegli smo višjo kvalitetno raven, razvitih je tudi več tipov za različne moči in ten erature. V začetku novembra smo sodelovali na sejmu »GUMIPLAST 84« v Sarajevu, kjer smo razstavljali štiri tipe temperirnih naprav: dve s 3 in 9 kilovatnim gretjem za tlmperiranje do 90° C, eno na olje za gretje do 160° in temperirno napravo za Novoles. Zanimanje za razstavljene temperirne naprave je bilo veliko, veliko pa je bilo povpraševanje po tipih, ki jih imamo še v planu razvoja. Dosedanji razvoj projekta temperirnih naprav ocenjujemo kot zelo uspešen, za kar so poleg razvoja predvsem zaslužni tov. Dolfe Vidmar, ki je nosilec izdelave prototipov in je nosil tudi glavno težo izdelave, ter tehnologa tov. Tone Trkov in Janko Erklavec, ki sta ves čas povezovala razvojno delo z izdelavo in usklajevala želje razvoja z dejanskimi možnostmi v proizvodnji. V letošnjem letu je bilo izdelanih in prodanih skupno 70 temperirnih naprav, v naslednjem letu pa načrtujemo na podlagi naročil in drugih informacij bistveno povečanje proizvodnje. Kljub uspešnemu razvoju projekta pa imamo nemalo težav predvsem z elementi, ki jih naročamo pri zunanjih dobaviteljih, saj ti ne dosegajo zahtevane kvalitete, dobave pa so velikokrat neredne. Poleg tega nekaterih potrebnih elementov v naši državi ni na tržišču, zato se moramo zadovoljiti z manj ustreznimi, ki pa nam povzročajo nemalo dodatnega dela in težav. Tako pri nas na tržišču ni potopne črpalke za višje temperature, ki bi bistveno poenostavila in pocenila samo proizvodnjo temperirnih naprav. V Jugoslaviji smo sedaj edini proizvajalci teh naprav, saj so nekatere delovne organizacije, ki so pred časom začele z razvojem temperirnih naprav, s tem prekinile. Saturnus je v relativno kratkem času prodrl na tržišče s celo paleto tempe- rirnih naprav in s tem zasenčil druge podobne poskuse. V nadaljnjem razvoju imamo v planu osvojiti temperirne naprave za višje temperature - do 250° C, temperirne naprave s freonskim hladilnikom za hlajenje do 0° C in razširiti paleto z vmesnimi tipi tako, da bomo pokrivali celotno področje temperiranja tako po temperaturi kot tudi po moči gretja in hlajenja. Prav tako je nujno, da organiziramo servisno službo, ki bo sposobna reševati reklamacije in popravila temperirnih naprav kot tudi drugih strojev in naprav. Z razvojem nameravamo poseči tudi po drugih napravah, ki so potrebne pri predelavi plastičnih mas, predvsem pa je naša naloga v prihodnje dvigniti kvaliteto vseh naših izdelkov na čim višjo raven. Miran Volk Delavci bnisilnice v Loškem potoku Delavci obrata brusilnica tozda Orodjarna in vzdrževanje smo se že dalj časa dogovarjali, da bi si ogledali kakšen obrat Saturnusa, v katerem je delo podobno delu v našem poklicu. S to mislijo in pobudo tov. Alojza Trontlja in z željo vseh, da bi si ogledali obrat v Loškem potoku, ki v tem letu praznuje svojo deseto obletnico obratovanja, smo seznanili tov. Smrajca; našo pobudo je odobril, saj bi bila taka strokovna ekskurzija tudi posebnega pomena. Dogovorili smo se s tov. Turkom iz Loškega potoka za čas in datum obiska. 3. novembra 1984 smo se ob 11. uri z odobrenimi tovarniškimi avtomobili odpeljali v Loški potok. Sprejeli so nas vodja obrata tov. Turk in delavke. Iskreno smo se pozdravili, jim čestitali ob njihovem jubileju ter jim v ta namen izročili skromen šopek nageljnov. Ogledali smo si vse delovne prostore obrata in stroje in se v sproščenem pogovoru zanimali za njihovo delo, uspehe in težave. Po obisku v obratu nas je tov. Turk odpeljal na ogled partizanske bolnišnice Ogenjca pod Veliko goro. Ogledali smo si prostor in okolico, kjer se je zaradi izdajstva v juliju 1942 dogodila tragedija, katere bežen zapis smo gledali pred leti na naših malih zaslonih. Pot nas je vodila še na Travno goro v bivši planinski dom, ki pa je zdaj namenjen kmečkemu turizmu. Oskrbnik doma tov. Prelovšek, dolgoletni skakalni sodelavec, nam je govoril o svojih načrtih ureditve lepega šport- nega središča za letno in zimsko vadbo mladine ter gojitev pravega kmečkega turizma. Po krajšem postanku in dobri zakuski smo se poslovili od gostitelja tov. Turka. V Ljubljano smo prispeli v popoldanskih urah in s tem zaključili naše uspešno poslanstvo in ekskurzijo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali ures-1 ničiti našo željo. Delavci brusilnice ».AT« Vojko Erjavec, strojni ključavničar v oddelku strojev: »Všeč mi je, da se delavci v »hangarju« dobro razumemo, v redu so tudi odnosi med vodilnimi in nami. Zdi se mi pa, da je premalo povezovanja med vodilnimi in delavci v strokovnem smislu, pri samem delu. Včasih na primer damo kakšen predlog za izboljšavo, za bolj enostavno izvedbo kakega dela, a tega ne upoštevajo. Tudi sami strojni ključavničarji in drugi delavci lahko kdaj predlagajo kakšno boljšo ali enostavnejšo rešitev, ker imajo pač svoje praktične izkušnje. Tudi mi mislimo, da bi morali urediti nagrajevanje po delu in nato ukiniti omejitev preseganja norme. Zaradi limita pa delavci v našem oddelku ne delamo nič manj, kot bi sicer; trudimo se toliko bolj, ker želimo dokazati, da znamo nekaj narediti, saj imamo občutek, da nas v Saturnusu bolj postrani gledajo.« Kakovost vgraditi v vsako delo Izboljševanje sistema za zagotavljanje kakovosti v TOZD Tovarna avtoopreme TOZD Tovarna avtoopreme danes že sodi med vodilne proizvajalce svetlobne opreme za vozila v Evropi. Izvozimo približno 45 odstotkov proizvodnje in sicer glavni del v firmo Volksvvagen, kjer opremljamo že 40 odstotkov Goltov, firme Bosch, Hella in Ruhla pa opremljajo ostalih 60 odstotkov. Poleg tega pa poskušamo uvrstiti svoje izdelke tudi pri firmi BMW ter ponovno prodreti na francosko tržišče. Uveljavljanje na tujem tržišču pa zahteva nenehno dviganje kakovosti proizvodov. Kako zahtevni postajajo tuji kupci, pove podatek, da je svoj čas zadoščal 96-umi preizkus žarometa v slani megli, danes pa morajo žarometi zdržati 90-dne-vno izmenično kopel v slani megli in stoodstotni vlagi. Kakovost proizvoda pa je odvisna od celotnega proizvodnega sistema, v katerega so vključeni delavci z vseh področij od razvoja, nabave, proizvodnje, do prodaje, zagotavljanja ustreznih kadrov idr. Služba za kakovost je samo člen v tej verigi in opravlja nadzor nad dogovorjeno kakovostjo. V TOZD Tovarna avtoopreme smo se že v letu 1982 odločili, da izdelamo sistem celovitega zagotavljanja kakovosti, ter smo k sodelovanju povabili Zavod SRS za produktivnost. Po programu je bilo pričakovano, da se bodo rezultati sodelovanja odražali zlasti na: - sistemskem in organiziranem delu za zagotavljanje kakovosti, - večji odgovornosti za izvrševanje nalog s področja kakovosti, - učinkovitejšem delu kontrole kakovosti, - zmanjšanju stroškov slabe kakovosti v proizvodnji in stroškov reklamacij. Za uresničitev navedenih ciljev je bil s svetovalcem z zavoda izdelan program, ki obsega naslednje aktivnosti: - ocena delovanja obstoječega sistema zagotavljanja kakovosti; - ugotavljanje sposobnosti proizvodnega procesa za doseganje kakovosti; - določanje prioritete in načina reševanja ozkih grl kakovosti, pri čemer je potrebno zlasti opredeliti načine sodelovanja z dobavitelji, izbrati najustreznejše kontrolne metode za obvladovanje proizvodnega procesa, uvesti način stalnega spreminjanja in kritičnih proizVodnih operacijah z vidika kakovosti in uvesti tak način kontrole, ki bo omogočal pravočasno ugotavljanje in reševanje problemov kakovosti; - preverjanje in po potrebi dopolnjevanje kontrole tehnologije za doseganje kakovosti; - s pravilnikom o kakovosti in matrico odgovornosti določiti naloge in nosilce odgovornosti za izvajanje teh nalog; - dopolnjevanje organiziranosti službe za kakovost, spreminjanje strukture in število kadrov, dopolnjeva- nje opreme za kontrolo kakovosti; - dopolnjevanje informacijskega sistema za kakovost; - oblikovanje ustreznega sistema nagrajevanja in motiviranje za kakovost; V oceni obstoječega sistema zagotavljanja kakovosti, je konzultant ugotovil zlasti naslednje: - v preteklosti je v TOZD že potekalo uvajanje koncepta integralne kontrole kakovosti in posamezni segmenti sistema so celo organizacijsko postavljeni, vendar pa so zaradi nedorečenosti celega sistema neučinkoviti; - v celoti se čuti nepovezanost delovanja osnovnih funkcij v uresničevanju glavne naloge - izdelave kakovostnega proizvoda; - poudarja se le vloga kontroliranja v neposrednem procesu, kar pa je najmanj učinkovito in drago; - zbrani podatki o kakovosti se ne uporabljajo v zadovoljivi meri za napredek kakovosti in stabilnosti procesa; - vloga pripravljalnih funkcij v zagotavljanju kakovosti ni dovolj jasno določena, izvaja se na neformalen način - ne obstajajo organizacijski predpisi, ki bi predpisovali naloge za zagotavljanje kakovosti, ki se morajo opraviti pred pričetkom proizvodnje. Analizo je svetovalec zaključil z ugotovitvijo, da je potrebno za organizacijo učinkovitega sistema poseči v organizacijo dela in rešitve v obliki organizacijskih predpisov sprejeti kot osnovo za bodoče organizirano delo. Izhajajoč iz tega zaključka, je konzultant v TOZD oblikoval delovne skupine, ki so, vsaka za svoje strokovno področje, pripravile organizacijske predpise. Izdelani so bili sledeči predpisi: Politika za kakovost DO Saturnus - Pravilnik o kakovosti proizvodov, TOZD Tovarne avtoopreme - Organizacijski predpis za razvoj in osvajanje novih izdelkov - Organizacijski predpis za konstrukcijsko dokumentacijo - Organizacijski predpis za tehnološko obdelavo - Organizacijski predpis za spremembo konstrukcijske in tehnološke dokumentacije - Organizacijski predpis za naročanje in prevzem blaga - Organizacijski predpis za spremljanje stroškov izmeta in dodelav - Organizacijski predpis za reševanje reklamacij ' - Organizacijski predpis za upravljanje proizvodnje - Organizacijski predpis za gospodarjenje z orodji - Organizacijski predpis za izdelavo, osvajanje in vzdrževanje organizacijskih predpisov Pravilnik in organizacijski predpis natančno predpisujejo povezave in odnose med službami in posamezniki, njihove naloge pri zagotavlja- nju kakovosti, opredeljujejo dokumente in njihove hodograme. Ugotoviti pa moramo, da aktivnosti ne potekajo po napisanih predpisih. V posameznih službah poskušajo le z delno uporabo posameznih predpisov. In kje so vzroki, da sistem v celoti ni zaživel? Eden od vzrokov, tako v TOZD ocenjujejo, je pristop k samemu projektu. Integralni sistem zagotavljanja kakovosti zahteva vključevanje vseh služb v TOZD in DSSS in izvajanje točno določenih nalog, če hočemo doseči skupni cilj, ki smo ga zapisali tudi v »Politiki za kakovost«, to je proizvod, ki bo kupca zadovoljil. Sistem pa smo pričeli graditi »od spodaj navzgor« in potrebno po korenitih spremembah bolj čutimo delavci v neposredni proizvodnji, namesto da bi izhajali iz vsestransko proučene politike za kakovost, za katero bi stali vsi vodilni delavci in se vsak na svojem področju tudi aktivno vključeval v prizadevanja za čimprejšnjo uresničitev projekta. Nadalje menimo, da je bil vzrok tudi v organiziranosti služb v TOZD ter v pomanjkanju strokovnih kadrov. Za uresničitev takega projekta bi morali v prvi vrsti ugotoviti ustreznost organizacije in kadrovsko pokriti šibke točke. Z reorganizacijo v preteklem letu smo to delno uspeli, nismo pa še v celoti uspeli pridobiti manjkajočih strokovnih delavcev. Nenazadnje pa je potrebno preveriti tudi ustreznost organizacijske povezanosti službe za kakovost. V organizacijski shemi TOZD je služba za kakovost odgovorna direktorju TOZD, tako kot razvojna služba in proizvodni sektor. Nadzor nad kakovostjo in ukrepanje v zvezi z njo pa postavlja službo za kakovost v drugačen položaj, ki je v svetu in tudi pri nas poznan in ga naši kupci tudi zahtevajo, to je, da je nadzor nad kakovostjo v pristojnosti službe, ki je odgovorna generalnemu direktorju. Sodelovanje z Zavodom za produktivnost smo podaljšali še za eno leto. Naš cilj je uporaba vseh izdelanih predpisov in pri tem pričakujemo vso podporo v TOZD in DO, če želimo, da nekajletno delo rodi sadove. M.A. Pravilnik naj bo spodbuden V naši delovni organizaciji želimo, da bi inovativna dejavnost zaživela v večji meri kot doslej. Približno leto dni je v razvoju DO že sistemizirano (čeprav še ne zasedeno) mesto za delavca, ki naj bi se poklicno ukvarjal s spodbujanjem inovativne dejavnosti. Že samo to dejstvo bo zahtevalo določene spremembe postopkov obravnavanja inovacij, ki so določeni v pravilniku. Ob pripravah sprememb pravilnika (ki so zdaj še čisto na začetku), bodo sodelovale razvojne službe delovne organizacije in tozdov in predsedniki inovacijskih komisij, upoštevane pa bodo tudi izkušnje nekaterih delovnih organizacij, ki se že lahko pohvalijo z množično inovativno dejavnostjo. V.C. Poslej enotnejše ocenjevanje kakovosti Po letu in pol sodelovanja med strokovnjaki iz Gorenja in iz našega tozda Embalaže so uskladili kriterije za ocenjevanje kakovosti napisnih ploščic. S tem pričakujejo, da se bodo v bodoče izognili doslej dokaj pogostim reklamacijam. Kriterije so usklajevali na osnovi možnosti proizvodnje in razvojnih ciljev obeh delovnih organizacij. Podobne akcije vodi Gorenje že več let z vsemi svojimi dobavitelji, vse v prizadevanjih, da bi izboljšali kakovost svojih končnih izdelkov, saj so se zahteve po kvaliteti na tržišču, še posebno zunanjem, močno povečale. ^ ^ r N Ljuba Radič, delavka v montaži tozda Avtooprema: »Najbolj me motijo odnosi med predpostavljenimi in delavci v proizvodnji. Nekateri predpostavljeni se do delavk obnašajo netovariško in celo grobo, tudi takrat, ko za napake niso same krive, in delavke zato izgubljajo voljo do dela. Najbolj nas peče odnos do delavcev iz drugih republik. Mi nismo krivi, da nismo od tu in se tudi nismo vsiljevali - enostavno smo potrebovali delo, tu pa potrebujejo delavce. Po svoje je sicer razumljivo, da so predpostavljeni živčni, saj so v proizvodnji večkrat problemi. Največkrat moramo ustavljati delo zaradi okvar strojev ali zato, ker orodje ni pravo. Vzdrževanje bi moralo biti boljše, pa bi prihajalo tudi do manj napetosti.« J Naš izvoz Po definiciji je izvoz prodaja domačega blaga na tujem tržišču; torej po tej analogiji predstavlja naš izvoz prodajo naših izdelkov na tujih tržiščih. Saturnus izvaža, prodaja na tujih tržiščih že vrsto let. Pomembnejše rezultate, pomembnejši obseg izvozne prodaje dosegamo v zadnjih treh letih. V Saturnusu izvažajo vse tri TOZD vendar je pomemben le izvoz izdelkov Avtoopreme. Ta naj bi letos dosegel vrednost 90 starih milijard, od tega preko 55 milijard starih din konvertibilnega izvoza. (Vsi podatki v tem sestavku upoštevajo enotno merilo - tečajno listo štev. 252 z dne 30. 12. 1983.) Naš izvoz raste; iz leta v leto ga povečujemo. Prav letos naj bi dosegli pomembne rezultate, tako naj bi bil letošnji konvertibilni izvoz dosežen v višini planiranih vrednosti ali celo presežen. Predvideno povečanje konvertibilnega izvoza v primerjavi s predhodnim letom 1983 bo znašalo okoli 80 %. To je izredno povečanje; če pa letošnji izvoz primerjamo s predlanskim (1982), potem znaša povečanje le 22 %. Pa vendar, prav je, da letošnje rezultate primerjamo bolj z lanskimi, kot s predlanskimi. Leto 1983, še zlasti njegova druga polovica in konec leta, predstavlja pri izvozu svetlobne opreme pravo prelomnico. V drugi polovici leta so zaradi spremembe modela usahnile dobave VW, novih izdelkov pa še nismo imeli. Peugeot je v Franciji dokončno prenehal z proizvodnjo modela P-404, po ponovnem izboljšanju odnosov z Renaultom pa nismo imeli več homologiranega žarometa za model R-4. Rezultatov tekočih osvajanj tudi ni bilo (Talbot-model Samba). Vse značilnosti v letu 1983 so dokazovale, da proizvodno nismo dovolj urejeni za tekoč in načrtovan izvoz. Vse ugotovitve iz predhodnega leta smo morali v letošnjem ovreči. Tudi letošnjega leta nismo začeli prav nič spodbudno. Kakor smo uspešno startali s proizvodnjo novega žarometa za novi model Golf pri VW in s tem sploh zagotovili kontinuiteto izvoza v VW, nismo bili enako Namen tega sestavka je vzpodbuditi široko razpravo o našem izvozu. V dogovoru z uredništvom, ki načrtuje pogovor - okroglo - mizo na to temo, je avtor sestavka pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih ta sestavek spodbuja. Okrogla miza bo uspešna, če bodo pred tako javno razpravo vprašanja bralcev v pismeni obliki dostavljena v uredništvo. časovno uspešni z zadnjo združeno svetilko (ZZS) za isti model. Ker je VW naš največji kupec (9 mio DM) je porazno na naš izvoz deloval še 5-tedenski štrajk v zahodnonemški kovinsko predelovalni industriji, katerega posledica je bila zapora za vse naše dobave v tem času. Polletne izvozne rezultate smo zaključili dokaj nespodbudno: uresničili smo sicer celoten klirinški izvoz, a konvertibilnega le 34 odstotno. Ob polletju smo dosegli le 30 % načrtovanega konvertibilnega izvoza v industrijo (VW, Peugeot), bolje smo se odrezali le pri izvozu v trgovino: tu smo dosegli ob polletju polovico načrtovanega letnega izvoza. Ko sedaj, dober mesec pred koncem leta, ocenjujemo možno realizacijo izvoza v letošnjem letu, zlasti konvertibilnega, z olajšanjem ocenjujemo, da bomo načrtovane cilje najverjetneje uresničili. Vsak mesec od junija naprej izvozimo na konvertibilno tržišče za približno 6 starih milijard din in smo tako v desetih mesecih presegli vrednost celotnega konvertibilnega izvoza v letu 1982. Kako nam je to uspelo? Kaj se je spremenilo? Najprej, od drugega polletja dalje skoraj redno dobavljamo VW žaromete in zadnje združene svetilke. Tudi v izvozu v trgovino navkljub zastojem ugotavljamo enakomerno rast. Tako je letos prvič en sam naš kupec - trgovec - že dosegel promet 1 mio DM. Vsi ti rezultati dokazujejo, da je naša izvozna naravnanost zasnovana na ustrezni proizvodni usmeritvi in določeni stopnji poslovne resnosti. Do konca leta imamo še dober mesec in pol. Znova se nam zatika, praktično smo že uresničili celotni CELOTEN IZVOZ 1982, 1983, 1984 O N A M F M načrtovani klirinški izvoz (tu nimamo več tekočih naročil), vrste pa se zastoji v proizvodnji za VW. Njihovo drsno planiranje in drsno usmerjanje tekočih pošiljk nam ne dopušča nadomestiti zamujenih dobav. Realizacija načrtovanega izvoza v letošnjem letu je tako dober mesec pred koncem koledarskega leta izključno odvisna od obsega realizacije konvertibilnega izvoza. Izvoz v prihodnjem letu Za izhodišče pri načrtovanju obsega izvoza za prihodnje leto jemljemo Idtošnje izboljšane izvozne rezultate. Zato znova ni možno načrtovati skokovite rasti, načrtovana rast izvoza bo bolj umirjena. Plan izvoza upošteva samo že doslej utečene ali dogovorjene posle. Nekateri še nedograjeni posli in tudi nekateri rezultati osvajanj novih izdelkov pa predstavljajo rezervo za možno povečanje tako konvertibilnega kot klirinškega izvoza. Če prejšnja izhodišča opredelimo številčno, potem je povečanje načrtovanega izvoza grajeno na doseženih rezultatih predhodnega leta (1984), ko se je predvideni konvertibilni izvoz v primerjavi z predhodnim letom (1983) povečal za 80 %, klirinški izvoz za 35 %, tako da znaša celotno povečanje okoli 55 %. Načrtovani izvoz za leto 1985 upošteva za osnovo realizacijo v letu 1984 in jo povečuje pri konvertibilnem izvozu za 18 %, pri klirinškem pa jo zmanjšuje za 6 %, kar v celoti predstavlja povečanje za 7 % v primerjavi z letom 1984. Vzrok načrtovanega zmanjšanja klirinšekga izvoza je v zmanjšanem obsegu odvzema firme AZLK Mos- kvich. Zato pri klirinškem izvozu načrtujemo dodatne aktivnosti, tako da bi dosegli enak obseg kot v letu 1984. Tudi načrtovani konvertibilni izvoz je mogoče preseči, saj plan ne upošteva možnosti ponovnega izvoza v Renault (žarometi R-4, vendar nov izdelek) in možnosti izvoza v BMW, ker ob pripravi plana še niso izpolnjeni vsi pogoji. Vse to izkazuje, da plan izvoza za prihodnje leto upošteva le dogovorjene in realno dosegljive cilje. Izvozne usmeritve v srednjeročnem obdobju od 1986 do 1990 V obdobju 1986 od 1990 načrtujemo podvojitev konvertibilnega izvoza, torej povečanje za 100 %, upoštevaje doseženo raven konvertibilnega izvoza konec leta 1985. Načrtovano povečanje konvertibilnega izvoza, izraženo količinsko, znaša približno 1,2 mio kosov žarometov; to pomeni letno rast proizvodnje žarometov za približno 200.ooo kosov ali poenostavljeno, vsako leto nameravamo pridobiti novega kupca za približno 200.000 naših žarometov. Pridobitev novih kupcev predstavlja eno najpomembnejših nalog prodajne službe v srednjeročnem obdobju. Zato toliko lažje razumemo napor, ki je potreben za zadostitev vseh potrebnih pogojev za pridobitev statusa bodočega dobavitelja pri novih kupcih. Tako notranja svetilka BMW E 30/21 predstavlja, gledano prodajo in izvozno, malo zanimiv izdelek, vendar je hkrati predpogoj za dosego drugih naročil pri BMW. Podobna pot za (nadaljevanje na 7. strani) GIBANJE IZVOZA PO MESECIH 1982-1984 (nadaljevanje s 6. strani) pridobitev naročil nas zanesljivo čaka tudi pri drugih novih kupcih. Prejšnje ugotovitve veljajo enako za firmo Peugeot, ki pa jo pri srednjeročnih usmeritvah upoštevamo kot že zagotovljenega kupca. Prav ob primeru Peugeota, kateremu naj bi dobavljali tehnološko nov izdelek, lahko ugotovimo (podobno kot pri BMW-ju), da zagotovitev statusa dobavitelja tej firmi (za model P-205) predstavlja hkrati tudi vstopnico za obstanek na francoskem tržišču, še zlasti v skupini SO-GEDAC (Peugeot, Talbot in Citroen). Že danes pa bi lahko postavili vprašanje: pri kateri od ostalih firm na francoskem tržišču si želimo zagotoviti status dobavitelja? Je to Renault z modelom R-4 ali modelom R-5 Super? Svetilka ali žaromet? Nedvomno pa je to Renault. Pri klirinškem izvozu ne načrtujemo bistvenega povečanja, še zlasti ne v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja, v naslednjih treh letih pa razmerje tudi ne bo bistveno spremenjeno. Pogoj za zadostitev teh izhodišč je osvojitev zadnje združene svetilke za AZLK Moskvich. Več kot deset let stari izdelki nam ne zagotavljajo, da bi obdržali dosedanji obseg. Na tržišču SZ smemo nuditi samo take izdelke, ki ne pridejo v poštev za rubeljski (SEV) obračun. To pomeni, da moramo na tem tržišču pri novih izdelkih ponuditi samo take rešitve, ki jih drugi proizvajalci iz SEV (AKA, PAL) ne morejo ponuditi. Tak izdelek je npr. ZZS-sekano vezje v prvi fazi, kasneje plastični žarometi. Strategija našega izvoza Saturnus izvaža svetlobno opremo že od leta 1962, od takrat pa do danes smo po dolgoletnih dilemah izoblikovali strategijo izvoza. Najpomembnejše značilnosti te strategije so: - Saturnus proizvaja in prodaja svetlobno opremo samo pod svojim imenom in s svojo zaščitno znamko. - Saturnus proizvaja samo kvalitetno svetlobno opremo. - Saturnus skuša postati pomemben evropski proizvajalec svetlobne opreme. V svojo proizvodnjo vključuje lastna znanja in si s tem skuša zagotoviti v prihodnje prisotnost v evropski avtomobilski industriji brez licenčnih odnosov. V praksi sta prvi dve značilnosti v začetku delovali na naš izvoz zaviralno - vendar le kratek čas, v dolgoročnem smislu pa prav nasprotno. Proizvajati in prodajati z lastnim imenom, lastno znamko ter proizvajati in prodajati izključno kvalitetno opremo, pomeni začeti izvažati na skromnih izhodiščih. Taka izhodišča niso podobna siceršnjim jugoslovanskim pristopom. Naša izhodišča onemogočajo primerjave naših proizvodov s podobnimi iz Singa-flura, z dumpingom iz DDR, pa tudi ne dopuščajo proizvodnje pod znamko Hella in Gabel. Danes, ko dosegamo že kar pomemben obseg prodaje v izvozu tudi v trgovini (skoraj 10 starih milijard), smo zadovoljni, ker nismo podlegli v preteklosti vsem skušnjavam, kot so: proizvajati karkoli, prodajati za kakršnokoli ceno in prodajati tudi pod kakršnimkoli imenom. Potrebno se je bilo uprati ne samo skušnjavam, temveč včasih tudi pritiskom iz lastnih vrst. Težko se je bilo odreči zahtevam za odstop od našega imena pri izvozni ponudbi v obsegu 2 mio D IVI ali prodaji naših meglenk za skoraj 200.000.000 Lit po »singapurskih cenah«. Res je, potrebovali smo izvoz in devizni priliv od izvoza, vendar ne za vsako ceno. Danes smo se tem ciljem približali s samostojnim delom, ohranili smo svoje ime, pa tudi cene, ki jih dosegamo v trgovini, so na evropski ravni. V Evropi izdelki z oznako »Saturnus« v avtomobilski industriji niso neznani, prav tako tudi v trgovini z rezervnimi deli za avtomobile v Zahodni Evropi. Izvoz v trgovino Pot za izvoz v trgovino nam je nedvomno utrlo naše neposredno sodelovanje z avtomobilsko industrijo. Vsako leto tovarniške hale zapusti okoli 200.000 avtomobilov (v glavnem VW - Golf), ki imajo našo svetlobno opremo. Naš izvoz v trgovino, navkljub raznim omejitvam, ima dobro osnovo. Vendar pa taka proizvodnja^ zahteva vse klasične aktivnosti; »Žmi-gavec na žmigavec« da v seštevku čez vse leto 2 mio DM ali približno 10 starih milijard izvoznih din (merjeno s tečajno listo štev. 252)! Izvoz v industrijo Naš sedanji (konvertibilni) izvoz temelji predvsem na kontinuiteti izvoza v VW AG. Izvoz v ostalo avtomobilsko industrijo v Peugeot, Citroen, Talbot, Gobo ne predstavlja v seštevku toliko kot dobava Volks-vvagnu. Pri izvozu v industrijo ne moremo mimo klirinškega izvoza, v kliringu izvažamo v SZ firmam AZLK Moskvich, Kamskij avtomobilski zavod, vse preko uvoznika Avtoexport iz Moskve. Dosedanji vrednostni obseg tega izvoza je približno enak vrednostnem obsegu konvertibilnega izvoza. Cilji, ki jih dosegamo z izvozom Da bi lahko opredelili cilje, ki jih dosežemo z izvozom, moramo poznati nekatere naše danosti. Izhajamo iz spoznanja, da je naša celotna proizvodna zmogljivost za svetlobno opremo večja od domačih potreb (potreb domače industrije in trgovine). Pri tem prav tako izhajamo iz spoznanja, da morajo biti naši izdelki tehnološko sodobno izdelani, tako da bodo zadostili vsem zahtevam svetovne avtomobilske industrije (npr. pogojem robotizacije ob vgradnji svetlobne opreme). Vse to bomo dosegli le, če bomo sodelovali z evropsko avtomobilsko industrijo (četudi bomo doživljali mnoge pritiske, občutili konkurenčni boj ne tem področju) ter se z vsakodnevnim potrjevanjem na svetovnem trgu z našo kvaliteto in ceno, obdržali v konkurenci ter tako potrjevali svojo vitalnost, svoje sposobnosti. Le dokazovanje v pogojih odprtega zunanjega trga nas lahko izoblikuje v sicer majhnega, vendar pomembnega in upoštevanega proizvajalca svetlobne opreme. Taka poslovna strategija je že izoblikovala propagandno sporočilo (slogan): »Saturn je v ozvezdju velik planet. Na poslovnem nebu pa želi biti Saturnus le majhna, vendar svetla zvezda.« Biti svetla zvezda, zvezda, ki ne mežika, pa pomeni marsikaj. Naša izvozno nebo je mnogokrat prekrito z oblaki, tako, da včasih še mežikanja ne uspemo videti. Zagotavljanje tekočega izvoza Naše izvozno nebo se bi bistveno razjasnilo, v kolikor bi uspeliv naše siceršnje vsakdanje delo vnesti nekaj osnovnih stalnic, ki bi zagotavljale zanesljivost realizacije izvoznih naročil. Navidezno je zanesljivost realizacije izvoznih naročil zagotovljena že z siceršnjo proizvodno zanesljivostjo in stalnostjo. Vendar temu žal ni tako. Prav naš primer to dokazuje. TOZD Tovarna avtoopre-me redno izpolnjuje svoje mesečne proizvodne obveznosti (merjeno v statističnih cenah), celo rahlo jih presega, torej načeloma tu ni možen prav noben očitek. Doseganje proizvodnih obvez (mesečnih ali letnih), izkazovanje v fizičnih kazalcih in ovrednotenih finančno, pa ne daje jasne slike o zanesljivosti zagotavljanja proizvodnje za izvoz. To najbolje ilustrirajo' grafikoni, ki prikazujejo gibanje izvoza po mesecih. Narisani so stopničasto, vendar so te stopnice bolj skoki in poskoki, kot prikaz stabilne načrtovane rasti! Partnerstvo, ki ga zahteva vključevanje v evropsko avtomobilsko industrijo, ne prenese poskokov, (nadaljevanje v naslednji številki) Roman Kokalj GIBANJE IZVOZA PO MESECIH v L. 1982 GIBANJE IZVOZA PO MESECIH V L. 1983 GIBANJE IZVOZA PO MESECIH V L. 1984 45o,349ooo din 263,293ooo din konv. izvoz Op.: Po teč. L št. 2S2 z dne 30. o 1983 1983 Op.: PO teč. I. Št. 252 od 30 12 1983. konv. izvoz * I = Op.: Po teč. I. Št.252 od 30 12. 1983 Pred redno letno konferenco (nadaljevanje s 1. strani) Sindikat kot pobudnik problemske konference naj bi - tako je tudi zapisano v sklepih - budno spremljal uresničevanje posameznih nalog in spodbujal k večji aktivnosti. Koliko so se naše osnovne organizacije v letošnjem letu dejansko ukvarjale npr. z vprašanjem produktivnosti, organizacije, nagrajevanja po delu, ureditve dohodkovnih odnosov in drugih problemov, ki so bili izpostavljeni na problemski konferenci? Res je, da smo se na konferenci, od katere je preteklo že skoraj leto dni, ne bi le dotaknili, ampak konkretno obravnavali vse ključne probleme v naši DO. Lahko rečem, da je bila to priložnost, da smo se po daljšem časovnem obdobju odkrito pogovarjali o ciljih in življenju v Saturnusu. Želja nas vseh je nedvomno, da bi se zastavljeni cilji hitreje uresničevali. Zavedati pa se moramo, da so posamezni problemi zapleteni, da ima na njihovo reševanje močan vpliv stanje v širši družbeni skupnosti, predvsem pa različna tolmačenja in pogledi znotraj našega kolektiva. Zato je potrebno usklajevanje pri reševanju zadanih nalog, na podlagi katerih pričakujemo boljše rezultate. Očitno so problemi, izpostavljeni na konferenci, veliko bolj zapleteni, kot smo računali, zato se tudi počasneje rešujejo. Konferenca pa je vendarle dala pobudo in je bistveno prispevala k bolj zavzetemu reševanju konkretnih nalog. V mislih imam pripravo na letni in srednjeročni planski dokument o razvoju Saturnusa do leta 2000. Menim, da smo v sindikatu s svojo prisotnostjo in aktivnostjo po svojih močeh sledili usmeritvam konference, saj so bile usmeritve tudi osnova programa dela sindikata v letošnjem letu. Nerealno pa je pričakovati, da bodo osnovne organizacije sindikata, oz. samo člani njenih izvršnih odborov lahko brez sodelovanja in podpore celotnega kolektiva sposobni spreminjati probleme, ki tarejo naš kolektiv. Zato menim, da že samo zavzemanje za izvajanje nekaterih sklepov še ne pomeni njihove uresničitve, ampak šele aktivno sodelovanje večine delavcev lahko prinese boljše rezultate, katerih si vsi tako želimo. Rečeno je bilo, da bo sindikat v prvi polovici leta izoblikoval predloge za učinkovitejše delovanje delegatskega sistema - za boljšo povezavo delegacij z organi upravljanja ipd. Kaj je storil sindikat v tem pogledu? Boljše delovanje delegatskega sistema se začne že pri samem izboru delegatov in pri tem je sindikat prav letos, v letu volitev, resno in odgovorno odigral svojo vlogo. Ker smo si zadali s konferenco nalogo, da bomo skušali oživiti delo delegacij in pomagati delegatom pri njihovem delu, smo tudi organizirali razširjeno sejo izvršnega odbora konference sindikatov, kjer smo skupaj z delegati razpravljali o vsebini pro- blematike njihovega dela. Tu mislim predvsem na obravnavo gradiv ter povezanost delegatov in samoupravnih organov. V mesecu oktobru pa smo v sodelovanju s predstavniki občinskega sveža ZS in IS občine organizirali razširjeno sejo IO konference OOZS, na kateri smo ob prisotnosti vseh najodgovornejših vodilnih delavcev naše DO in predstavnikov samoupravnih organov in delegacij obravnavali izhodišča planskih dokumentov naše DO za leto 1985 in srednjeročne obdobje, v smislu dnevnega reda seje skupščine občine Moste-Polje, ki je sledila nekaj dni za tem. Na ta način so bili dani boljši pogoji za pripravo na samo sejo skupščine in menim, da bi s tako obliko sodelovanja predvsem pred pomembnimi sejami, s tem mislim predvsem pred sprejemanjem planskih dokumentov, morali nadaljevati. Kakšno je stališče sindikata v zvezi z osebnimi dohodki delavcev v naši DO? Osebni dohodki najbolj neposredno vplivajo na višino življenjskega standarda. Sklep konference, da naj se zaustavi padanje življenjske ravni s primernim dvigom OD, seveda na osnovi ustvarjenega del, je bil do neke mere uresničen le v prvem polletju letošnjega leta, za drugo polletje pa kljub temu, da samoupravni organi sproti dvigujejo osnovno vrednost točke/tega ne moremo več trditi, saj življenjski stroški hitreje naraščajo ter izničujejo prizadevanje kolektiva. Zato je izredno pomembno, da se področje nagrajevanja po delu - to je tudi eden od sklepov konference - kar najhitreje in najkvalitetneje uredi, saj bo le na ta način možno v večji meri izkoristiti notranje rezerve, tukaj mislim predvsem boljšo organizacijo in večjo izkoriščenost strojnih in drugih kapacitet v DO. Podprli smo tudi predlog, da se do dokončne ureditve tega problema uveljavi diferencirana višina vrednosti točke v korist proizvodnega dela. Notranje rezerve so, kot kaže, še vedno precejšnje in jih bo treba v prihodnosti čim hitreje izkoristiti. Poudariti pa bi želel, da bi bilo vendarle potrebno, da se v pripravah na srednjeročne planske dokumente, predvsem tu mislim na področje investiranja, ne pozabi na tiste, ki ustvarjajo minulo delo, in da ne bi preveč širokopotezno investirali, pri tem pa pozabljali na delavca in njegov standard. Eden od sklepov je zadeval posebej sindikat: presodili naj bi organiziranost in metode delovanja in ustrezno ukrepali. Kaj pove tak »pogled sindikata vase«? Če razmišljamo o tem, kaj smo v sindikatu storili na tem področju, moram po mojem prepričanju ugotoviti, da je ravno to leto bilo v znamenju izredne aktivnosti članov izvršnih odborov pri spremljanju življenja v kolektivu. Ze na konferenci smo poudarili, da bo letošnje leto zahtevalo večjo aktivnost vseh članov, ker razmere, v katerih se najde marsikateri član našega kolektiva, večkrat zahtevajo izredne ukrepe in pristope pri reševanju le-teh. Zato smo se zavzemali za različne oblike premagovanja nastalih težav. V ta namen smo že pri oblikovanju sklada skupne porabe določili sredstva, namenjena sodelavcem, ki bi potrebovali pomoč iz razlogov, ki niso vezani na sam osebni dohodek. Pri tem mislim predvsem na izredno težak položaj samohranilk in delavcev, ki so dalj časa v bolniški. Na osnovi predloga IO konference, so samoupravni organi sprejeli sklep o višini sredstev za koriščenje PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA (nadaljevanje iz prejšnje številke) Delavcu lahko preneha delovno razmerje, če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je sklenil delovno razmerje; če se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, pa noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti; zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo. Delavcu lahko preneha delovno razmerje, ni pa nujno, da mu preneha, če je pri sklenitvi delovnega razmerja zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji. Ti podatki pa morajo biti bistveni za opravljanje del in nalog, za katere je sklenil delovno razmerje, torej takšni, da delavec ne bi bil izbran, če bi temeljna organizacija vedela zanje. Pred sprejetjem skle- počitniških kapacitet. Moram povedati, da smo na tem področju dosegli enega najugodnejših kriterijev letovanja, katerega je bilo deležno večje število članov kolektiva. Prav tako smo v letošnjem letu razširili vsebino dela sindikata z nabavo ozimnice. Še bi lahko naštevali različne aktivnosti, ki so se dotikale kar najbolj konkretno samih članov kolektiva, kot na primer aktivnosti na športnem področju v povezovanju z osnovnimi organizacijami drugih DO. Menim, da bomo bolj konkretno o vseh aktivnostih spregovorili na letni članski konferenci, ki bo v mesecu decembru in ki bo obenem tudi priložnost, da se natančneje analizira izvrševanje usmeritev in sklepov konference, ki je bila v lanskem letu. pa o prenehanju delovnega razmerja mora torej odbor za delovna razmerja ugotoviti, da so izpolnjeni pogoji za uporabo tega določila. Delavcu delovno razmerje preneha z dnem vročitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu preneha delovno razmerje, če se ugotovi, da je popolno ali delno nezmožen opravljati dela oziroma naloge, ki so mu zaupane, pa odkloni opravljanje del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti. Delovna nezmožnost je popolna, kadar gre za očitno nezmožnost delavca za opravljanje del in nalog, ki so mu zaupane, delna pa je, če delavec trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo. Delovno zmožnost delavca ugotavlja komisija, ki jo imenuje delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj enako strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar zmožnost se ugotavlja. V sklepu o imenovanju komisije je treba določiti tudi način ugotavljanja delovne zmožnosti delavca in rok. Pri ugotavljanju nezmožnosti je potrebno upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na uspeh delavca, še posebej pogoje dela, kakovost sred- Zoran Markovič, strojna remontna delavnica, tozd Orodjarna in vzdrževanje: »Najbolj nas delavce v orodjarni moti nerešeno vprašanje nagrajevanja po delu. Od lanske pomladi dalje je lahko vsaj delavnici priznan povprečen preseg norme največ za 13 odstotkov, posamezniku pa največ za 20 odstotkov. Limit destimulativno vpliva na delo, saj večji napori niso nagrajeni. Pred uvedbo limita so sicer nekateri presegali norme tudi do 100 odstotkov, kar ni realno. To je bila posledica ocenjevanja »od oka«, velike prese-ge pa so priznavali zato, ker so bile osnove OD prenizke in so na ta način dvigovali plače. Zato pa bi bilo treba ne samo ukiniti limit, ampak urediti celoten sistem nagrajevanja. To in pa dobra organizacija dela bi samo po sebi izboljšalo tudi delovno disciplino. Pa še to se mi ne zdi prav, čeprav nisem več mladinec: v Saturnusu je veliko mladih, a mladinske organizacije sploh ni čutiti. Kar mi je všeč, vsaj v naši delavnici, pa so dobri odnosi med sodelavci. Smo dober kolektiv, med nami ni večjih trenj.« ( PRAVNI NASVETI J Šahovske novice Priprava alkoholika na zdravljenje Vsi, ki se ukvarjajo z alkoholiki, že dolgo vedo, da se noben alkoholik ne odloči za zdravljenje sam od sebe, »prostovoljno«, iz preprostega razloga, ker se nima za alkoholika in ne vidi težav, ki jih prinaša njegovo čezmerno pitje. Za zdravje se ponavadi odloči šele na pritisk družine, ki ob njem trpi, in ko delovna organizacija neizprosno disciplinsko obravnava konkretne prekrške, ki jih je storil pri delu. Seveda se mora tej neizprosni zahtevi, da se alkoholik zdrav, pridružiti tudi solidarna pripravljenost, da mu pri zdravljenju pomagajo. Alkoholik uvidi šele pozneje, če se med zdravljenjem uspešno ureja, da je prej propadal. Marsikateri qjobro urejen zdravljeni alkoholik je po več letih z grenkobo v glasu dejal: »Če bi me bili pred 5 leti strogo prijeli v službi, bi se šel že tedaj zdravit in bi izgubil 5 let življenja manj«. Ker je zdravljenje edina pot, da čezmerni pivec ne propade popolnoma, je zelo kratkovidno in netovariško, če ga sodelavci »ščitijo« in spregledujejo njegove prekrške, saj je to lahko tudi znak, da so sami naklonjeni čezmernemu pitju ali pa so zelo neosveščeni o problematiki alkoholizma. Vse to pomeni, da je alkoholizem nekega delavca tudi problem njegove neposredne delovne enote, njenih samoupravnih organov, sind-dikata ter odgovornih vodstvenih delavcev, ne pa zgolj problem zdrav- stvene, socialne ali kadrovske službe. Te službe so na razpolago za strokovno pomoč pri reševanju problema alkoholizma v DO, če se leta zavzame, da jih bo ustrezno reševal. Zdravljenje alkoholika in njegova popolna vrnitev v zdravo in ustvarjalno življenje je možno: - če se zdravljenje začne pravočasno, ko še ni preveč propadel sam in njegovi odnosi v domači družini; - če se skupaj z njim zdravi njegova družina in ustrezno sodeluje delovno okolje, - če se vključi v sodoben in uspešen način zdravljenja. Ker se v začetku marsikateri alkoholik samo navidezno vda v zdravljenje, je nujno, da ostane predpostavljeni ves čas neizprosen v svoji zahtevi, da se mora uspešno zdraviti in urediti. Velikokrat se pojavlja tudi vprašanje, ali je možno alkoholika prisilno zdraviti. Največkrat to žele družinski člani, pa tudi DO. Stališče družbe je, da alkoholiki spadajo med druž-benonevarne osebe, zato lahko sodišče izreče varnostni ukrep, če alkoholik naredi kaznivo dejanje -vendar to možnost redko uporabljajo. Najverjetneje so za to krivi neuspehi pri zdravljenju pod prisilo, saj vanj ponavadi vključijo alkoholike z nepopravljivimi motnjami. (se nadaljuje) Bojana Razpotnik (Kadrovske spremembe J štev za delo, morebitno invalidnost, zdravstveno sposobnost itd. Na podlagi ugotovljenih dejstev in ocene o delovne zmožnosti delavca bo komisija sprejela sklep o razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti. Le če bo delavec odklonil opravljanje drugih del oziroma nalog, komisija sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja. Delavec pa sme in mora ostati še na delu v času odpovednega roka, določenega v 270. členu pravilnika o delovnih razmerjih. Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu, če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji - z dnem, ko ni hotel dati pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo; če se na način, kot ga predpisuje zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavaro-nja, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen - z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo, ne glede na to, kakšne pravice mu bodo priznane po predpisih o invalidskem zavarovanju; če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge, pa mu ni mogoče zagotoviti drugih del - z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba; če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev - z dnem, ko začne prestajati kazen, s tem da zmanjšanje zaporne kazni ali pogojni odpust po začetku prestajanja kazni pred šest mesecev ne moreta vplivati na prenehanje delovnega razmerja; če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela - z dnem, ko se začne, izvajati ta ukrep. Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, preneha delovno razmerje, razen če da pristojni organ temeljne organizacije - po našem pravilniku o delovnih razmerjih je to odbor za delovna razmerja, soglasje, da delavec nadaljuje delovno razmerje. Odbor za delovna razmerja pa lahko da soglasje o nadaljevanju delovnega razmerja le v primeru, če se na oglas oziroma javni razpis ni prijavit kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Oglas oziroma javni razpis mora biti objavljen najmanj tri mesece, preden delavec, ki opravlja ta dela, izpolni pogoj za polno osebno pokojnino, ponovi pa se vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Privilo-ma je potrebno uskladiti odhod zaposlenega delavca v pokoj in nastop dela novega delavca. Delavcu - borcu NOV, se, če to želi, enojno štejejo obdobja posebne dobe, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno vštevajo v pokojninsko dobo. Delavec, ki ima status borca pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, gre lahko v pokoj, če sam želi, ko dopolni 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske) pokojninske dobe. Nevenka Ferencek V okviru športnih iger Saturnusa je bil odigran šahovski turnir, ki je pritegnil kar lepo število ljubiteljev kraljevske igre. Na tekmovanju je nastopilo 20 tekmovalcev (dve moški in ena ženska skupina), ki so dosegli naslednje uvrstitve: Moški: I. Skupina 1. Hribar Franc - orodjarna 2. Ocvirk Peter - orodjarna 3. Pogačnik Vili - orodjarna II. Skupina: 1. Železnik Jože - orodjarna 2. Kozamernik Srečo - orodjarna 3. Stanjko Božo - orodjarna Ženske: 1. Eskič Smilja - Emb. Zalog 2. Ritlop Marjana - orodjarna 3. Kačič Ruža - orodjarna Pogrešali smo udeležbo šahistov Avtoopreme, ki igrajo dober šah, vendar ne najdejo časa za tekmovanje. Zato pa je toliko bolj vzpod- OKTOBER PRIHODI Markelj Robert Emb Rajilič Joka Emb-Zalog Banič Nena Emb-Zalog Pintar Martin Emb-Zalog Lazič Mira Embalaža Kišmetovič Senada Emb-Zalog Indihar Anita Embalaža Božič Branko Orodjarna Klačar Rajka Emb-Zalog Prijatelj Marko AO Mohar Danica Emb-Zalog Polše Anica Embalaža Halilovič Eldina Emb-Zalog Ljubič Robert Embalaža Tenič Fatima Emb-Zalog Tekič Borka Emb-Zalog Halilovič Zajim Emb-Zalog Alagič Rajfa Embalaža Dubravac Dušanka Embalaža Dedič Senda Emb-Zalog Narič Slavojka Emb-Zalog Totoškovič Ljiljana Embalaža Žnidaršič Polde DSSS Brezarič Marjan AO buden nastop šahistk, ki so, čeprav v manjšem številu, le prebile led. V okviru športnih iger bi morali biti odigran tudi dvoboj s Papirnico Vevče, ki pa je prestavljen na kasnejši rok. V Rogaški Slatini je bilo 20. in 21. oktobra delavsko šahovsko prvenstvo Slovenije za posameznike. Udeležili so se ga tudi 4 prvouvr-ščeni s turnirja v okviru športnih iger Saturnusa. V skupini nekategorizi-ranih igralcev so med 62 tekmovalci dosegli vidne uvrstitve, saj so zasedli 7., 12., 13. in 18. mesto. V počastitev praznika Republike bo organiziran brzoturnir, ki se bo pričel 19. novembra. V mesecu decembru bo odigran izbirni turnir, na osnovi katerega bo določena 6 članska ekipa, ki bo nastopala v naslednji sezoni na tekmovanjih. Zmagovalec bo prvak Saturnusa za leto 1984 in bo prejel prehodni pokal. Prijavite se v čim večjem številu vodij šahovske sekcije. Peter Ocvirk Korič Enes AO Čehič Eniz Embalaža Hajdinaj Ajmane Embalaža Štrukelj Mojca AO Krapež Marjan Embalaža Kelher Smiljan Orodjarna Vesel Bojan AO Stevanovič Oliver Embalaža Cukulovič Predrag AO Veličkovič Dušan Emb-Zalog ODHODI Rot Barbara AO Boh Suzana Emb-Zalog Glušič Vlasta Embalaža Korošak Nataša AO Jakopič Janez AO Zeba Ivka Emb-Zalog Lukec Milan Orod. inval. upok. Bučar Rolando Embalaža Stjepanovič Mara Embalaža Milošič Lojze Emb-tiskama upok. Mikel Terezija Emb - upokojena Mundžar Terezija Emb - upokojena Krušelj Cecilija Emb - upokojena Jukič Emira Emb-Zalog Slavica Madžarac, delavka v oddelku samostojnih pokrovov, tozd Embalaža: »Delavke v našem oddelku moti, ker nimamo vedno dovolj dela, pa nas zato občasno premeščajo drugam. Poleti je bilo sicer dela več, zdaj pa včasih spet primanjkuje materiala. Prejšnji mesec je moralo zato 14 delavk v obrat v Zalogu. Želimo si, da bi imele dovolj dela in da bi lahko tudi več zaslužile. Zdi se mi tudi, da so pred leti bolj gledali na starejše delavke kot danes. Ko si enkrat čez 40 let star, je na primer bolj težko delati ponoči kot v mladih letih. Tu smo konec koncev pustile svojo mladost in to bi morali upoštevati. Kaj mi je v Saturnusu všeč? ... Saturnus mi je pri srcu, saj delam tu že skoraj 24 let. To je bila moja prva služba, nikoli nisem bila drugje, počutim se domače in najbrž bom tu ostala do konca.« Slika je kot roman Na razstavi ob srečanju Satur-nužanov na Gospodarskem razstavišču, bo-do pokazali svoja dela nekateri člani našega kolektiva, ki se ukvarjajo s slikanjem ali kiparje-njem. Resda bodo na ogled le eno popoldne, zato pa jih bo lahko videlo kar največ naših delavcev, vsaj če bo udeležba na srečanju tako množična kot prejšnji dve leti. Ogledali si bomo lahko tudi dela Hamdije Hadžiča, ki dela v oddelku strojev. V kolektivu je še nov, prišel je pred šestimi meseci. Ni pa nov med slikarji samorastniki, saj nanaša barve na steklo že 20 let. »Rad sem slikal že v osnovni šoli in predlagali so mi, naj bi se šolal naprej. A v družini nas je bilo veliko otrok, zato nisem imel možnosti. Nagnjenje pa v človeku ostane. Bral sem, obiskoval razstave, da bi se sam kaj naučil. Pred 20 leti sem si ogledal razstavo slik na steklu in takrat sem se odločil, da bom poskusil tudi sam slikati na ta način. Ta tehnika ni lahka, saj med slikanjem ne moreš dobro videti, kaj nastaja, pa tudi popravljati se kasneje več ne da. Posebno težko je, če se človek sam uči.« Hamdija pa se je kljub temu učil sam. Tudi v likovnem društvu, v katerem je pred leti sodeloval, ni želel delati pod vodstvom mentorja z likovne akademije, češ da vsak učitelj vpliva tudi na stil slikanja. On pa hoče slikati po svoje, ostati sam svoj, iskren. »Vsak bi moral delati tako, kot sam najbolj zna, tako kot čuti, s sliko mora predstaviti sebe, svoje ljudi, svoj kraj. Ni pomembno, da slikaš lepo, pomembno je, da s sliko GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor Jožko Čuk (predsednik), Bojan Falež, Vojko Fa-ttori, Ivo Frbežar, Franc Levec, Slavko Mahne, Miro Miklič, Marija Pet-ranovič, Ljuba Radič in Janez Žabjek. Glavni in odgovorni urednik Vita Cajnko. Naslov uredništva Saturnus, informativna služba, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon 444 466 int. 225. Tiskano v Saturnusu - oddelek tiska na papir. Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SR Slovenije , št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet. nekaj poveš. Slika je kot roman, včasih lahko stojiš ure pred njo, pa vedno vidiš nekaj novega. Tudi jaz sem v začetku nehote posnemal kakšne slikarje, ker sem videl njihove slike na razstavah. Kasnej^ z leti, pa sem si oblikoval svoj stil in slikam tako, kot čutim.« Prav izviren stil, samo njegov, je tisto, na kar je najbolj ponosen. Ze več let sodeluje na taborih v Trebnjem in v Trebnjem je že petkrat razstavljal na Salonu likovnih samorastnikov, največji tovrstni razstavi v Jugoslaviji; udeležujejo se je najvidnejši likovni kritiki in selekcija je ostra. Za svoje delo je dobil vrsto priznanj v Jugoslaviji, pa tudi v tujini so ga že opazili. V Italiji so ga pred 5 leti imenovali za člana akademije likovnih samorastnikov, v ZDA je lani za eno svojih slik dobil priznanje Mednarodnega parlamenta za varnost in mir. Vendar pravi, da to ni tako pomembno, da mi niti zapisati ni treba; zanj ima težo predvsem tisto priznanje, ki ga je dobil za izvirno delo. »To mi je najdražje, saj si vsak slikar najbolj želi potrditve, da je njegovo delo res izvirno. Jaz slikam motive iz Bosne, odkoder sem doma. Prikazati želim ljudi, običaje v Bosni, pokrajino, stare hiše, ki že izginevajo. To so slike iz otroštva, ki jih imam v sebi. Nikoli ne slikam v naravi, ne iščem motivov zunaj. Nikoli tudi ne bi maral slikati po naročilu, samo za denar - da bi mi na primer nekdo rekel, naj bo nebo modro, če jaz čutim, da mora biti črno.« Črna in sploh temne barve so značilne za njegovo slikanje, saj so tudi podobe iz njegovega življenja v otroštvu temne. Tako pravi sam; slike pa bomo videli 24. novembra in z njimi se bo, tako kot vsak slikar, predstavil bolje kot z besedami. Vita Cajnko Izžrebani reševalci V informativno službo smo prejeli 32 rešitev. Izmed teh smo izžrebali štiri reševalce, ki so pravilno rešili nagradno križanko. To so: Maks Marn (1. nagrada, pladenj in štiridelna garnitura), Manja Kunc (2. nagrada, kolesarski komplet), Franc Trinkaus (3. nagrada, svetilka za vzvratno vožnjo) in Fani Košutnik (4. nagrada, kolesarski žaromet). Opravičujemo se reševalcem - upokojencem, ki so zaradi zapletov s pošto prejeli Glas prepozno. PRISTAJAM DELAVSKA Bivam, plavam na valu Štancam, delam. v nočni uri sam. Pr’tiskam na pedal. Z mano ob bregovih reke Ropot je hud. neznana votla sled Težko zdržim. polzi med kamni. Jaz pa ne vem in iščem sled - Doma pa deci spijem. Potem zdržim. mimesis. Mulce v šolo sem odpelala. Svoj temni svetli blišč Zdaj hitim. oko mi zre Z devetko v Moste in se napenja. Štanca že brni. Temna voda valovi in Ob šestih je tema. stanje mrtvo spanje. Štanca ropota. Ne vidim nič. Kruh. Madona. Kup’t. Le z ozare proti jutru dviga se megleno kopmenje. Duh tople zemlje Devet jurjev. Jebemo boga. Otroci, scat dviga se in mi in spat megli um, oči; slepe in zastrte, jutr’ je nov dan. jokajoče, rdeče, mrtve, blazne. V daljavi na Parnasu junak prižiga sveče. HRAST | 11 Bil sem mrak V mraku senca zažari in hlad v vetru v mraku pesem poje. in senca listov v mretju V megli žar v soje in bil sem zrak. ognjev raste, zaživi. Bil sem hrast V vetru hrast visi, in veter v njem šumeči, ognja se boji in sonca iz žil neštetih krvaveči in večno lep, močan bi klečal, ječal v rast. rad bil vse do konca. Temna jesen utripa, Duša hladna smrti, papirne svoje liste zgiba mori ne ubeži, in trudne žarke zvezd na prepihu ledeni. si zbira v prelest. Večne bele sveče Trgatev črna zmede migotajo v morju sreče glad in žejo prede. V pesku večnost se vrti. I.l. SmirnoF Gasilci so se izkazali Prejšnji teden je v Izolirki, naši sosedi, izbruhnil požar. Vneli so se sodi bitumna in ibitola. Požar je bil v bližini meje s Saturnusom, zato so prihiteli tudi naši gasilci in člani CZ. Izkazalo se je, da naši objekti niso v nevarnosti, zato so šli preko ograje na pomoč gasilcem, ki so že gasili v Izolirki. Nevarnost, da bi se požar razširil je bila velika, saj je bilo v bližini polno sodov z bencinom in terpentinom, ki bi lahko zaradi vročine eksplodirali, zato so jih naši gasilci hladili z vodo. Z hitro akcijo vseh je bil požar kmalu lokaliziran in pogašen. Letošnji jubilanti TOZD EMBALAŽA SKUPNA DELOVNA DOBA 10 LET ALAUFANDREJ ANTEŠEVIČ MILENA BALTA GORDANA BEČIČ FATIMA BEČIREVIČ SAMKA CMOR MAGDALENA CURK VERONIKA CVETKO IVAN ČERNE OLGA DJOŠIČ ILIJA JODANOVIČ ABDULAH JOVANOVIČ IVKA JURČEVIČ MILKA KLEMENČIČ ANICA KLEMENČIČ CILKA KOJIČ NEVENKA KOVAČ MARTA MARJANOVIČ TATJANA MOŠKRIČ VIDA MUČIČ STEVAN PEJIČ MILKA PRASKIČ SAIMA RAHNE IVAN STEFANOVIČ DOBRIČA ŠMIGIČ ŽARKO TEŠANOVIČ VINKA VIDIČ LOZANKA VORIH MARICA VUČENIK NADA ZAJEC VILKO ZDRAVČEVIČ EVA ŽIBERT DARINKA 20 LET BREGANT MARIJA FERIZOVIČ ŠEMSA GRADIŠEK MARJAN GRIL MILKA HAJDAROVIČ JELENA INTIHAR FRANCKA MARKOVIČ ŽIVKA PESKAR FELIKS ŠKRU VILIBALD VIDOVIČ MARIJA VINKOVIČ ANA VOKAL JURE VRABL JANEZ COARIČ FRANC 30 LET BURA IVANKA CANKAR JANEZ ČEVNA ANICA DOVČ PAVLA GALIČ MARIJA HABULA DRAGO HORVATIČ ROZALIJA HOSTNIK VIKTOR JAKOŠ IVANKA KOGOJ MARIJA KOLENC ANTONIJA MILOVANOV SAVA MORELA SLAVKA NAROBE MARIJA PIČULIN RUŽA POKORN ANA POKORN VINKO ROZMAN JOŽICA STRAŽAR TONE ŠALAMON HERMINA ŠEBENIK DUŠAN ŠKRJANC FRANC ŠTIBRIČ MAKSIMILJAN TROBIŠ ŠTEFKA URANIČ TONČKA VRZEL ANICA ZOREC VERA GODEC JANEZ DELOVNA DOBA V SATURNUSU 10 LET ALAUF ANDREJ ANŽUR BOJAN BALTA GORDANA BEČIREVIČ SAMKA BEŠIČ UMKA CMOR MAGDALENA CVETKO IVAN ČERNE OLGA DJOŠIČ ILIJA JOVANOVIČ IVKA JURČEVIČ MILKA KALIN TOMAŽ KARADŽIČ STALETA KLEMENČIČ ANICA KLEMENČIČ CILKA KOJIČ NEVENKA KOSTIČ CVJETKO KREČ MARTIN KUMAR ANA MARJANOVIČ TATJANA MOŠKRIČ VIDA MUČIČ STEVAN NIKOLIČ VERA PEJIČ MILKA PILIH VELINKA PRASKIČ SAIMA PUSTOTNIK MARTINA STEFANOVIČ DOBRIČA ŠMIGIČ ŽARKO TEŠANOVIČ VINKA VIDIČ LOZANKA VUČENIK NADA ŽARIČ VID 20 LET ANZELJC MINKA BALENT KATARINA BERMANEC MIRA BLAGUŠ FRANČIŠKA BOGOSAVLJEVIČ MILJO BREGANT MARIJA ‘ BREZNIK JOŽE BREZNIK MARIJA CANKAR JANEZ ČOŠIČ MARICA DIMNIK JANEZ DIMNIK MARIJA DUH IVAN DUH VERONA FERIZOVIČ ŠEMSA GRIL MILKA HAJDAROVIČ JELENA HASANIČ ISLAM IVANUŠA EMIL JAZBEC VENČESLAV JURATOVEC FRANČIŠKA KAČAR ROMANA KASTELIC ANTON KENJA MATILDA KETTE EMICA KOČAR LJUDMILA KOČAR ROBERT KRALJ ANICA KREMŽAR FRANC KROJTOROVIČ RADA KVRGIČ ARIF MRGOLE JOŽE NAROBE CIRIL NOVAK BARBARA NOVAK FRANC NOVAK FRANC OBLAK ANDREJ PESKAR FELIKS PREBILJ ROZALIJA PRIJATELJ EMA REŽEK AMALIJA RIBIČ EMIL STRNAD MARIJA ŠKOLNIK BOSILJKA ŠKRLJ VILIBALD TRBANC ANTON VINKOVIČ ANA VTIČ MARJAN ZADNIK CVETO 30 LET GALIČ MARIJA GRUM JUSTIN KOLENC ANTONIJA KOŠUTNIK FANI MORELA SLAVKA POKORN ANA POKORN VINKO TUREK JANEZ VRZEL ANICA TOZD AVTOOPREMA SKUPNA DELOVNA DOBA 10 LET BAMBIČ VERICA BARTOL MARIJA BOROVIČ BRANKO BOŠNJAK JOVANKA COJIČ DRAGOSLAV ČAMPEU MARIJA DURIČ RADOJKA GAJIČ BORKA GOJIČ ŽIVANA HASANBEGOVIČ ŽUMRA JANKOVIČ DANICA JOVANOVIČ MILIVOJE KLJUN JOŽE KNAVS AMALIJA KRAŠOVEC MILOJKA KUSTURIČ SMILJA LAVRIČ METOD LAVRIČ OLGA LUKIČ MARA MAKSIMOVIČ NADA MARIN ANKA MIKIČ TRIUNA MITIČ TIOSAV MUDRINIČ JOVANKA MUDRINIČ MIKA MUJAKIČ FIKRETA NADAREVIČ RAMZA NUHANOVIČ KASIMA PANIČ DANICA PEPIČ MILUTIN PETKOVIČ VOJKA PETROVIČ BORKA POGRAJC BOŽICA POPOVIČ GOSPA PRASKIČ MILUTIN RADANOVIČ SAŠA RAKOVIČ MIRA RISTIČ VUKICA RUS JOŽICA SEFERAGIČ SAKIB TOMAŽIČ JELINA TOPČAGIČ EMINA VELIČKOVIČ DRAGICA VIDOVIČ BORO VIDOVIČ STOJA ŽEROVNIK MARJAN 20 LET BARANAŠIČ DRAGA ERLAK ANTON FERJAN MAGDA GRGIČ JOSIP LAVRIČ MILENA PAJNIČ ALBINA ŠTRUKELJ MADNA VUKOVIČ SAVKA ZRNEC ANDREJ ZUPANČIČ MAJDA 30 LET BARBA MARIJA GROZNIK JELKA KOGOJ MARIJA PAHOR BRANE ROJC RUDOLF SMREKAR IRENA VALENČIČ STANISLAVA ZADNIKAR JOŽE ZUPANČIČ JOŽE DELOVNA DOBA V SATURNUSU 10 LET BREŽINA STANA BAMBIČ VERICA BARTOL MARIJA BARTOL MARIJA BAŠIČ MENSURA BENČINA DARINKA BOŠNJAK JOVANKA BRINŠEK PAVLA CIMPRIČ ANGELA COJIČ DRAGOSLAV DEBELJAK MARIJA DEBELJAK MARIJA DESPOT DRAGICA DURIČ RADOJKA GAJIČ BORKA GOJIČ ŽIVANA GROZDEK ANA JANKOVIČ DANICA KARADŽIČ MILOSAV KNAVS AMALIJA KNAVS MARIJA KORDIŠ KAROL KOVAČEVIČ NADA KUKOVIČA MARIJANA KUSTORIČ SMILJA LAVRIČ DANILA LAVRIČ MARIJA LAVRIČ MILENA LAVRIČ OLGA LOČNIŠKAR NADA MAKSIMOVIČ NADA MARIN ANKA MATIJEVIČ ROMANA MILIVOJŠA MILKA MIŠOVIČ SLOBODAN MITIČ TIOSAV MOHAR ELIZABETA MUDRINIČ MIKA MUJAKIČ FIKRETA NOVAK MARIJA NUHANOVIČ KASIMA PAPIČ MILUTIN PETKOVIČ VOJKA POGRAJC BOŽICA POPOVIČ GOSPA PRASKIČ MILUTIN PRIMOŽIČ MARIJA RADIČ LJUBA RISTIČ VUKICA RUPARČIČ MARIJA SEFERAGIČ SAKIB ŠEGA LJUDMILA TOMAŽIČ JELINA TURK KAROL TURK STANISLAVA TURK ZLATA VELIČKOVIČ DRAGICA VIDOVIČ BORO VIDOVIČ STOJA VREČAR MARTA 20 LET BARANAŠIČ DRAGA ERLAK ANTON FERJAN MAGDA GRGIČ JOSIP HREN MARIJA KAMENAR BARBARA KORDIŠ MARIJA LABAZAN KATI MARIČ MARIJA MARJETIČ ALOJZIJ MESARIČ ANA NOVAK MARTIN PAJNIČ ALBINA PERC MARIJA PODOBNIK JELKA POLJANEC LUDVIK PRAŠNIKAR FRANČIŠKA ROB JUSTINA VUKOVIČ SAVKA ZRNEC ANDREJ ZRNKO KRISTINA ZUPANČIČ MAJDA 30 LET BRVAR ANTON ČUDEN VLADO GROZNIK JELKA PAHOR BRANE POVHE FANI TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE SKUPNA DELOVNA DOBA 10 LET BARDEN IVAN CVETKO STOJAN ERJAVEC VOJKO HRIBAR FRANC JANČAR MARJAN KURBUS DRAGAN PUNGERČAR ANTON TRČEK JANEZ 20 LET KORELC SLAVKO NOLIMAL ANTON PAJNIČ IVAN POHLIN JOŽE VIDMAR ADOLF 30 LET GORŠIČ JOŽE JENC MATIJA KULČAR NIKOLA MEJAČ JOŽE SUSMAN STANE TANACEK FERDO DELOVNA DOBA V SATURNUSU 10 LET ERJAVEC VOJKO JANČAR MARJAN LAZAREVIČ DUŠAN PUNGERČAR ANTON TRČEK JANEZ 20 LET HUDEČEK JANEZ KORELC SLAVKO LOGAR ANDREJ MARCIJUŠ VLADIMIR NIKOLIČ STANIMIR PAJNIČ IVAN PODBREŽNIK STANE POHLIN JOŽE PUCONJA IVAN TANACEK FERDO 30 LET MIKLAVC JOŽE SUSMAN STANE TOMŠIČ METOD ULAGA JANEZ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SKUPNA DELOVNA DOBA 10 LET BIRK MARTA HRIB ŠEMSA SEDLAČEK MARJA SIMIČ DRAGICA SKOK DUŠANKA TODORI MIRAN ŽVANUT FRANCI 20 LET BRUMAT MIRA DANILOVIČ MLADENA FILIPOVIČ OLGA MARTINČIČ EDVARD PRAŠNIKAR JANEZ ŠKOF MARTA 30 LET KOCJANČIČ IVANKA PETERC MARIJA PRIMAR FANI ŠOŠTARIČ MARIJA DELOVNA DOBA V SATURNUSU 10 LET BIRK MARTA BOBIČ SMILJA ČEHIČ H ATA SEFEROVIČ SEVDA SKOK DUŠANKA ŽVANUT FRANCI 20 LET BRUMAT MIRA DURAKOVIČ ANICA GALIČ ANA JALEN FANI KOCMAN KRISTINA LOVŠE ANA MARTINČIČ EDVARD PAPEŽ OLGA POTOČNIK BERNARD SKOK MARJAN ŠTEBLAJ ALOJZ 30 LET PRIMAR FANI STOPAR ENGELBERT NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade za križanko: 1. Pladenj in štiridelna garnitura škatel 2. Kolesarski komplet (žaromet, svetilka, loparček, medšpičnik) 3. Svetilka za vzvratno vožnjo 4. Kolesarski žaromet Rešitve pošljite do 15. decembra v informativno službo. Nagrajeni reševalci so na 10. strani.