EVROPA, PRIHAJAMO! Strani 4-5 KAMENÍKA ARETIRALI V BEOGRADU Stran 26 \ï°p/e ® I UŽITEK V DOBRI KAVI i PRAŽARNA: 03/713-26663 Najboljše iz klasja. prihranek energije EKO KURILNO OLJE NAJHITREJE IN ŠE CENEJE ITÇL: 710 0 710 OTVORITEV CENTRA: 26.6.2004 VULKfîNIZfKIJfî M OLEJ DEJflN s.p. IK Tončke teta* 17.2230 Šentjur. 03 7491718. Ml S» B2 Datum irebanfa nagrad. 25.6.20114 Zadali rak oddale kuponov: 24.6.2004 Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? KURILNO fCO OIL olje 03/4902440 IULA oa I. ao 18. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor | lercatorO MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana petek 30. april 2004 ob 18.00 uri GLASBENI NASTOP MAJE SLATINŠEK od 03. do 09. maja 2004 8. KNJIŽNI TEDEN CELJE NOVA" OKNA prednost je v kvaliteti oso 12 24 www.mik-ce.si EKOLOŠKO, LAHKO KURILNO OLJE EKS1RA«]£ EKSTRA0LJE d.o.o.. Sokolska 46. 2000 Maribor 1 , Goji 42b, PE Celja 03 425 50 50 PE LJ Smorti UVODNIK Evropska pričakovanja Letošnji prvi maj bo zanesljivo drugačen od dosedanjih. Dan, ko bomo stopili v tako želeno druščino držav Evropske unije - zanjo se je na referendumu izreklo 90 odstotkov Slovencev, saj alternative pravzaprav ni bilo - je gotovo prelomnica za državo in nas, ki v njej živimo. V dobrem desetletju smo doživeli vrsto sprememb, ki bodo TATJANA CVIRN zapisane v zgodovino: ločitev od bivše skupne države in s tem čas travmatičnih preizkušenj, obdobje samostojnosti z najrazličnejšimi pretresi mlade in majhne države, ki je svojo večjo varnost in možnost razvoja videla v ponovnem povezovanju. V skupnosti držav, kamor vstopamo še z mnogimi pričakujočimi, računamo na to, da bomo samostojni, pa hkrati povezani in deležni vseh prednosti, ki jih prinaša družba razvitih, bogatih in močnih. Pa bo res tako? Je tržno naravnana Evropa res obljubljena dežela, ki bo rešila vse naše probleme? Tisti, ki to naivno pričakujejo, bodo gotovo razočarani, pa čeprav so prepričani, da slabše ne more biti in da nas bo urejena Evropa prisilila v ukrepe, ki jih sami še dolgo ne bi izvedli. Drugi menijo, da bomo potegnili kratko in da skriva takšno povezovanje številne pasti. Bojazni, ki se ob tem porajajo, so razumljive. Kako se bomo znašli v hudi konkurenci, če se nekatera naša podjetja že sedaj borijo s preživetjem? Se bo na cesti res znašlo na deset tisoče delavcev, predvsem tistih, ki se že sedaj ubadajo z vprašanjem, kako se z najnižjimi plačami pretolči skozi mesec? Realni vedo, da časi, ki prihajajo, niso rožnati in tudi zato ima vstop v EU ravno na delavski praznik še dodatno simboliko. Bo znala država v pogojih ostre tržne konkurence poskrbeti za revne, nemočne in pomoči potrebne? Za tiste, ki jim je Evropa predvsem nov izziv in nova možnost, se namreč ni bati. Sposobni, podjetni, delovni in samozavestni so se že doslej dobro znašli in Evropi večkrat dokazali, da je tudi majhna Slovenija lahko uspešna na najrazličnejših področjih. Največkrat smo se sicer lahko identificirali s športnimi uspehi, kakršen je tudi zadnji evropski podvig celjskih zlatih fantov, ki je spravil na noge celo Slovenijo in odmeva v Evropi. Kar si želimo, je, da bi se zgodba ponovila še na drugih področjih. KRATKE-SLADKE Košuta je ostala žejna Na konjiškem jurjevanju je nastopila tudi folklorna skupina iz Poljčan, ki se je na odru komaj rešila iz zapleta, za katerega je bila sama kriva. No, na odru je obležala od plesa onemogla »košuta«, ki bi ji lahko živahnost vrnila le kupica žlahtnega. Pa so prosili za vince in grozili, da bodo Konjičanom košuto kar na odru pustili ... Ni pomagalo. V mestu cvetja in vina na prizorišču pred cerkvijo vinca ni bilo. Posodite Jurija EU! Predstavnik avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji Johann C ruber je bil nad konjiškim jurjevanjem navdušen. Prvič zato, ker je v Ljubljani doslej videl samo konjski rep, pa še tisto je bila gostilna, drugič pa zato, ker pričakuje, da bodo Konjičani neutrašnega viteza Jurija drugo leto posodili tudi Evropski uniji. Tudi tam je treba premagati še marsikatero zlo ... (je rekel gospod Gruber). Vestno branje V pričujoči rubriki smo že večkrat tarnali zaradi ne-raz-. pravljanja žalskih svetnikov. Na zadnji seji pa so se svetniki izkazali. Sicer ne s poglobljenimi razpravami, temveč s tekmovanjem, kdo bo v obširnem gradivu našel več t. i. redakcijskih popravkov, po domače rečeno slovničnih in zatip-kanih napak. Tudi vestno branje prinese nastop za govorniškim odrom. Prekinitev seje Taisti, torej žalski svetniki, pa so za uro in pol uspeh prehiteti župana Lojzeta Posedela, ki je narobe izračunal potek seje. Vse sodelujoče pri točkah o poslovanju javnih zavodov je namreč naročil ob 15.30, vendar pa so svetniki preostale točke, vključno z zaključnim računom, pospraviti z dnevnega reda že ob 14.08. In tako so tudi v Žalcu prekinili sejo. Naj se 1. maja sploh še veselimo? Razpoloženje med delavci že dolgo ni bilo tako na dnu, pravi sekretarka območne organizacije svobodnih sindikatov Celje Milica Dabanovič Takšnega delavskega praznika, kot bo letos, doslej pri nas še ni bilo in ga zagotovo nikoli več ne bo. Evropsko evforijo spremljajo stavke in glasna opozorila sindikalistov, da bo delo v državi že 26. maja popolnoma ohromelo, če dogovori o plačni politiki in plačah ne bodo doseženi. Na Celjskem bo ton letošnjemu prazniku gotovo dala tudi stavka v zreškem Cometu, za katero pa se, žal, skriva marsikaj drugega kot pa zgolj zahteve po višjih plačah. Za Slovenijo namreč leto 2004 ni samo leto Evrope, ampak tudi leto volitev. »Praznovanje 1. maja bi moralo biti lepo in prijetno, letos ima še poseben pomen zaradi vstopa naše države v Evropsko unijo, vendar smo hudo zaskrbljeni. Vrednote dela in pravice delavcev branimo v težkih časih. Plače v najnižjem tarifnem delu ne omogočajo dostojnega življenja in odgovorov delodajalcev, da bi višji zaslužki ogrozili številna delovna mesta, res ne moremo razumeti. V podjetjih pri delu uveljavljajo evropske razmere, našim delavcem pa se to pri plačah prav nič ne pozna, saj so še zelo daleč od evropskih,« pravi sekretarka celjske območne organizacije svobodnih sindikatov Milica Dabanovič. Takoj po 1. maju čaka sindikaliste še veliko dela. Kaj je za vas trenutno najbolj pomembno? V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije upamo, da bomo čim prej podpisali dogovor o plačni politiki in usklajevanju plač z inflacijo. Dosedanji sistem je bil zelo krivičen za slabo plačane, zato moramo čim prej doseči končni dogovor o zvišanjih tudi v posameznih dejavnostih. Pomemben dosežek bo tudi povišanje minimalne plače. Če ne bi bilo teh, bi bilo mnogim delavcem še težje, saj so edino varovalo pred popolnim razvrednotenjem dela. Ste zagovornica stavk? Stavke so sicer legitimno sredstvo, vendar je to res skrajna oblika za reševanje konfliktov in doseganje dogovorov med pogajalci. Pri tem je zelo pomembno, da je stavka dobro pripravljena in da so cilji opredeljeni, predvsem pa mora obstajati pripravljenost, da se spor odpravi. Kako gledate na stavko v Cometu? Kot Konjičanka poznate veliko stavkajočih in tudi njihovih družin. Takšne stavke, kot je v Cometu, na Celjskem in tudi v Sloveniji doslej še nismo imeli. Zato daje poseben pečat ostalim sindikalnim aktivistom, delavcem v Cometu, samemu podjetju, Zrečanom in tudi širšemu okolju. Ni nam vseeno, kaj se dogaja, še zlasti, ker se konflikt med upravo in stavkovnim odborom poglablja. Vendar rešitve, na žalost, ne vidimo. Delavci bodo najbrž doživeli šok, ko v plačilnih kuvertah za april ne bo niti tolarja. Stavko je pripravil na novo ustanovljeni sindikat Neodvisnost, v našem sindikatu Kemične, nekovinske in gumarske industrije, kamor Comet sodi, se ravnamo po stavkovnih pravilih, ki so usklajena z zakonom o delovnih razmerjih in z branžno kolektivno pogodbo. Če bi stavkali po teh pravilih, bi sindikat delavcem zagotovil plačilo za čas stavka. Imamo namreč posebni stavkovni sklad. Menite, da je zvišanje plač res cilj stavke? Zelo veliko je govoric, da so v ozadju stavke kapitalski in tudi politični interesi. Če to drži, potem je zelo nepošteno, da nekdo za svoje lastne koristi izrablja stisko Co-metovih delavcev. V katerih panogah oziroma podjetjih na Celjskem je trenutno prav tako zelo »vroče«? Poleg Cometa, ki smo ga v sindikatu vedno ocenjevali kot uspešno in urejeno podjetje, ki spoštuje delovno zakonodajo in kolektivno po- Slomškov kelih za žlahtno kapljico Z razstavo štirih kristalnih kelihov, poimenovanih po zaščitniku slovenskih vin in vinarjev Antonu Martinu Slomšku, je Dekor iz Kozjega tudi v prodajalni Tendence Rogaška Crystal v Ljubljani proslavil 30-let-nico brusilnice stekla. Avtor ideje za štiri Slomškove kelihe za peneče, belo, rdeče in predikatno vino je direktor podjetja in znani oblikovalec Franci Černelč. Kot godbo, so razmere najtežje v Steklarni Rogaška. Če bodo tam hoteli preživeti, bodo morali narediti korenite reze, ki bodo posegli tudi na področje zaposlenih. Hudo je tudi v Tekstilni tovarni Prebold, kjer nenehno zmanjšujejo število delavcev, obveznosti do odpuščenih pa ne po-ravnavajo in moramo vlagati tožbe. V teh dneh smo vlagali tudi terjatve za 280 delavcev Ingrada VNG, ki je šel v stečaj, s tožbami pa bomo morali izboriti odpravnine tudi za 18 delavcev Ljubečne, ki so izgubiti delo v prisilni poravnavi. Zapleta se v Mizarstvu Rogaška Slatina, kjer so prav tako odpuščali brez odpravnin, še preostalim delavcem pa se zdaj obeta prezaposlitev k drugemu delodajalcu. Sta se torej položaj in socialna varnost delavcev na Celjskem v primerjavi s prejšnjimi leti še poslabšala? Vsekakor. Zato gremo Evropo z grenkim priok» som. Delavci so zagrenjen razpoloženje med njimi že dolgo ni bilo tako na dni Ne vem, ali naj se 1. maja," je že od nekdaj pomembe delavski praznik, sploh še w selim. Se bodo razmere še bo zaostrovale? Zagotovo bomo nekaj do segli na račun usklajevanj plač, upam, da bomo uspi šni tudi v podjetjih pri opn deljevanju najnižjih izhodiS nih plač. Vendar bomo leto sindikati na težki preizkui nji. Ker je volilno leto, bod politične stranke poskušali čim več iztržiti na račun si ske delavcev. Upam, da v sin dikatih, prav vseh po vrst ob tem ne bomo pozabili, dl nismo politične stranke in d moramo delati v interesi članstva, ne pa udrihati dru po drugem. JANJA INTIHA Foto: GREGOR KATli pravi, jih ob jubileju sicer spremlja grenak priokus krize, ki zadnja leta pesti vso sorodno svetovno proizvodnjo, a vztrajnosti in upanja kozjanskim brusilcem in gra-verjem še ni zmanjkalo. Z matičnim podjetjem iščejo nove možnosti, ki so zlasti v ustvarjalnosti, izpopolnjevanju znanja, sposobnosti in želji ustreči najzahtevnejšim kupcem. TV Prvi maj na petih hribih Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo na širšem celjskem območju pripravila pet prvomajskih srečanj-na Celjski koči, Resevni, Šmohorju, pri Šmiglovi zidanici in na Graški Gori. Vsi shodi bodo ob 11. uri, razen pri Šmiglovi zidanici, kjer se bo prireditev pričela po' ure prej. Večina Celjanov se bo najbrž podala na že tradicionalni srečanje na Celjski koči, kjer bodo sindikalisti pripravili krajši program, novi najemnik koče pa bo poskrbel # družabni del in za gostinsko ponudbo. Govorec na sreča-nju bo predsednik Sindikata delavcev kmetijstva in živil' ske industrije Slovenije Srečko Čater. Na Resevni, kjer so v program uvrstili tudi razvijanje zastave Evropske unijfc bodo zbranim spregovorili predstavniki šentjurske obfr ne. Planinskega društva Šentjur in predsednik sindikata Skei v Alposu Alojz Jazbec, na Šmohorju pa bo imel po2' dravni nagovor predsednik območnega odbora sindikata KNG Andrej Mavri. Pri pripravi shoda pri Šmiglovi zida-niči bo sindikalistom pomagalo gasilsko društvo iz Graj' ske vasi, slavnostni govornik pa bo predsednik Sipovega sindikata Skei Mirko Hirci. Kdo bo na čelu slovenskih zdravnikov Med kandidati za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije je tudi vojniški zdravnik Igor Praznik Slovenski zdravniki, preko 7 tisoč jih je povezanih v Zdravniški ■zbornici Slovenije, bodo 10. maja pa neposrednih tajnih volitvah izbirali novega predsednika. Med štirimi kandidati je tudi zasebni zdravnik iz Vojnika, sicer predsednik celjskega zdravniškega društva, Igor praznik. Igor Praznik dobro pozna delo zbor-lice, saj je član njenega izvršilnega od-lora. Zadnja štiri leta vodi odbor za zasebno dejavnost, v prejšnjem mandatu pa je vodil odbor za osnovno zdravs-vo. Za kandidata za predsednika ga je jredlagal celjski regijski odbor v razširjeni sestavi. Ostali kandidati za zamenjavo sedanjega predsednika Mar-požrli<.« Drago Bornšek: »Mislim, da je zelo dobro, da gremo v EU. Pričakujem, da se bodo stvari nekoliko spremenile. In da bo bolje, seveda. Cene bodo malo pad- SO Foto: ALEKS ŠTERN Na referendumu se je za vstop Slovenije v EU odločilo 90 odstotkov volivk in volivcev. Zelo vzpodbudna številka, vendar pa so nekateri že takrat opozarjali, da bo verjetno veliko ljudi razočaranih. Od referenduma do danes se je nekaj dvomov že pojavilo, mi pa smo mimoidoče v Celju vprašali, kaj pričakujejo od vstopa Slovenije v EU, ali se veselijo oziroma ali pričakujejo kaj težav. Ida Žafran: »Od vstopa ne pričakujem nič. Bolje že ne bo. Ne more iti bolje, saj nam podaril nihče ne bo nič. Kar imamo, ima- Karl Žafran: »Upati moramo. Kako bo, bomo pa videli. Zaščita bo zagotovo boljša, Slovenci smo sami premajhni. Zato je oboje dobro, tako Nato kot Evropa.« Mirjana Božičnik: »Mislim, da je zelo dobro, da Slovenija vstopa v EU. Tako bomo namreč dobili večje tržišče. Čeprav bo tudi nekaj težav, kot na primer to, da bo lahko veliko dobrih kadrov odšlo v tujino, pa tudi pri nas bodo lahko delali tujci. Sicer pa se jaz vstopa veselim.« St,7-29.„™ -— 6 GOSPODARSTVO Q CeCIS Stradanje a la Comet Stavkovni odbor zavrnil vse dosedanje predloge uprave, delavci začeli z gladovno stavko - Tudi zvišanje osnovnih plač za 11.500 tolarjev jim je premalo V zreškem Cometu, kjer četrtina zaposlenih stavka že skoraj en mesec, je v začetku tedna prišlo do novih zapletov, ki jih najbrž nihče ni pričakoval. Potem, ko je stavkovni odbor zavrnil še zadnjo, dopolnjeno ponudbo uprave o zvišanju plač, je nekaj deset stavkajočih - vodje stavke pravijo, da jih je sto, uprava podjetja pa govori o največ 50, začelo z gladovno stavko. Končali jo bodo, so dejali, šele takrat, ko bo vodstvo podjetja ugodilo vsaj eni od njihovih petih zahtev. Glede na razplet stavke pa se zdi, da stavkovnim vodjem plače delavcev sploh niso pomembne. Poleg novega plačnega modela, ki bo začel veljati s 1. majem in bo vsem zaposlenim prinesel od pet do več kot 20 tisočakov višje plače, je uprava Cometa v ponedeljek popoldne sklenila, da bo še dodatno zvišala osnovne plače, in to za 12.000 tolarjev bruto, kar je za 5.000 tolarjev več od prvotne ponudbe. Namesto prej ponujene- ga dodatka v višini 5.000 tolarjev bodo dobili 2.000 tolarjev bruto dodatka k osnovnim plačam, 6.285 tolarjev bruto iz naslova uskladitve plač z inflacijo in 4.000 iz naslova rasti produktivnosti v panogi. Po izračunu bi bila najnižja bruto plača, ki je bila marca izplačana v višini 111.484 tolarjev, višja za najmanj 14.000 tolarjev. Zaradi takšnih dodatkov vsem zaposlenim in novega plačnega modela se bodo v Cometu stroški dela letno povečali za 223 milijonov tolarjev. Kot je dejal predsednik uprave Marjan Lorger, bo z vsemi temi povišanji uprava dala celo več, kot stavkajoči zahtevajo. Zato ne razume njihovega vztrajanja pri stavki, še zlasti, ker so njihove plače že doslej bile nad povprečjem v panogi. »Kar smo jim ponudili, je največ, kar si lahko Comet še privošči. Vse ostalo bi ogrozilo poslovanje podjetja, če bi ugodili njihovi zahtevi, da se izhodiščne plače dvignejo na raven minimalnih, pa bi porušili vsakršno motivacijo, saj bi se najnižje in najvišje plače preveč zbližale,« je pojasnil Lorger in opozoril, da tako visoke izhodiščne plače nima v Sloveniji nobena panoga, saj si je ne more privoščiti. »Če za takšne plače ne bodo pripravljeni delati v Zrečah, bomo primorani delo prenesti drugam. Ta čas sicer še ni nastopil in upam, da tudi ne bo, vendar smo pripravljeni na vse,« je še opozoril. Včeraj dopoldne so stavkajoči grozili tistim, ki delajo, in predsedniku uprave Marjanu Lorgerju, tako da ga je morala zaščititi varnostna služba. Uprava Cometa je proti organizatorjem stavke že podala kazensko ovadbo. Zlorabljanje Cometa Po vsem, kar se je doslej dogajalo na tovarniškem dvorišču, ko se je med stavkovnimi zahtevami slišalo tudi veliko cenenih političnih parol, je Lorger vse bolj prepričan, da se Comet zlorablja za neke druge interese. Tli-di gladovna stavka, ki si niti ne zasluži tega imena, kaže, da hoče nekdo vse skupaj do konca dramatizirati in šokirati javnost še s stradajočimi delavci. Gladovna stavka je bila pripravljena »na horuk«, saj o njej niso bile obveščene zdravstvene ustanove (to je storila šele uprava Cometa), niti ni nad njo nobenega nadzora. Stavkajoči zapuščajo šotor na tovarniškem dvo- rišču, kamor so se namestili, in se med drugim hodijo domov umivati. In če držijo trditve uprave, so gladovno stavko pričeli z nahrbtniki, polnimi hrane. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Nove priložnosti v Makedoniji Čez dober teden na Rogli okoli 200 gospodarstvenikov in predstavnikov vlad iz Slovenije in Makedonije Kar ni uspelo vladnim službam in gospodarski zbornici, se je posrečilo Pokrajinskemu podjetniškemu forumu iz Žalca. Konec prihodnjega tedna bo na Rogli srečanje slovenskega in makedonskega gospodarstva, ki se ga bo udeležilo okoli 80 podjetij iz vsake države in po 20 predstavnikov obeh vlad in vladnih organizacij. Prišla bosta tudi gospodarska ministra obeh držav Matej Lahovnik in Stevčo Jakimovski. Ob koristi za gospodarstvo bo mednarodno srečanje gotovo veliko prispevalo tudi k boljši prepoznavnosti celjske regije. V Pokrajinskem podjetniškem forumu, ki združuje 160 gospodarstvenikov, politikov in drugih članov, so na majsko srečanje na Rogli zelo ponosni. To je njihov prvi »otrok« po ustanovni skupščini junija lani, ko so se med drugim zavezali, da bodo regiji pomagali tudi pri navezovanju stikov z gospodarstvi iz drugih okolij. Ponosni so tudi, ker je prvič, kot je povedal sekretar Vasja Knapič, da je takšna civilna iniciativa pripravila srečanje na državni ravni. Izbor Makedonije ni slučajen. Ta najjužnejša država bivše Jugoslavije si je Slovenijo izbrala kot uradnega pro-motorja za priključitev k evropski družini, in kar je še bolj pomembno, Makedonci imajo z EU podpisan sporazum, ki jim do leta 2013 omogoča prodajo na evropski trg brez kvot in brez plačevanja dajatev. To pomeni, da bo Makedonija po vstopu Slovenije v unijo postala za naša podjetja zelo privlačna. Če bodo namreč v tej državi ustanovila hčerinska podjetja, jim bo kot domačemu proizvajalcu prav tako omogočen neomejen izvoz. V regiji je že nekaj podjetij, ki imajo v Makedoniji proizvodne družbe ali predstavništva, na primer Comet, Cetis, Unior in Gorenje, še več se jih bo za prodor na makedonski trg, od koder jim bo odprta lažja pot do Evrope pa tudi do celotnega balkanskega območja, morda odločilo po majskem srečanju. Izkušnje v pomoč Makedoncem Makedonska stran je obljubila, da bo na Roglo prinesla seznam podjetij, ki so trenutno ugodno na prodaj, predstavila bo svoje ekonomske cone in možnosti vlaganja pod ugodnimi pogoji. Makedonci so zelo zainteresirani za vlaganja v zdraviliški turizem. Želijo si predvsem investitorjev iz Slovenije, saj bi radi ta del turizma razvili po slovenskem vzoru. Seveda pa srečanje na Rogli ni pripravljeno samo zato, da bi od njega imelo koristi zgolj slovensko gospodarstvo. Organizatorji pripravljajo tudi vrsto predavanj o možnostih sodelovanja obeh držav na področju regionalnega razvoja. Predstavniki Regionalne razvojne agencije Celje, ki so Makedoncem pripravljeni nuditi tehnično pomoč pri regionalnem načrtovanju in pripravi projektov, bodo goste podučili tudi o možnostih koriščenja evropskih sredstev in o iskanju partnerjev. Predstavili jim bodo tudi naše izkušnje pri razvijanju človeških virov in grozdenju podjetij. JANJA INTIHAR Prva violina usnjenih zof v Celju Družinsko podjetje Maros je v Celeiaparku skupaj z največjim proizvajalcem oblazinjenega pohištva na svetu Industrie Natuzzi odprlo dobrih 1.000 kvadratnih metrov velik salon. V njem med drugim predstavlja kolekcijo sedežnih garnitur, ki je povsem enaka tistim v največjih evropskih prestolnicah. Natuzzi je v Sloveniji prisoten že deveto leto, Maros pa ga zastopa od leta 1997. Ljubljansko podjetje, ki je v Celju že doslej imelo prodajalno s pohištvom, vendar na drugi lokaciji, je v 14 letih obstoja iz manjšega podjetja zraslo tako po velikosti razstavnih površin, po prometu in po številu zaposlenih. Njegov uspeh je povezan prav s sodelovanjem z italijanskim proizvajalcem. Maros je danes največji ponudnik pohištva v srednjem in višjem cenovnem razredu. JI, foto: GK REPUBLIKA ^ SLOVENUA UPRAVNA ENOTA CEUE Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje p.p. 432, 3001 Celje Tel.: (03)4265400 Fax: (03)4265304 Datum: 26.4.2004 Vse stranke obveščamo, daje bila dne 27.2.2004 v Uradnem listu RS št.18/04 objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave, ki se prične uporabljati 28. 4.2004. V ponedeljek, 3. maja prične veljati nov razpored uradnih ur, zato v skladu z 10. členom navedene uredbe OBJAVLJAM naslednje uradne ure, ki pričnejo veljati s 3. majem 2004 Uradne ure namenjene poslovanju s strankami so: - v ponedeljek od 8. do 12.30 ure in od 13. do 15. ure - v sredo od 8. do 12.30 ure in od 13. do 17. ure - v petek od 8. do 13. ure. Svetovalec za pomoč strankam in uslužbenci pri »okencih« imajo uradne ure: - v ponedeljek, torek, četrtek od 8. do 15. ure, - v sredo od 8. do 17. ure, - v petek od 8. do 13. ure. Uradne ure po telefonu so vsak dan v času uradnih ur: Upravna enota zagotavlja izvajanje uradnih ur po elektronskih medijih vsak dan v času uradnih ur. Uradne ure v sprejemno informacijskih pisarnah Dobrni in Vojniku: - Dobrna v torek in četrtek dopoldan od 8. do 12.30 ure in popoldan od 13. do 15. ure, - Vojnik v ponedeljek dopoldan od 8. do 12.30 in popoldan od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12.30 ure in popoldan od 13. do 17.ure in v petek od 8. do 13. ure. Damjan Vrečko načelnik partner i najboljšim okusom GOSPODARSTVO Celjski Kovintrade in příborská livarna sta opisala pogodbo o eks-luzivnem sodelovanju območju ruskega trga blagovno znamko Aril. Podjetji sta se obve-Ji, da bosta v Rusiji že vo leto prodali za mili-p dolarjev Armalovih iz-[lkov, v štirih letih pa bo-lobseg realizacije poveli za petkrat. tovintrade na ruski trg še z Armalom V Kovintradu in v Mariborski livarni so prepričani, da je tak cilj uresničljiv, saj gre za trg s 145 milijoni prebivalcev, Celjani pa imajo v Rusiji zelo bogate izkušnje. Predstavništvo v Moskvi, preko katerega tržijo izdelke mnogih slovenskih proizvajalcev, imajo namreč že več kot 20 let. Kot je povedal predsednik uprave Iztok Seničar, so s sklenjenim sodelovanjem zelo zadovoljni. »Armalovi izdelki so kakovostni, zato sem prepričan, da se bodo lahko dobro uveljavili na tako velikem in tudi vse bolj zahtevnem ruskem trgu. Zagotovili smo vse pogoje za dobro prodajo, naredili pa smo tudi že načrt, kako bomo v naslednjih letih prodajno mrežo razširili na celotno območje Ruske federacije. S tem želimo pokazati, da za to blagovno znamko vidimo še več-jo priložnost, kot smo jo opredelili v pogodbi.« Mariborske livarne so prvo pošiljko sanitarnih armatur že poslale v Rusijo, Kovintrade pa je s trženjem začel najprej na območju Moskve, kjer so bili odzivi kupcev še boljši, kot so pričakovali. JI S pametjo v Evropo Savinjska regija bo vstop jvenije v Evropsko uni-proslavila tudi z milijar-tolarjev vrednim tehno-Ikim središčem, kjer želi enem mestu povezati čim i podjetij in inštitucij, ki ukvarjajo z razvojem. Ot-vitev stavbe, ki je v pič-Išestih mesecih zrasla ob Iričevi ulici v Celju, bo v tek dopoldne. Ob ministrici za regional-razvoj Zdenki Kovač se Jo slovesnosti udeležili še iateri drugi predstavniki ide, župani, gospodarstveni in poslovni partnerji ujetij, ki so se že oziroma bodo v kratkem vselila v hnološko središče. Za zdaj je 20, po besedah direk-rja Regionalne razvojne jencije Borisa Klančnika lje v stavbi prostora le še kakšnih pet ali šest podje-Pri tem seveda ne šteje «rog tisoč kvadratnih me- I- Med prvimi se je v tehnološko središče preselila Regionalna razvojna agencija. Direktor Boris Klančnik napoveduje, da bodo takoj po 1. maju zaživeli tudi ostali poslovni prostori. trov površin za podjetniški tlili, sploh pa ne v tako krat- siti« čim več zanimivih pro-kem času. Kot vidite, nam je uspelo, vendar je to le začetek zgodbe. Objekt je namreč le okostje, na katerega bo v prihodnjih letih treba »obe- inkubator, ki bo namenjen nastajanju novih podjetij in programov. »Mnogi niso verjeli, da bomo tehnološko središče zgra- gramov in idej ter ustvariti takšno podporno okolje, ki bo pospešilo razvoj regije,« pravi Klančnik. JI, foto: GK Era in BTC skupaj v Skopju TTgovsko podjetje Era iz ija je končno izbralo pr-partnerja, ki mu bo po-" pri postavitvi poslov-nakupovalnega središča prostoru Skopskega šejki je že dobri dve leti v večinski lasti. To je iljanski BTC, s katerim je In j i teden Era podpisala . idbo o sodelovanju. Bo-m center, ki naj bi ga ob ""načinih množično obisko- vali tudi nakupovalci iz sosednjih držav, je že dobil ime Era City Skopje. Zasnova celotnega območja, ki meri 23 hektarov in ga bodo preuredili po vzoru ljubljanskega BTC Citya, bo izdelana do poletja. Do takrat naj bi podpisali tudi prve predpogodbe še z nekaterimi drugimi poslovnimi partnerji, o katerih pa v Eri za zdaj še ne želijo govoriti. Najprej bodo ure- dili kongresni center z dvema dvoranama, sledil bo trgovski center s prehrano, temu pa še ponudba ostalih storitev. Celoten projekt bo zaključen predvidoma v treh letih, vanj pa bodo vložili 80 do 100 milijonov evrov. Bodoči poslovni partnerji se bodo v projekt lahko vključili le kot najemniki poslovnih prostorov in zemljišč ali pa kot vlagatelji v opremo in notranji prostor, kar pomeni, da bo Era oziroma Era City Skopje ostala lastnica infrastrukturnih objektov in bo upravljala celotno območje. V Eri so prepričani, da bo območje skopskega sejma, na katerem bodo poleg sejemske razvijali še trgovsko, poslov-no-kongresno in zabaviščno dejavnost, pravi magnet za obiskovalce in bo postalo največje južnoevropsko nakupovalno središče. JI Unior kupuje Krvavec Zreški Unior se že dalj ča-Ppripravlja na prevzem Relacijsko turističnega cen-P" Krvavec, prejšnji teden K je objavil namero, da je Pripravljen odkupiti vse del-P** tega podjetja. Kakšna Ponudba za odkup, bo znano najkasneje v 30 dneh. Namera je zorela že nekaj časa, javnost pa so z njo seznanili septembra lani. Da do odločujočega koraka tako dolgo ni prišlo, so krivi dolgotrajni postopki dokapitalizacije. ' www.novitednik.com L^ Imamo prenovljeno internetno stran Večinska lastnica Krvavca, SKB banka, ki je imela lani v lasti 68-odstotni delež družbe, je namreč v lastninski delež spremenila tudi svoje terjatve in postala več kot 90-odstotna lastnica. Ti postopki so se zavlekli do začetka aprila, kar je tudi osnovni razlog, da Unior šele sedaj nastopa z obvestilom o nameri za ponudbo za odkup delnic Krvavca. Da je bila namera o prevzemu ves čas prisotna, je potrjevalo tudi letošnjo zimo vpeljano tesno sodelovanje med smučarskima centroma na Krvavcu in Rogli, saj je bilo mogoče z eno smučarsko karto smučati na obeh smučiščih. Kot je že ob začetku sodelovanja poudaril direktor Unior Turizma Maks Brečko, bosta lahko združena centra ponudila veliko več kot vsak posebej in bosta konkurenčna tudi na evropskem trgu. Zrečane ves čas podpira tudi občina Cerklje, ki je sprejela Uniorjevo vizijo razvoja smučarskega centra na Krvavcu, ki bi bil tudi nosilec razvoja turizma v občini. MBP Optimizmu vlagateljev ni konca Na Ljubljanski borzi se je tudi v preteklem tednu nadaljeval optimizem. Prejšnji petek je SBI20 prvič v zgodovini presegel vrednost 4.500 indeksnih točk. V ponedeljek je sicer sledila rahla korekcija, vendar se je že v naslednjih dneh pokazalo, kam so namenjene delnice slovenskih blue chipov. Do četrtka je indeks pridobil slaba 2 odstotka in znaša trenutno 4.609 indeksnih točk. Najprometnejši vrednostni papirji so bile v preteklem tednu obveznice Republike Slovenije 56. in 57. izdaje. Tedenski promet obeh skupaj je znašal 4 milijarde tolarjev. Očitno obveznice postajajo naložba, ki se jo slovenski vlagatelji vse bolj poslužujejo. Razlog za to gre iskati v zadržanosti do prihodnjega gibanja cen slovenskih delnic. Dejstvo je namreč, da se je indeks slovenskih blue chipov v zadnjih dveh letih podvojil in rast postaja počasi že vprašljiva. Po prometu so sledile delnice Heliosa, Krke, Petrola in Mercatorja. Krka je od petka pridobila 1,6%, Petrol 2,4% in Mercator 2,9%. id tečajev med 20. In 26. aprilom 2004 Zvezda prejšnjega tedna, delnica Aerodroma Ljubljana, se je v tem tednu ustalila pri vrednosti 10.400 tolarjev. Novice o sodelovanju ljubljanskega letališča s poceni prevozniki Easyjetom se sicer še niso polegle. Nad zanimanjem za poceni lete so navdušeni tudi pri Easyjetu, ki nameravajo Ljubljano povezati še s kakšno evropsko prestolnico. Vrednostni papir tega tedna pa je bila brez dvoma delnica Heliosa. Tedenski promet je znašal 885 milijonov tolarjev, delnica pa je pridobila skoraj 10% vrednosti in trenutno kotira pri 187.800 tolarjev. Rast delnice je prisotna že celo leto, razlog pa so vsekakor dobri poslovni rezultati družbe v letu 2003, ko so za 18,4% povečali prihodke, čisti dobiček pa celo za 59%. si med 20. In 26. aprilom 2004 Uprava in sindikat Cometa nadaljujeta s pogajanji o plačah, trgovanje z delnico pa je že sproščeno. Delnica je od prejšnjega petka izgubila skoraj 10% vrednosti, počasi pa se tečaj že popravlja. Indeks PIX je v omenjenem obdobju zrasel za 2%. Naj-prometnejše so bile delnice Zlate monete 1 ID, KD ID in Triglav steber 1 ID. Prve su pridobile 2%, druge 2,2% in slednje 1,3%. Rast na Ljubljanski borzi se torej še nadaljuje in med borz-niki velja prepričanje, da v kratkem času ne bo sprememb. Likvidnost na trgu je velika, zanimanje za slovenske delnice pa se povečuje tudi v tujini. Svoje je dodal tudi ta teden sprejeti novi zakon o dohodnini, ki bo postopoma obdavčil obresti iz bančnih depozitov in dolžniških vrednostnih papirjev. Obdavčene bodo obresti nad 300.000 tolarjev. Produkti denarnega trga bodo tako še manj privlačni in še več ljudi se bo odločalo za vstop na kapitalski trg. Prvi maj bomo tako po vsej verjetnosti dočakali s pozitivnim razpoloženjem vlagateljev. GORAZD BELAVIČ, ILIRIKA, Borzno posredniška hiša d.d. Gorazd.belavic@ilirika.si www.radiocelje.com KUK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE Zreb v območju števila 10.000 AKCIJA Novi tednik je sredi aprila dočakal desettisočega naročnika, nagradil pa kar trinajst novih članov največje na Celjskem V medijski hiši Novi tednik & Radio Celje si nenehno prizadevamo, da bi v svoj krog pritegnili čim več naročnikov, sredi letošnjega februarja pa smo se odločili, da tovrstne aktivnosti pospešimo in pozdravimo težko pričakovanega desettisočega naročnika. In smo ga dočakali ter izpolnili to, kar smo obljubljali v dvomesečni tednikovi akciji Iščemo desettisočega naročnika. V akciji smo novim naročnikom od 19. februarja do 13. aprila obljubili sodelovanje v žrebanju za tri velike nagrade: pralni stroj, barvni televizijski sprejemnik in turistično potovanje v Dubrovnik. Akcija se je uspešno končala, saj ima naš časopis zdaj že več kot deset tisoč naročnikov, obljubljeni dogodek pa se je zgodil v ponedeljek popoldne v prijaznem okolju gostišča Matjaž v Gosposki ulici. Da je žrebanje potekalo po vseh pravilih in predvsem pod nadzorom, je poskrbela komisija z dvema neodvisnima članoma, Boštjanom Dermolom (skupina Nude) in »zlatim« Sergejem Rutenko. V »igri« je bilo poleg treh velikih nagrad še deset manjših: pet hišnih daril NT&RC in pet zlatih prstanov. Ob tej priložnosti je odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn povedala: »V času, ko v tem medijskem prostoru vlada huda konkurenca in ko se v drugih časopisnih hišah borijo, da svoje naročnike obdržijo, je Novemu tedniku Roka Nudovca Boštjana Dermola je prinesla srečo Ireni Štor iz Košnice pri Celju. Še ena pomembna naloga za našega rokometnega asa - Št. 17 - 29. april 2004 -:- uspelo število naročnikov povečati in zdaj že preseči število deset tisoč, na kar smo zelo ponosni.« Uspeha je bil enako vesel tudi direktor medijske hiše NT&RC Srečko Šrot, ki je dodal: »Porast števila naročnikov je predvsem odraz dobrega dela celotne redakcije.« Žrebanje se je začelo in sreča je bila desetkrat v rokah petletne deklice Hane, dvakrat v rokah Sergeja Ru-tenke in enkrat v rokah Boštjana Dermola. In katera imena so izvlekli iz polnega koša naših novih naročnikov, ki so sodelovali v akciji? Hišna darila bodo prejeli: Vida Mlakar, Pečovnik 50, Celje; Ivan Ružič, Košnica 69, Celje; Jože Gori-šek, Brstovnica 11, Rimske Toplice; Stane Gorišek, Sevce 3c, Rimske Toplice in Vida Zupane, Arja vas 71, Petrovče. Dobitniki zlatih prstanov so: Marja Božič, Rau-če 5f, Fram; Smiljan Pev-nik, Hohkrautova 9, Celje; Jože Ocvirk, Košnica 76, Celje; Irena Senica, Jeseňová ravan 4, Rimske Toplice in Kazimir Kopriv-nik, Dobriša vas 72, Petrovče. Tri velike nagrade pa-smo razdelili takole: potovanje v Dubrovnik je prejela Vojka Simončič, Nušičeva 6, Celje; barvni TV-sprejemnik je prejela Irena Štor, Košnica pri Celju 8, Celje, dobitnica pralnega stroja pa je Alenka Tabor, Tomšičeva ulica la, Žalec. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN Odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn: »Na uspeh smo ponosni...« Hana je kar desetkrat segla v koš z imeni in naslovi naših novih Mala naročnikov. Za »vtajf« desetino Ivan Buser, PGD Ponikva (461) Jože Gajšek, PGD Lokarje (408) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (398) Mirko Lešar, PGD Lopata (228) Ivan Zupane st., Šmarje pri Jelšah (218) Olga Lešar, PGD Lopata (215) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (123) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (102) David Krk, PGD Andraž (86) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (79) Med bralci, ki glasujejo za gasilce, smo tokrat izžrebali Primoža Kronovška iz Pariželj pri Braslovčah. kupon j naši gasilci I Glasujem za:..................... ' Stanuje: ........................... i Aktiven v gasilskem društvu: Moje ime in naslov: r — Ko razsaja virus »zbirateljstvo« Čeprav Edi ni človek, ki bi veliko govoril in se hvalil, kaj je dobrega naredil, pa ne more mimo 45 operativnih gasilcev, ki so odlično pripravljeni za vse intervencije, usposobljeni pa so tudi za razne specialnosti, kot je uporaba dihalnih aparatov in podobno. Veseli se novega gasilskega vozila, av-tocisterne Man, za katero so podvozje kupili v Nemčiji, nadgradnjo pa opravili v Mariboru. Vozilo so jim pripe- ljali v torek, 27. aprila, slovesnost s prevzemom in veselico pa bo 25. junija. Kot vsi člani PGD Planina je še posebej ponosen na kip skoraj tri metre visokega Florjana, ki so ga pred domom postavili ob lanskem jubileju- Edi Doberšek je pravi gasilec: zelo malo govori in res veliko dela. Zato v domačem kraju in okolici uživa velik ugled in spoštovanje. TONE VRABL Od starih radiev do svetih podobic - Z detektorjem po bombe Gasilec z rožami prišli smo si ogledat sta-< radie, našli pa še polno jtalih predmetov. Spraše-ili smo po Verdevovem Ldu, našli pa še tri druge feiratelje. Vse v isti hiši, vse [enakim priimkom. [Ferdo Verdev iz Andraža L}d Polzelo, zbiratelj »stare Božo ne«, kot sam pravi, je «verjetneje »prinašalec po-hbnega virusa«, ki najbolj istoši po denarnici. Najprej i je podlegla žena in zače-I zbiranjem starih svetih lobic in možnarjev, pred-Inikov multipraktika. Tu še sinova Aleš in Igor. Pr-je bil navdušen nad sicer ecej dragim konjičkom, saj zbiral stare motorje, dru-pa še vedno zbira vojaško ožje in vse, kar je vsaj ma-povezano z vojaki. Odlivanja, vojaške knjižice, čele, patrone, šnole, grana-gumbe ... Česar ne dobi trgu, si z detektorjem za (rivanje kovin poišče kar m. Še celo vojaška letala i, sicer le kot makete, in ko je vojaška zbirka sko-izpopolnjena. itari bankovci in kovanci držav sveta, za katere sploh veš, da obstajajo, in iz že okojnih« držav, kmečko )dje, hišne številke, likalni, telefoni, minerali, ra-i..-. pa domujejo v Ferdovi lirki. Iz samega usmiljenja do sta-i predmetov namreč ne pre- nese, da ljudje stare stvari mečejo v smeti. »Čeprav doma skoraj že nimam kam kaj dati,« pravi. Prvi, ki je na lastni pločevini občutil prostorsko stisko, je avto, ki že nekaj časa nima več strehe nad*glavo. Izselilo ga je več kot 80 radiev in še nekaj ostalih predmetov. »Pri vsakem zbiratelju je vedno problem prostor,« pojasnjuje Ferdo, ki se je s to stisko srečeval že v mladih letih. »Takrat sta sicer bolj razsajali značko- in znamko-manija (simptomi: namesto pozdrava dober dan, vprašanje, če ima kakšno značko ali znamko za zamenjati), ki ne zavzameta veliko prostora, zbirko vžigaličnih škatel pa sem ekonomično zmanjšal tako, da sem začel zbirati le zgornje plasti škatel.« Varčnost s prostorom je prisotna tudi pri denarju, vendar da ne boste napačno razumeli: Ferdo rad plača za bankovec, ki ga še ni v njegovi zbirki, več kot je njegova nominalna vrednost, nerad pa kupuje drage albume za shranjevanje denarja, zato jih v enega skuša spraviti čim več. Podolgovati in pokončni, veliki in majhni, pisani in monotoni... »Pisani so večinoma z otočkov, ostali pa so skoraj same buče (glave, op.p.),« Ferdo jedrnato po-komentira bankovce, ki niso zgolj paša za oči, ampak iz njih lahko izvemo marsikaj o zgodovini naroda. Katere osebe so bile v katerem obdobju državi pomembne, kakšno gospodarstvo so imeli, kakšen dogodek so proslavljali ... Republika Gvineja je, na primer, ob obisku Josipa Broza Tita izdala bankovec z njegovo podobo; Nemčija je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v času hiperinfla-cije natisnila le enostranski bankovec za 50 milijard mark, kar za desetkrat so Nemce v devetdesetih letih prekosili Jugoslovani. A ni treba posebej poudarjati, da bankovec s sicer 11 ničlami ni bil kaj dosti vreden. Več ali manj vredni pa so že takrat bili radiji. »Dizajni so bili mnogo lepši od sedanjih, ohišje je bilo iz furnirja, skale so bile poslikane in po možnosti še zavarovane s pokrovom. Dva iz moje zbirke sta bila celo takrat zelo poceni. Tale s kljukastim križem je zelo redek,« pripoveduje Ferdo, »saj so se jih ljudje želeli čim prej znebiti. Bili pa so pravzaprav brezplačni, saj jih je Hitler reklamno dajal družinam. Podobno so delali nekaj let kasneje sindikati. Svojim članom so za majhen denar priskrbeli radio zagrebškega podjetja, ki pa kljub temu zelo dobro deluje.« Tri četrtine radiev iz Fer-dove zbirke še zdaj deluje. Do gasilskega Edi Doberšek se je z ga-ilstvom srečal pred 42 leti la pobudo takratnega po-eljnika, danes že pokojne-I Mihe Romiha, ki je mla-le na Planini navduševal i vstop v prostovoljno ga-ilsko društvo. Ediju ni bilo treba dvakrat (či, da je postal član, vzlju-I gasilsko uniformo in se ičel izobraževati za gasilca. 1er je bil vse življenje poklic-I šofer, so mu kmalu zau-ijali tudi vožnjo težkih gasil-áh vozil, ki so zahtevala retnost obvladovanja med ižnjo po takrat še neureje-li cestah s Planine do mno-l zaselkom Leta 1964 so na inini pri Sevnici začeli gra-S nov gasilski dom, kjer se še posebej izkazal z mno-mi prevozi gradbenega ma-iala. »Zato sem bil skoraj .službo,« se je spominjal fd pogovorom na prijetni vrtu pred svojo hišo v Užbi žene Janice, ki je tu-članica PGD Planina pri vnici, »ves gramoz sem ozil na črno, pa so me ho-i vreči na cesto. K sreči se vse dobro končalo, saj so oznali, da nisem delal za-ampak za dobrobit kraja ljudi. Takrat smo izredno liko delali udarniško in vse roke, brez ustrezne stroj-r6 mehanizacije. Zato smo ^les na dom zelo ponosni.« NENAVADNI ZBIRATELJI Ferdova največja ljubezen so stan radii, pn tem pa ima težave, saj se ne more odločiti, katerega od njih poslušal. čeprav je včasih, ko je radio dobil, iz njega moral najprej izseliti kakšno mišjo družino. Ferdo je pač najbolj srečen takrat, ko čisti in popravlja svoj radio »in ko po dolgih valovih poslušam oddaljene radijske postaje, katerih z modernimi radii ne moreš več dobiti.« ROZMARI PETEK Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC. doma z udarniškim delom, tudi vožnjami »na črno« NASI GASILCI Devet let je bil poveljnik operativnih enot PGD Planina pri Sevnici, zdaj pa je samo še član Upravnega odbora društva in gospodar doma. »Skrbim, da je dom urejen, orodišče čisto in da je vse pripravljeno za morebitno intervencijo. Vodim tudi evidenco posojanja kozarcev in miz ter drugega materiala, po- trebnega za veselice, kulturna in druga srečanja. Lepa mora biti tudi okolica doma, zato skrbim za rože, jih zalivam in se z njimi tudi pogovarjam. Uspešno!« V društvu, ki je lani praznovalo 110 let, je trenutno 130 članov, med njimi je vedno več tudi mladih. »So bila obdobja, ko se mladi niso ravno radi odločali za gasilstvo, zdaj pa se to spreminja in tega smo veseli,« ponosno pripoveduje Edi, za katerim je veliko uspešnih intervencij, zlasti pa voženj cistern z vodo. Kot izkušenemu šofeiju mu še vedno zaupajo vožnjo gasilske cisterne in ob lanski dolgotrajni suši je z nekaj sto vožnjami do kmetij prepeljal več kot tisoč kubi-kov vode. Edi je gasilski častnik2. stopnje, izpit pa je opravil na Igu pri Ljubljani. Žena Janica je članica veteranske ekipe, ki jo je nekaj časa kot mentor vodil prav Edi. »Pripeljal sem jih vse do sodelovanja na državnem tekmovanju,« se pohvali in pogleda ženo, s katero skupaj ugotovita, da je pri gasilcih lepo in prijetno tudi zato, ker je razvito družabno in kulturno življenje. To je za gasilsko društvo na Planini še posebej pomembno, saj so znani po tem, da so vrsto let prirejali velike ljudske igre na prostem, ki so jih igrali med razvalinami domačega gradu. Pripravljajo tudi proslave in se vključujejo v vse pomembnejše krajevne akcije. Tako so se množično udeležili tudi letošnje spomladanske očiščevalne akcije, ki so jo pripravili v podjetju Tajfun, kjer so tudi prevzeli skrb za bodočnost domačega gradu. L. VAŠA. NOVA DNEVNA SOBA VAS ŽEPRIČAKUJE AKTUALNO NOVI TEDNIK Strah seva tudi Pod gradom Bodo krajani preprečili postavitev Mobitelove bazne postaje? Od Poncija do Pilata? V celjski krajevni skupnosti Pod gradom so prebivalci ogorčeni in prestrašeni. Ogorčeni zato, ker jih ni nihče nič vprašal, prestrašeni pa zato, ker se bojijo škodljivih vplivov, ki naj bi jih bili deležni s postavitvijo Mobitelove antene prav sredi njihovega bivanjskega okolja. Da gre zares, so se lahko prepričali v teh dneh, ko so v zaselku Zvodno opazili delavce, ki kopljejo in pripravljajo teren za postavitev antene operaterja mobilne telefonije, družbe Mobitel. Antena naj bi stala na zemljišču Dobrajčevih, ki so v dogovoru z operaterjem bržčas pristali na ta poseg v prostor in postavitev antene, nam je pojasnil eden od prizadetih krajanov, Drago Sivka, ki nas je prvi opozoril na problem. Po njegovem prepričanju gre za zakonsko sporen poseg v prostor in to na njivski površini ob gozdu tik pod cesto, ki povezuje Zagrad s Pečovjem in Štorami. Ta teren je tudi pretežno plazo-vit, s postavitvijo antene pa bi se drsenje zemlje še pospešilo, ocenjujejo krajani. A bolj kot to dejstvo jih skrbi lastno zdravje, saj strokovnjakom, ki z meritvami in izračuni sevalnih obremenitev dokazujejo neškodljivost tovrstnih sevanj, ne verjamejo. Ignoranca investitorja je v kraju še dodatno podžgala strasti in ugibanja. »Na območju, kjer naj bi stala antena, je okoli dvajset stanovanjskih hiš, tri so v neposredni bližini, prestrašeni pa smo vsi prebivalci Zvodne-ga in Zagrada. Tiste, ki so že bolni, skrbi, da bi se jim zdravstveno stanje še poslabšalo, druge pa, da bi zaradi sevanja čez čas zboleli. Ljudje se tudi sprašujemo, zakaj nameravajo postaviti anteno v naseljenem Zvod-nem in ne kje višje, na manj obljudenem kraju,« se skupaj s krajani sprašuje in zgraža Drago Sivka. Na sedežu krajevne skupnosti Pod gradom, kamor smo poklicali po telefonu, je tajnica Marjeta Pfeifer potrdila navedbe Draga Sivke in dodala: »Vse, kar se dela v zvezi s postavitvijo antene, so aktivnosti brez vednosti krajevne skupnosti, saj nas Mobitel za soglasje ni nikoli zaprosil. Štirje krajani, ki živijo v neposredni bliži- ni načrtovane antene, so resda sprva podpisali soglasje, a so ga kasneje, ko bi bilo treba to listino pri notarju overiti, trije od njih umaknili.« V krajevni skupnosti Pod gradom računajo na miren, razumen in demokratičen razplet dogodkov. Da antene nočejo v svoji bližini, v teh dneh izražajo z zbiranjem podpisov, sporno Mo-bitelovo postavitev bazne postaje sistema GSM pa so že prijavili območni inšpekcijski službi, pristojni za okolje in prostor. Da bodo šli od Poncija do Pilata, če bo treba, pa že danes napovedujejo. Ali vedo, da so poti od Poncija do Pilata prislo-vično brezuspešne? Kjer je denar, je tudi moč, moč demokracije pa v takšnem razmerju ponavadi kar ponikne. Zato je že mogoče napovedati, kdo si bo v zadevi Pod gradom po Pilatov-sko opral roke. Krajani so prepričani, da antene v bližini njihovih hiš ne bo in to prepričanje temelji na kar nekaj dobrih argumentih. Bomo videli v nadaljevanju te zgodbe. MARJELA AGREŽ NHTUZZI i Nekaj del, ustvarjenih na likovni koloniji. Vsak slikar Je podaril tri slike Minuli petek se je v Domu sv. Jožefa nad Celjem zaključila likovna kolonija, v sklopu katere je ustvarjalo 12 priznanih akademskih slikarjev iz Slovenije in Hrvaške. Izkupiček od prodanih slik bo namenjen humanitarni akciji Novega ted-nika&Radia Celje Podarimo morje otrokom. Na letovanje v Baško bo lahko šlo 70 socialno ogroženih otrok s Celjskega. »Vsi sodelujoči slikarji so darovali vsak po tri slike, za odkup katerih se že zanimajo podjetja in posamezniki,« je povedala Vesna Lejič, vodja marketinga NT&RC in dodala, da so se za ponovno organizacijo likovne kolonije odločili zaradi izjemno po- zitivnega odziva iz minulih let. Na letoší likovni koloniji so sodelovali slikarji Ivai Andrič Todič, Simon Kajtna, Enver Kalj nac, Narcis Kantardič, Maja Kocmut, Šteli Marflak, Darko Merin, Darinka Pavletič Lc renčak, Andrej Pavlič, Brigita Požegar lej, Viktor Šest in Rok Zelenko, ki so ustva jali na prosto temo. Posebnost letošnje kovne kolonije je v tem, da so organizatoi k sodelovanju povabili izključno akadet ske slikarje, njihova dela pa bodo na ogle na zaključni prireditvi humanitarne akci Podarimo morje otrokom, ki bo 2. junija Narodnem domu v Celju. AMS, foto: NAJNOVEJŠA TRGOVINA NATUZZI V CEUU JE SEDAJ ODPRTA CELEIAPARK - AŠKERČEVA 14 Natuzzi, vodilni svetovni proizvajalec usnjenih divanov, vas vljudno vabi v svojo novo trgovino v Celju. V elegantnem in udobnem okolju boste uživali v eksklu- how VOU IÎVC zivnem italijanskem slogu, kakovosti in mojstrsko izdelanih zofah, naslanjačih ter dodatkih. Vse kar potrebujete, da vaša dnevna soba postane zares edinstvena. NfiTUZZI Trgovina Natuzzi; Šmartinska 152, BTCHala 2,1000 Ljubljana, tel. 01 586 24 80 Galeriji Natuzzi: Obrtna ulica 11,9000 Murska Sobota, tel. 02 534 88 40 • TPC Slovenska Vas, 8261 Jesenice na Dolenjskem, tel. 07 475 40 72 m- SH7.29.apH,»H» 90,6 95,1 95,9 100,3 Bogata ponudba na ekoloških stojnicah je na dan otvoritve privabljala številne kupce. Ekološka tržnica tudi v Celju Od minulega petka dalje je celjska mestna tržnica bogatejša za tisti del, kjer lahko Celjani izbirajo in kupujejo pridelke in izdelke izključno z ekoloških kmetij. Postavi-lev težko pričakovane ekološke tržnice je omogočila Mestna občina Celje v sodelova-iju z združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, Vrtnarstvom «lje in humanitarnim zavodom Škrat. Tovrstna ponudba je v mestu sicer že obstajala, a je bila slabo organizirana in razdroblje-a. Martin Smalčič, predsednik združenja Deteljica, je na petkovi otvoritvi med drugim ejal, da ekološka tržnica ni le priložnost za kmete, ekološke pridelovalce, ampak je to tudi priložnost za kupce, ki bodo odslej lažje prišli do okolju in zdravju prijaznejših roizvodov, pridelanih brez uporabe škropiv, herbicidov, umetnih gnojil in podobnih smikalij. Celjski mestni podžupan Marko Zidanšek pa jé ob tej priložnosti poudaril, da ekološka tržnica v Celju pomembna popestritev ponudbe v mestu in napovedal posodo-tev celotne mestne tržnice, ki naj bi v novem izgledu zaživela v prihodnjem letu. Celjska ekološka tržnica z lično opremljenimi stojnicami in pestro ponudbo pridelkov z zličnih delov celjske regije, največ pa z območja Kozjanskega, bo odprta ob sobotah med MA, foto: ALEKS ŠTERN NAKRATKO Kulturni maraton CELJE - Dijaki I. gimnazije Celje so minuli četrtek »tekli« kulturni maraton, na katerem so se predstavili s številnimi gledališkimi predstavami različnih žanrov. Skoraj vsak razred (na šoli je 34 oddelkov in 1030 dijakov) se je predstavil s krajšo ali daljšo predstavo, ki je plod njihovega dela. Po vsebini so bile med uprizorjenimi igrami najpogostejše parodije na dogajanje na gimnaziji, nekateri razredi pa so se odzvali tudi na aktualne dogodke doma in po svetu. Mentorica Juana Robida je bila tokrat še posebej* ponosna na premierno uprizoritev Fedrine-ga gledališča, ki je pripravilo igro Ovčke in za katero so besedilo napisali dijaki sami. BA Kresovanja CEUE - Kajak kanu klub Nivo iz Celja prireja v petek 30. aprila ob 20. uri tradicionalno kresovanje pred klubskimi prostori na Špici. Pripravili bodo družabne igre, vožnje s kajaki pod reflektorji, svoj prihod na Špico pa je obljubilo tudi nekaj zlatih celjskih rokometašev pod vodstvom kapetana Dejana Periča. Zabaviščni klub Gaberje ter prostovoljno gasilsko društvo Gaberje pripravljata 30. aprila veliko kresovanje s srečelovom na objektu Cinkarniške poti, nedaleč od stare Cinkarne. Zbrani denar od srečelova bodo namenili za ureditev skupnih prostorov, namenjenih otrokom. AMS, SB Sonček je posijal za Sonček CELJE - Rotary club Celje je v četrtek pripravil že peto dobrodelno dražbo dvainštiri-desetih likovnih del, na kateri so zbrali skoraj poldrugi milijon tolarjev. Denar bodo namenili svojim varovancem - centru Sonček, mladim talentom in vsem ostalim, ki potrebujejo pomoč. Večina prodanih slik je nastala prav na pobudo Rotary cluba, ko so slikarje jeseni povabili na Slikarsko kolonijo. Poleg sedemnajstih udeležencev kolonije so dela za tokratno dražbo podarili še Jože Hor-vat-Jaki, Lojze Adamlje in Jože Pušnik. BA Razstava o vodi CELJE - V prostorih Projektne pisarne Celje, zdravo mesto na Slomškovem trgu 4 v je do 8. maja na ogled razstava na temo Vode, ki so jo pripravili s Šolskim centrom Celje (Splošna in strokovna gimnazija Lava, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola). Drevesa na bencinskih servisih CELJE - V OMV Istrabenz so se ob šesti akciji ob dnevu Zemlje povezali s slovenskimi eko šolami in razpisali projekt Vsak dan je dan zemlje na temo Drevo mi je povedalo. Na osmih bencinskih servisih so otroci iz ekošol sadili drevesa ter risali na temo Drevo mi je povedalo. V Celju so otroci posadili drevo na bencinskem servisu OMV pri Aeru na Dečkovi cesti. SB Nenavadni pojavi? Prvi, dokaj razumljiv: če prazniki sovpadejo z lepim vremenom in je poleg tega še konec tedna, se vsa srednješolska mladina zbere v mestnem parku. Drugi, še tudi razumljiv: še nekaj •lni po shodu mladine pasji ljubitelji svoje štirinožce po parku * sprehajajo, pač nosijo po rokah, sicer bi domov zaradi »o-fabljenih« steklenic prišli z porezanimi tačkami. Najbolj nenavaden in težko razumljiv pojav pa smo opazili v Savinji. 0opci iz mestnega parka je bilo konec tedna očitno tako »vro-te«, da se še zdaj ohlaja v Savinji. RP Ekološki kalejdoskop V Osnovni šoli Štore, kjer so se lani vključili v nacionalni projekt eko šol, so ob dnevu Zemlje pripravili vrsto 'toivnosti. i Glavni in največji šolski projekt ob 22. aprilu, dnevu Zem-'!e> je bil nacionalni projekt Avto v službi človeka in naravi v katerega se je vključila tudi štorska osnovna šola in ki I J® ga odlično izpeljati v sodelovanju s Porsche Slovenija. '9ko so minuli četrtek v šolskih prostorih odprli razstavo Nagrajenih likovnih del z natečaja na omenjeno temo. Po-leS tega so se v četrtek na šoli odvijale najrazličnejše dejavnosti na teme: Promet in okolje v eko šoti. Ločeno zbiranje : Odpadkov in Voda. MA Art kino Metropol občini Po dopisovanjih med Mestno občino Celje in podjetjem Engrotuš o usodi Art kina Metropol so se po dolgotrajnem zatišju končno dogovorili za sporazumno prekinitev pogodbe. Jutri bodo pregledati, v kakšnem stanju je kino Metropol, popisati inventar, z majem pa bo imela roko nad upravljanjem Art kina Metropol Mestna občina Celje. Koordinator za odnose z mediji v Mestni občini Celje Roman Repnik pravi, da se bo dogajanje v Art kinu Metropol nadaljevalo, kakor hitro bo možno, se pa odločajo, ali bodo dali javni razpis oziroma kino Metropol v upravljanje kakšnemu zavodu. Odločitev naj bi bila znana do sredine naslednjega meseca, kmalu za tem pa lahko pričakujemo ponovno oživitev kina Metropol. Direktor kinematografov Planet Tuš Urban Majcen pravi, da so na začetku pripravljeni novemu upravitelju nuditi podporo in strokovno znanje. SB Za praznike na morje! V času počitnic, med 24. aprilom in 1. majem, v Mladinskem zdravilišču Rdečega križa na Debelem Rtiču letujejo tudi socialno ogroženi otroci iz celjskih osnovnih šol. Skupno je na letovanju 162 otrok s Celjskega, v OZ RK Celje pa so na letovanje poslati 12 otrok (na stiki). Po besedah sekretarja OZ RK Celje Igorja Poljanška so ob kopanju v program letovanja vključiti še vrsto drugih aktivnosti; od športa do različnih delavnic, izlet z ladjo ter nastope znanih glasbenih skupin. IS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - MO CELJE iskreno čestita ob vstopu v Evropsko unijo! St17-29.apHI2.« -— iMPfeagjW JíRSHOP žalec tabor Gradimo za vas CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Drulba za nizke in visoke gradnje Za poroke, obletnice, birme in druge prireditve. Jani Jošovc, Petrovče 123 041 783 840 littp: magicjani.com 90,6 95,1 mmmi 95.9 100,3 Minuli teden so v mnogih krajih Savinjske doline proslavili svetovni dan zemlje, v Žalcu pa so se tudi uradno vključili v tekmovanje Entente Florale 2004. Župan Lojze Posedel je s predstavniki svetniških skupin na dvorišču pred občinsko stavbo simbolično posadil Upo, s čimer so uradno začeli akcijo v tekmovanju Entente Florale 2004, v kateri letos sodeluje tudi mesto Žalec. 1\idi zato bodo občane še posebej spodbujali k sajenju dreves, ob koncu pa pripravili žrebanje, na katerem bodo nekaterim povrnili stroške, dva izmed sodelujočih pa popeljali na zaključno prireditev v Francijo. Akcijo pripravljajo pod naslovom Žalec - zeleno mesto, cilj pa ni le tekmovanje, temveč kakovostno življenje v občini. Med drugim bodo na otroškem igrišču uredili poseben prostor tudi za najmlajše ter obnovili ali na novo postavili še druge objekte, ki bodo prispevali k zelenemu mestu. Na Polzeli so dan zemlje počastili s predstavitvijo raziskovalne naloge Krajinski park? O ne, pomota! Samo zavarovano območje Ložnice, ki so jo pripravili Viane-ja Pesjak, Tjaša Ribič, Ajda Ježovnik, Nejc Planine, Tadej Zupan in Dominik Vačun ob pomoči Nevenke Jerin, Al-je Bratuša in Milana Ogrina. Posadili so tudi 24 okrasnih dreves, kar je po mnenju žu- —- Št. 17 -29. april 2004 NTJiL Zelena mesta Razstava Cvetje Evrope v Mozirskem gaju bo odprta do 2. maja. Na ogled je predvsem spomladansko cvetje, v razcvetu pa sta skalnjak z alpskimi rastlinami in zeliščni vrt V gaju bo 1. maja nastopil ansambel D'Kwau hen Retashy, 2. maj pa bo v znamenju snemanja televizijskih oddaj Pod zidano marelo s Francem Pistotnikom Lipa v Žalcu ima več simboličnih pomenov. pana Ljuba Žnidarja eno iz med dejanj za ozelenitev dišča Polzele. V Velenju so v petek zaklju čili okoljevarstveno izobra ževanje sedmošolcev iz desetih šol. Najmlajši iz vrtcev, ki so nastopili na zaključni prireditvi, so pomagali direktorju Inštituta za ekološke ra- ziskave Erico Francu Avberšku na mestne zelenice postaviti račke, sestavljene i neobdelanih kamnov, ki so jih nabrali v rekah in potokih Šaleške doline. S približno 200 kamnitimi račkami želijo opozoriti predvsem na pomen vode. US, foto: TT Cvetje in praznik Minuli teden je bilo dogajanje v Mozirju, poleg razstave Cvetje Evrope v Mozirskem gaju, tudi v znamenju krajevnega praznika. Ena od prireditev je bila predstavitev Knjige tržanov 1740. Gre za faksimile zlate trške knjige, v kateri je zapisanih veliko podatkov, ki bodo zanimali Mozirjane in ljubitelje zgodovine. Posebne zanimivosti so obsežna kronika 1. svetovne vojne, ki jo je zapisal domači kronist Žiga Laykauf, poslovilni spis Antona Aškerca, ki je bil v Mozirju kaplan, ter obilica drugih zgodovinskih dejstev in imen. Publicist Aleksander Videčnik, ki je avtor spremljajočih prevodov, saj je knjiga tržanov pisana tudi v nemškem jeziku, je prepričan, da je knjiga edinstven primer na širšem celjskem območju in bo Mozirjanom v nemajhen ponos. Nemalo zaslug za izdajo knjige tržanov gre tudi županu Ivanu Suhoveršniku. V okviru praznovanja je KD Jurij pripravilo 8. narodopisno prireditev Družinsko petje. Vodilna tema letošnjega srečanja 12 pevskih družin so bile pesmi, ki opevajo svetnike, vsaka družina pa je zapela po tri pesmi v ljudskem slogu. Namen prireditve, ki so jo posneli za oddajo Slovenska zemlja » pesmi in besedi, je ohranja nje in vzpodbujanje ljudske pesmi, veliko pozornosti pi namenjajo tudi vrednotam družine. Ob prazniku KS Mo zirje so v Slomškovem do mu odprli razstavo fotografij, s katerimi je Ciril Sera obeležil delo mozirskih mla-jevcev, predali namenu javno razsvetljavo v Lokah ta pred gajem odprli asfaltira no parkirišče ter pripravili k več drugih prireditev in dru žabnih srečanj. US Tabor trojno praznuje Pica ekspres Prejšnji ponedeljek smo pico odpeljali v Ipavčevo ulico v podjetje Inka Impex. Tokrat težav z iskanjem cilja nismo imeli. Da v posrečenem kolektivu velja tim-sko delo, se je videlo tudi pri pošiljanju faksa na naš radio, saj so to storili s skupnimi močmi, pri tem pa prehiteli celo urad laškega župana... V petek pa je pica Radia Celje romala v podjetje Aleksandre Vodeb v Adamičevo 11 v Celju, kjer sta se sodelavca simpatično postavila pred fotoaparat naši športni novinarki Jasmini Žohar. delil tudi tri priznanja župana, ki jih bodo letos dobili Sabina Bec, Milan Kasesnik in Ivan Topovšek. Na slovesnosti bodo sodelovali Pevsko društvo Tabor, Savinjski rogisti in Kvartet Akord s solistko Andrejo Zakonjšek. Praznovanje se bo nadaljevalo še v petek, ko bodo pripravili tudi kres, ter v soboto in nedeljo s šentjurskim sejmom, ki se bo kot ponavadi začel s parado konjenikov, gasilcev in oldtimerjev ob 11. uri, nato pa bodo sejem uradno odprli in dvignili tudi evropsko zastavo. Opoldne bodo prevzeli novo gasilsko vozilo, sledila pa bo zabava pod šotorom, na kateri bodo nastopili ansambel Braneta Klavžarja, Navi-hanke, Iskrice, Vitezi polk in valčkov. Modrijani in Hazard. V nedeljo bo še planinski pohod na Veliko oziroma Čemšeničko planino in Zajčevo kočo. ŠO Občina Tabor bo proslavila 1. maj in vstop v EU, ves teden pa se vrstijo tudi prireditve ob občinskem prazniku. Že v torek so pripravili pohod v štirih smereh in tradicionalni nočni tek, zvečer pa zabavo z ansamblom Za-ka' pa ne. Včeraj so odprli dve fotografski razstavi, danes pa bo v domu krajanov slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj. Častni občan bo postal MePZ Tabor, zlate plakete pa Alojz Rak, priznanje obči- Dani Topovšek, Ivan Zone bodo dobili Franc Ura- renč in Milan Blatnik. Zu-njek, PGD Kapla Pondor in pan Vilko Jazbinšek bo po- DEKORACIJE Z BALONI žalec braslovče ' prebold refsE POZOR, HUD PES Zadnji pred EU Tole je, drago občestvo, zadnji članek, ki bo objavljen v samostojni, neodvisni Sloveniji. Naslednji bo že v EU. Bil sem v Krumpendorfu, Slovenci ji rečemo Kriva Vrba. Baje je to mestece ob Vrbskem jezeru vsakoletno shajališče neonacistov in raznoraznih Heimatdien-stovcev. Tam imajo nekakšne shode, kjer potem umu-jejo do nezavesti; si jih kar predstavljam, te nadute osle, kako nakladajo, zraven pa jim pivska pena sprijem-Ije ščetine bradice in bolj kot so pijani, lepši in pametnejši so. Nek hotelir mi je rekel: »Zdaj greste pa v ËU?!« Rekel sem mu mhm, ker sam pravzaprav nimam nikakršnih zaslug za to, pa še čisto vseeno mi je. Pričakoval je, da mu bom še nekaj rekel, pa sem ga samo vprašal, kje je WC. Na gradu Hochosterwitz sem spoznal grajsko vodnico, govorila je tekoče slovensko. Vprašal sem jo, če je od tam, mislil sem na eno izmed tistih govedorejnih vasi tam naokrog. Pogledala me je naravnost v oči, s tisto priučeno habsburško babjo zlobo in rekla: »Seveda sem od tu, sem Avstrij-ka.« Potem je bolščala vame in čakala. Seveda sem natančno vedel, na kaj, da jo vprašam nekaj v stilu, kako pa potem tako lepo g govorite po naše ali pa, kje se je tako lepo naučila govoriti po naše. Ker sem vedel, da pričakuje to vprašanje, je seveda nisem vprašal. Neprijetno bi se počutil, če bi ji dal priložnost, da bi se še naprej po žabje napihovala, češ da zna pač naš jezik, po možnosti zato, ker je tako enostaven in pritlehen, nemščino pa ima rezervirano za trenutke, ko se poděla v zlato kahlo. Drago občestvo, sit sem jih že, teh neutrudnih borccv za kaj ti jaz vem kaj. In tovrstne borce srečujem povsod v tej po-denarjeni združbi držav, ki se ji reče EU. EU je združba lakomnežev. Če malenkost ponazorim princip zahodnega sveta v tem stoletju, sloni na dediščinah ve- M ÉÏ ^M MOHOR HUDEJ likih izumov, za katerimi in za katere so se odvijale drame. Marconi je npr. izumil radio, danes se vse korporacije trudijo, da bi izdelale na najcenejši način dovolj kvaliteten radio, ki bi šel dobro v prodajo. V ta namen imajo zaposlene time fahidiotskih (rečejo jim) znanstvenikov, ki desetletja preživijo v eni in isti sobi, kjer po desetletju dela objavijo formulo za izdelavo neke strašansko neumne plastike, ki je za nekaj procentov cenejša kot neka druga. Zmaga nad konkurenco! Njihovo mentalno obzorje seže tako daleč, kot sežejo njihova službena potovanja do odjemalcev in njihova priučena, poslovna strpnost. Drago občestvo, v zgornjih dveh primerih sem vam navedel dva popolnoma nova primera, kako trdoživa in veličastna je ošabnost zahodnega sveta, v spodnjem primeru pa, kako vestna in ozka je misel delovnega ljudstva (za dodatno izobraževanje v tej smeri preberite Osnovne delce Houel-lebecqa). Naša pot v ta s vet in naša »prirojena« arogan-ca sta garant, da čez stoletje postanemo prav tako vzvišeni in ostudni, kot je večina zahodnjakov. Veste> kaj vam še za konec zaupam? Tri četrtine priimkov, ki sem jih prebral na koroških grobovih in imena firm na mi-mobežečih reklamnih napisih, so vsebovali naše šumnike, skratka, bila so popolnoma slovenska. Če je Cankar pisal, da so v tej naši dolini ostali zgolj strahopetci in podobno, kaj so šele tiste poturice tam čez. V EU moramo imeti svojo besedo, v nasprotnem primeru - izstopimo. Kako bi jih samo šokirali! Od izgub do plač Žalski svetniki so obravnavali poslovna in finančna poročila javnih zavodov s področja negospodarstva. V poročilu za lani so poleg medobčinske matične knjižnice izgubo prikazali tudi v šolah Griže, Petrovče in Šempeter. Do izgub je prihajalo zaradi višjih stroškov, o pokrivanju le-teh pa se bodo dogovorili po končanem revizijskem poročilu. Svetniki so ugotavljali, da so se povprečne bruto plače zaposlenih v javnih zavodih gibale od dobrih 230 tisoč tolarjev v vrtcu do skoraj 518 tisoč tolarjev v ljudski univerzi in so bile v večini primerov višje do republiškega povprečja. Med visokimi plačami, ki so pred časom razburjale javnost, se je znašla tudi ljudska univerza, kjer pa so pojasnili, da sta razloga visoka izobrazbena struktura in povečan obseg del. US Dober dan, Evropa I V mnogih krajih Savinj- ske doline, zlasti v šolah, so vstop Slovenije v EU že počastili z različnimi prireditvami, osrednje pa so pripra- vili tudi v občinah Braslov- I če, Prebold in Polzela. V OŠ Šempeter so se dogod-I* ku poklonili s plesnim projek-* tom Zaplešimo tja med zvez-j de. Sodelovali so praktično vsi I učenci, svoj delež pa so doda-I li člani Folklorne skupine Gri- fon Šempeter. Lipo kot simbol slovenstva so posadili učenka Nežika Zagoričnik s predstavniki oddelčnih skupnosti, ravnateljica Ivica Čret-nik in predsednik KS Jože Randl. V Braslovčah so pripravili dve prireditvi, na osrednji pa so sodelovali učenci braslovš-ke šole, varovanci VDC Muc, člani prosvetnega društva ter kulturnih društev Letuš in Go- milsko, še posebej toplo pa so pozdravili goste iz Doline pri Trstu. Slavnostni govornik, župan Marko Balant, je omenil, da postaja realnost želja o življenju v miru z vsemi narodi sveta. Ravnatelj dolinske šole Emil Bole je ob vstopu naše države v EU izrazil tudi veselje Slovencev, ki živijo na drugi strani meje. V Preboldu so v torek izobesili evropsko zastavo, na pri- reditvi, ki je sovpadala s proslavo ob dnevu upora, pa so prikazali film s simboličnim naslovom Na svoji zemlji. V programu so sodelovali godbeniki tekstilne tovarne ter najmlajši iz vrtca in učenci. Pestro kultumo-športno prireditev, na kateri je sodelovalo 500 nastopajočih, so pripravili tudi na Polzeli. Slavnostni govornik, župan Ljubo Žni-dar, je govoril o delu zadnjih let, saj je bilo treba pred vstopom v EU marsikaj postoriti. DN, TT S parkirišča v telovadnico Nova telovadnica pri Podružnični osnovni šoli Trje je ponos vseh krajanov I V Krajevni skupnosti Ga-I licija se ponašajo z novo Po-f družnično šolo Trje, zdaj pa so ob njej dogradili še več-; jo telovadnico, ki so jo urad-' no odprli v soboto, i POŠ Trje, ki so jo dogradili I v letu 2002, spada k OŠ Pe-! trovče, obiskujejo pa jo otro-* ci iz nekdanjih šol v Galiciji in Veliki Pirešici. V šoli je 86 učencev v petih ter 57 predšolskih otrok v treh vrtčevskih oddelkih. »Učenci so telovadili v prehodni avli ali na parkirišču med avtomobili,« je pripovedovala vodja POŠ Trje Nada Jelen. Nova telovadnica je sad potreb in velike želje krajanov, da bi ob dograjeni podružnični šoli imeli še prostor, primeren za rekreacijo najmlajših, otrok in odraslih. Pogodbeno vrednost celotne naložbe ocenjujejo na 151 milijonov tolarjev, pri čemer jih čaka še ureditev zunanjih površin. Doslej so večino, 60 milijonov tolarjev, poplačali v KS Galicija, iz žalskega občinskega proračuna so dodali 28 milijonov tolarjev, ostalo pa v ministrstvu za šolstvo. V kulturnem programu so se predstavili skoraj vsi otroci iz vrtca in šole Trje, vaški orkester Hramše ter športno društvo Hofrein, sodelovali pa sta tudi domačinki, judoistki Urška Žolnir in Petra Nareks, ki bosta tekmovali na olimpijskih igrah v Atenah. Ob odprtju je predsednik sveta KS Galicija Vlado Majer poudaril, da so se krajani zaradi gradnje telovadnice odrekali drugim potrebnim dobrinam, ter napovedal še nakup opreme in ureditev zunanjih igrišč. Žalski župan Lojze Posedel je menil, da je nova telovadnica dokaz, da so veliki cilji dosegljivi le s skupnimi močmi ter je objekt izjemno pomemben za vse krajane in tudi sosede v Domu Nine Pokom Grmovje. Minister za šolstvo Slavko Gaber pa je dodal, da je telovadnica Trje eden od primerov, ko so se združile moči in se je z majhnimi koraki dosegel velik cilj. podobno kot koraka Slovenija. V govoru se je namreč dotaknil tudi vstopa Slovenije v EU, kjer naj bi prišli v zgornjo polovico razvitih držav in tako vsem Slovencem zagotovili dobro življenje, za kar pa sta potrebna omika in znanje. US, foto: TT Zlati savinjski vinogradniki Praznik vina Društvo savinjskih vinogradnikov je ob 10-letnici dela v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu prvič pripravilo javno praznovanje Praznik vina, na katerem 8o podelili diplome za vina letnik 2003. Predsednik društva Silvo Marič je omenil, da so se za javno prireditev ob predstavitvi 10-letnega dela odločili tudi zato, da pokažejo, da savinjski vinogradniki pridelujejo kakovostna vina, kar dokazujejo tudi letošnje ocene. Komisija pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika je med 87 vzorci vin podelila kar 23 zlatih, 35 srebrnih in 10 bronastih priznanj. V kulturnem programu so nastopili pevci Savinjskega okteta in Iztok Mlakar, seveda s pesmimi o vinu, prireditev pa zaključili z degustacijo najboljših vin lanskega letnika. TT - Št. 17 - 29. april 2004 - laško šentjur Občina Šentjur OSEGU ROKE: ****** 1 www.obc-sentjur.si obcina.spnljur» obe obcina.sentjurCobc-sentjur.si Javna dražba zemljišč 20. maja 2004. Zagotovite si svoje zemljiiče v nastajajoči soseski Grajski log na Balgovu i med Celjem in Šentjurjem. In imejte vse na dosegu roke. Grajski log Župan Jože Rajh (levo, pred objektom čistilne naprave v ozadju) je razočaran, ker okoljsko ministrstvo ni podprio prizadevanj Laščanov. »Na noben način nismo mogli priti zraven, vedno so našli kakšen nov razlog!« Čisto ni poceni Občina Laško je leta 2001 s podjetjem Wassertehnick iz Essna podpisala koncesijsko pogodbo za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja. Ko je podjetje lani jeseni začelo z gradnjo in so občani začeli dobivati prve položnice, pa so v občinsko upravo začeli dobivati pritožbe. Nekatere občane moti previsok znesek, druge pa sama čistilna naprava. Na čistilno napravo naj bi bilo v 1. fazi priključenih dobrih 2.000 gospodinjstev, ki bodo morala v izgradnjo 2,4 milijarde tolarjev vredne čistilne naprave v mesečnih obrokih v treh letih prispevati okoli 160 tisoč tolarjev. »Znesek je občutno previsok,« menijo občani in se hkrati čudi- jo, zakaj v sosednjih občinah za čistilno napravo ni bilo treba ničesar prispevati. Župan Jože Rajh pojasnjuje, da je k temu največ prispevalo okoljsko ministrstvo. Projekt se jim je sprva zdel premajhen, ko pa je občini k izgradnji čistilne naprave uspelo pritegniti Pivovarno Laško, ki bo uporabljala 70 odstotkov njene zmogljivosti, so se spet zmrdovali nad mešanjem zasebnega kapitala z javnim. »Njihovega obnašanja ne morem razumeti,« pravi Rajh, »na noben način nismo mogli priti zraven, vedno so našli kakšen nov razlog.« In ker svojega tretjinskega deleža ni primaknila država, projekt ni mogel kandidirati na evropskih razpisih. Občani se jezijo tudi nad postavljanjem mej, zaradi ka- terih nekateri Laščani in Rimljani »padejo« v sistem plačevanja, drugi pa bodo lahko še naprej uporabljali sistem mobilnega praznjenja greznic. »-Pri postavitvi mej smo upoštevali gostoto naseljenosti,« razlaga Luka Picej, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor. »Vse spremembe, ki bodo z izgradnjo omrežja nastale na njihovih zemljiščih, cestah in podobno, bomo zagotovo vrnili v prvotno stanje,« še dodaja. Občani namreč skrbi tudi, v kakšnem stanju bodo nekatere ceste po končani izgradnji kanalizacijskega sistema, ki ga mora v treh letih zgraditi koncesionar WTE. Še posebej tiste, za katere so sami prispevali za asfaltno prevleko. Krajana Strenskega je izgradnja čistilne naprave razjezila do te mere, da naj bi proti občini vložil celo tožbo. Ne dovoli namreč prevozov gradbenega materiala in betona po svoji cesti. Glede na število prejetih pritožb, so se v občini odločili le za določene spremembe odloka, ki je osnova za zaračunavanje priključne takse občanom. Lastniki stanovanj so imeli doslej na položnicah enak znesek ne glede na to, ali je stanovanje prazno ali polno. Po novem bodo lastniki praznih garsonjer ali enosobnih stanovanj plačevali pavšal za dvo- namesto za štiričlansko družino, za lastnike praznih družinskih stanovanjski hiš pa ostaja pavšal nespremenjen. ROZMARI PETEK Kot v partijskih časih Občina Laško ne bo finančno sodelovala pri projektu medicinske fakultete v Mariboru. Občinski svetniki so na mizo dobili predlog o pristopu k pogodbi za ustanovitev konzorcija, v katerem naj bi bile vse štajerske občine, vsaka pa naj bi prispevala vsaj en evro na prebivalca, vendar so ga zavrnili. V Laškem bi po tem ključu morali letno prispevati 3,5 milijona tolarjev, s čimer pa se svetniki niso strinjali. »Tak način financiranja spominja na stare partijske čase, ko se je nekdo nekaj odločil, plačevali pa so drugi,« je menila večina svetnikov. Ustanovitev fakultete je v pristojnosti države, zato naj tudi denar zanjo priskrbi sama. »V vsako vas pa že ni treba postaviti fakultete, sploh zdaj, ko bo tudi Evropa pripeljala (pa tudi odpeljala) delovno silo,« je še menil svetnik Roman Matek. Denar za sofinanciranja medicinske fakultete, čeprav ga ni tako veliko, bi bilo bolje naložiti v kakršnokoli drugo občinsko zadevo, so še menili svetniki. RP Florjevanje pred vrati Florjevanje članov KD Prežihov Voranc je v Jurkloštru tradicija in še vedno živ običaj, ki ga obujajo vsako leto na dan sv. Florjana, zavetnika pred ognjem in požari. Florjan goduje 4. maja, fantje pa se na predvečer zberejo, pražnje oblečejo in se s košaro podajo od hiše do hiše. Pri tem pojejo posebno Florjanovo pesem in včasih rajžajo vse do jutra, v njihovi košari pa se zbirajo darovi; največkrat jajca, zgodi pa se, da dobijo tudi kakšen kos špeha ah celo klobaso. Lani so v Polani s florjevanjem nabrali več kot 3.000 jajc in jih prvo nedeljo po Florjanu, ko jih je župnik tudi požegnal, spekli in pojedli, seveda v družbi deklet in drugih, ki jih povabijo medse, saj bi bilo toliko darov sicer nemogoče pojesti. MM Dež nagajal Juriju Veselo jurjevanje velja za osrednjo turistično prireditev / šentjurski občini in se bo letos zaključilo 2. maja, Jur-jevo povorko konjenikov in konjskih vpreg na sam praznični dan pa je preprečil hud naliv. Čeprav je za letošnji april še posebej značilno nestanovitno vreme, organizatorji tako močnega dežja le niso pričakovali. Osrednje dogajanje Jurjevih prazničnih prireditev je bilo zato bolj kot ne ves čas skrito pod šotorom v Športnem parku Šentjur, za razliko od vremena pa niso zatajili obisko- valci, ki so tudi letos množično spremljali Jurjeve prireditve; od revij odraslih pevskih zborov, narodnozabavnih ansamblov in godb na pihala do Šentrocka mladih rock skupin s Celjskega, številnih razstav, Jurjeve tržnice, Jurjevega pohoda ... Kar se vremena tiče, so jo precej bolje od Šentjurčanov odnesli laški šolarji, ki so sv. Juriju na čast že dan pred njegovim godovnim dnem pripravili tradicionalni pohod Zelenega Jurija po ulicah Laškega. IS, foto: MN Jurjevanje so za svoje vzeli tudi vinogradniki z ocenjevanjem vin letnika 2003. Z leve: predsednik Združenja društev vinogradnikov Slovenije Stane Šoster, predsednik Društva vinogradnikov Šentjur Edi Kolar, slovenska vinska kraljica Vesna Bajuk in župan Štefan Tisel. MODRI TELEFON Kaljenje miru Ivo iz Žalca se pritožuje zaradi kaljenja miru. Povedal je, da stanuje v bloku, kjer skačejo v stanovanju nad njim otroci podnevi ter tudi v zgodnjih nočnih urah. Pri tem je nezadovoljen, ker policija po njegovem opažanju pred 22. uro ne ukrepa. Meni, da obstaja pravna osnova tudi za ukrepanje pred 22. uro. Inšpektor v Uradu uniformirane policije Policijske uprave Celje Matjaž Kselman odgovarja: »Policija ima v primeru takšnih prekrškov pravno osnovo za ukrepanje v 4. točki I. odstavka 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, kjer je navedeno: >Kdor občutno moti okolico s hrupom, ropotom ali z razgrajanjem, kdor na nedovoljen način občutno moti mir ali ogroža varnost kakšne osebe v zasebnem prostoru ali kdor kakorkoli moti nočni mir in počitek ...<. V tej pravni podlagi ni nobene časovne omejitve, zato lahko policisti ukrepajo zoper osebo, ki stori naveden prekršek kadarkoli (tudi pred 22. uro). Če policisti ugotovijo obstoj znakov navedenega prekrška, podajo zoper kršitelja predlog za uvedbo postopka o prekrš- ku sodniku za prekrške, ki nato v nadaljnjem postopku izda odločbo o prekršku (le-ta temelji na dokazih in dejstvih, ki so bila ugotovljena v postopku) ter izreče sankcijo za prekršek. Sankcija zoper osebo, ki stori zgoraj omenjene prekrške, predvideva denarno kazen do 120 tisoč tolarjev ali zapor do 30 dni. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da policisti ne morejo podati predloga za uvedbo postopka o prekršku zoper otroke, saj se sankcije za prekrške ne smejo uporabiti zoper mladoletnike, ki ob storitvi prekrška še niso bili stari štirinajst let.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. rnrnm 90,6 95,1 95,9 100,3 Geološka učna pot na Rudnico in Virštanj Pred uradnim vstopom v EU je Kozjanski park bogatejši še za eno privlačno in zanimivo geološko učno pot, s katero želijo predvsem izobraževati mladino, vzbuditi zanimanje za nadzor nad naravnimi vrednotami in okrepiti turistično ponudbo parka, občine Podčetrtek in Term Olimia. Ureditev geološke poti okoli Olimja je del širšega projekta vzpostavljanja mreže pešpoti v Kozjanskem parku. Načrtovane so pešpoti okoli vseh večjih naselij v parku in njihove povezave. Z geološko potjo in načrtovanim vzpostavljanjem mreže pešpoti v parku želijo popularizirati varstvo narave ter odpreti nove možnosti in priložnosti trženja in promocije za lokalne ponudnike, kmete in obrtnike. Geološka pot na Rudnico in Virštanj poteka po severnem delu Kozjanskega parka okoli naselja Olimje. V tem prostoru se poleg izredno zanimivih geoloških pojavov in vrednot pojavljajo tudi številne ostale naravne vrednote, kot dolina Olim-skega potoka in tipa v Olim-ju ter kulturna dediščina, cer- kev Marijino Vnebovzetje v Olimju, samostan Olimje, cerkev sv. Andreja v Olimju, cerkev Device Marije na Pesku, Počivavškov kozolec na Slakah in arheološko najdišče na Durnici. Najbolj dominanten pojav je vsekakor nekdanja graščina, danes minorist-ski samostan. Začetek pešpoti je pri opuščenem rudniškem rovu v Slakah, pot pa je možno prehoditi v šestih urah. Pri zasno- vi poti in pripravi publikacij sta sodelovala slovenska geologa mag. Bogoljub Aničič in dr. Jernej Pavšič. Vrednost celotnega projekta znaša osem milijonov tolarjev. Pešpot obsega enaindvajset geoloških točk, ki so opremljene z informativnimi tablami. Pešpot spremljajo vodnik po geološki učni poti, zloženka v štirih jezikih in plakat, ki prikazuje fosil ribe, najden v zaselku Stivje v -bližini Olimja in je eden najlepših slovenskih fosilov. Plakat pomeni začetek serije naravoslovnih plakatov, ki jih bodo izdali v Kozjanskem parku. Naslednja večja akcija v parku bo 25. maja, ko bodo odprti obnovljeni spominski park Trebče z novo pešpotjo iz Podsrede do Trebč. TONE VRABL Na ocenjevanju celo Zagorci Še se bomo smejali V Šmarju pri Jelšah so do pred kratkim napovedovali, da za letos predvidenega slovenskega trienala satire in humorja Aritas ne bo. Vzrok naj bi bilo pomanjkanje denarja na državni ter občinski ravni. Zdaj se je pojavila delna rešitev iz novomeške tovarne Krka. Krka, ki letos praznuje 50-letnico obstoja, je pod znakom Aritas razpisala vseslovenski natečaj za likovno satiro na temo krovnega slogana Živeti zdravo življenje. Prav tako bo prispevala tudi denarne nagrade ter posebna priznanja. Otvoritev razstave likovne satire bo 24. junija v Krkini galeriji v Ljubljani, jeseni pa bo na ogled še v Šmarju pri Jelšah, kjer bo občina plačala izid kataloga likovnih del. Občina Šmarje pri Jelšah je poleg tega v celoti prevzela področje besedne satire ter bo maja objavila razpis, nato pa izdala še katalog besedil. Dosedanje tri prireditve Aritas so uspele v Šmarje pri Jelšah osebno privabiti vsa največja živeča imena slovenske satire. BRANE JERANKO V vinogradniškem društvu občine Rogaška Slatina so zadovoljni z rezultati letošnjega ocenjevanja vinskih vzorcev. Povprečna skupna ocena več kot dvestotih prineše-nih vzorcev, ki jih je strokovna komisija ocenjevala pred nekaj dnevi, znaša 18,02 točke. Najvišja letošnja odličja sta prejela Vinogradništvo Ogrizek iz okolice Kostrivnice ter vinogradnik Rajko Pečnik iz Sedlarjevega. Ogrizkovi so tako na petkovi slovesni podelitvi prejeli prehodni veliki kristalni pokal za najvišje ocenjeno vino posebne kakovosti ter kot šampion posebne kakovosti še Bachusov ketih (za laški rizling - suhi jagodni izbor). Vinogradnik Pečnik pa je letošnji prejemnik prehodnega velikega kristalnega pokala za najvišje ocenjeno vino redne trgatve (za traminec, ocena 18,36). Najvišjo oceno je prejel vinogradnik Franc Namurš (18,46), ki ni član slatinskega društva, zato mu po društvenih pravilih pripada »zgolj« Bacchusov kelih za šampiona redne trgatve. Po dva prvaka sorte ter s tem dva Probusova pokala imata v Rogaški Slatini letos Klet Kre-gar (Rogaška Slatina) in Franc Namurš (SpodnjeTinsko). Po enega prvaka sorte so si prislužili družina Hrepevnik (Gradiški Dol), Franc Stojnšek (Ko-strivnica) in Katarina Kunstek (Rogaška Slatina), Ivan Mijo-šek (Rogaška Slatina), Roman Bec (Juršinci), družina Imen-šek-Urbič (Rogaška Slatina) ter tudi že omenjeni Rajko Pečnik. Zanimivo je, da je bilo na ocenjevanju precej vzorcev, ki so jih prinesli tako člani društva kot drugi vinogradniki, ki živijo na hrvaški strani Sotle. Slovesna razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov najboljšim je bila na petkovem vinogradniškem plesu v Rogaški Slatini. BRANE JERANKO Nič več spenjanja in sortiranja papirja, saj Canon iR1600 dela vsè to namesto vas. A to je le ena njegovih odlik. St. KONJICE I DOBRU« NOVI TEDNIK Pred cerkvijo sv. Jurija med blagoslovom mesta in Jurijeve konjenice. Blagoslov ja opravil arhidiakon Ivan Pajk. Spet Je dobro premagalo zlo Dvojni pomen tradicionalnega konjiškega jurjevanja Obujanje ene najstarejših legend na Konjiškem, legende o zmaju, ki je živel v Konjiški gori in grozil kraju in ljudem, je že pred sedmimi leti preraslo v vse bolj prepoznaven Jurijev festival. Z njim se Konjičani vključujejo v svetovno združenje karnevalskih mest FECC, ki povezuje 48 držav in združuje 368 mest. V nedeljo je legenda spet zaživela in kot rdeča nit povezala govornike, petje, glasbo in ples. Zbranih niso pozdravili le gostitelji, temveč tudi gostje iz številnih evropskih držav, za pestrost dogajanja pa je poleg domačih kulturnih društev poskrbelo več kot 400 izvajalcev iz različ- nih krajev Slovenije in tujine, ki so skupaj z Jurijevo konjenico in v legendi nastopajočimi člani KUD Svoboda osvobaja dali jurjevanju pravo podobo. Takšno, na kakršno so Konjičani ponosni, ker je tradicija jurjevanja v Slovenskih Konjicah stara vsaj toliko kot mesto samo, torej več kot 850 let. In ponosni na dvojni pomen: simbolnega, ker se ljudje na prireditvi družijo, skupaj premagajo zlo in si obljubijo medsebojno pomoč, ter na drugi strani kulturnega, saj prireditev prispeva k ohranjanju kulturne dediščine in živahnemu kulturnemu utripu na začetku pomladi. MILENA B. POKLIČ Hrabri vitez Jurij je tudi letos premagal strašnega zmaja iz Konjiške gore in rešil mesto in prelepo grofovo hčer Marjetico... Legendo so letos uprizorili člani KUD Svoboda osvobaja. Uspešno rešili sistem alarmiranja V prostorih PGD Lemberg je ná občnem zboru Gasilska zveza Vojnik-Dobrna ocenila delo v zadnjem letu kot izredno uspešno. Zveza je bila ustanovljena pred petimi leti, v njej pa je šest prostovoljnih gasilskih društev s 747 gasilci, od pionirjev do veteranov. Lani so bili še posebej uspešni na različnih tekmovanjih (člani PGD Socka so osvojili kar 59 pokalov!) in pri izobraževanju, pripravili pa so tudi 47 preventivnih akcij. Največji uspeh so dosegli s ponovnim prehodom na sistem alarmiranja z daljinskim vklopom siren, čemur naj bi letos po odločitvi GZ Slovenije sledile vse zveze. Tako se bo 942 društev prve in druge kategorije od letos dalje alarmiralo preko regijskih centrov, kot se je to zgodilo lani pri društvih v Član predsedstva GZS Alojz Tirgošek iz Šmarja pri Jelšah je na občnem zboru GZ Vojnik-Dobrna opozoril na pojav »dvojnega« gasilstva v Sloveniji: »Imamo prostovoljno gasilstvo in gasilstvo, ki se že plačuje. To še posebej velja za področje Primorske, kjer prihaja do velikih, še posebej gozdnih požarov, prostovoljnih gasilcev pa primanjkuje. Ker ni ljudi, to rešujejo z denarjem, pri nas pa so ljudje, a ni denarja. To ni dobro in problem bo treba v dobro prostovoljnega gasilstva čimprej rešiti, kajti drugače se bodo pojavih težko obvladljivi problemi.« GZ Vojnik-Dobrna. Član predsedstva GZS Alojz Tirgošek iz Šmarja pri Jelšah je v nagovoru povedal, da só o problemu govorili tudi na zadnjem plenumu v Žalcu. Na srečanju so podelili priznanja poveljnikom v PGD Silvu Kudru iz Vojnika, Ivanu Jezerniku iz Nove Cerkve, Simonu Božniku iz Lem-berga, Slavku Božniku z Dobrne, Milanu Kotniku iz Soc-ke in Francu Rihterju s Fran- kolovega. GZ Vojnik-Dobrna je za uspešno delo nagradila predsednika Bena Podergaj-sa, gasilsko plamenico, najvišje priznanje, pa podelila Tonetu Vrablu. Posebna priznanja so dobila društva, ki so lani s 110 gasilci in 25 vozili z Dobrne, iz Vojnika, Socke, Nove Cerkve ter s Frankolovega sodelovala pri gašenju velikega požara na Krasu. TV V Novem gradu za zdravje Na Dobrni se pripravljajo na gradnjo novega poslopja regijskega zavoda za usposabljanje in varstvo, namenjenega otrokom s posebnimi potrebami. Obstoječi prostori v graščini Novi grad so namreč dotrajani ter ne ustrezajo več potrebam. Investitor novogradnje je ministrstvo za delo, družino in socialo, ki je gradbeno dovoljenje že pridobilo, pred poletjem pa namerava začeti z gradnjo kanalizacijskega sistema med bencinskim servisom in novogradnjo. Z gradnjo poslopja naj bi nato začeli avgusta prihodnje leto ter jo zaključili leta 2007. Za 1,2 milijarde tolarjev vredno naložbo je v državnem proračunu za prihodnje leto že rezerviranih 140 milijonov tolarjev. BJ ODKOD PRAZNIKI? Florjani zopet slavijo Ni pogosto, da Florijani praznujejo že pred 4. majem, uradnim datumom, na katerega je postavljen god sv. Flo-rijana. Tokrat pa se je zgodilo prav to - večina Florijanov je namreč praznovala že v soboto, 24. aprila, ko so naši roko-metaši dosegli zgodovinski uspeh. Slavili so tudi v ponedeljek pred Narodnim domom. Najbrž pa se bo slavje zavleklo kar čez cel teden. In prav je tako ! Prav pa je tudi, da pobliže spoznamo zavetnika pivo-varjev, čigar ime so si nadeli tudi naši rokometni navijači. Florijan oziroma Cvetko v slovenskem prevodu sodi med najbolj znane in najbolj čaš-čene ljudske svetnike. Iz njegovega življenja vemo le malo zanesljivega. Najstarejša legenda o njem ve povedati, da se je rodil konec 4. stoletja blizu Dunaja. Opravljal je poklic višjega državnega uradnika v La-vriakumu (danes Lorch pri Lin-zu), ki je bil glavno mesto takratne rimske province Nori-cum Ripense (Obalni Norik), katera je obsegala območje današnje Gornje Avstrije. To je bil čas najhujšega zatiranja kristjanov. Cesar Dioklecijan je leta 304 izdal ukaz, da morajo vsi prebivalci darovati rimskim bogovom, ki je veljal tudi v Noriku. Vsakega, ki seje upiral, je čakalo hudo mučenje in smrt. Tudi v Lavriaku so prijeli štirideset kristjanov in jih vrgli v ječo. Florijan jim je hotel pomagati, a so pri poskusu, da bi se vtihotapil v ječo prijeli tudi njega in ga odpeljali pred cesarjevega namestnika Akvilinija. Ker je Florijan zavrnil, da bi žrtvoval bogovom in se odpovedal krščanski veri, so ga grozovito mučili. Nazadnje pa so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vrgli v reko Enns (Anižo). Legenda govori, da se mrtvo Florijanovo truplo kljub obtežitvi z mlinskim kamnom ni potopilo. Vodni tok ga je nosil dalje in ga naplavil na skalo, kjer ga je varoval orel, da ga pogani niso mogli oskruniti. K pogrebu so ga peljali s parom volov, ki sta med potjo od žeje omagala. V trenutku je na tem mestu začel izvirati studenec, ki je pozneje slovel po svoji zdravilni moči. V 8. stoletju so passau-ski škofje nad njegovim grobom postavili še danes znamenit samostan in cerkev St. Florian pri Linzu. Piše: PAVLA KLINER Slovenski narodopisec Niko Kuret meni, da je sveti Florijan izrinil pogansko vodno božanstvo, ki je imelo na skrbi rodovitnost zemlje. To skrb so kristjani izročili sv. Flori-janu, ki se je hitro priljubil našim prednikom. Kako tudi ne! Ta mogočen zavetnik je na neštetih podobah in kipih stal pred njimi z vedrom ali golido v rokah, ko gasi gorečo hišo pred sabo. Kmetje si močno molili k njemu, če bi kdaj nesreča - bog ne daj - doletela njihove domačije. Ko seje po naših domovih še redno molilo, so pri večerni molitvi zmolili en očenaš tudi »v čast svetemu Florijanu, da bi nas varoval časnega in večne-, ga ognja.« Njegove podobe spet krasijo mnoge obnovljene ali nove gasilske domove, kajti sv. Florijan je zavetnik gasilcev. Na njegov god ali Florijanovo nedeljo imajo gasilci mašo, nato pa slovesnost z veselico. Če upoštevamo, da je Florijan nasprotnik ognja, lahko razumemo šege in navade na njegov god. Na florijanovo se na Dolenjskem ni smelo kuriti, zato gospodinje na ta dan niso pekle kruha, kovači pa niso delali. Na Štajerskem pa je staro pravilo velevalo, da na florijanovo »ne sme ženska v peč zakuriti, nego le moški, sicer bi hiša pogorela«. Fantje so ponoči in v jutranjih urah hodili okoli po hišah v peč kurit, za svoj trud pa so dobili jajc in zabele, iz katerih so si pri zadnji hiši spekli cvrtje. Ostanek te šege st je ohranil tudi med našimi mamami, ki na florijanovo cvre-jo okusne rumene šnite. Mimogrede, rumena barva naj bi simbolizirala ogenj. Poleg gasilcev se mu priporočajo še dimnikarji, sodarji, lončarji, kovači, izdelovalci mila ter seveda, za nas trenutno najpomembnejši, pivovarji. V teh dneh slavja ne bo nič narobe, če si žejo pogasite z njihovim proizvodom. Dan Zemlje Ob dnevu Zemlje je društvo Trajnost izdalo brošuro z naslovom Nasveti za varčno in ekološko gospodinjstvo. Brošure so razdelili med občane Slovenskih Konjic in Zreč ter obiskovalcem Planeta Tuš v Celju, kjer so pripravili tudi otroške delavnice na temo varstva okolja. Dan Zemlje so zaključili v MC Dravinjske doline z javno tribuno in razpravo o izzivih in priložnostih trajnostnega razvoja, ki jo je vodil Konjičan dr. Aleksander Židanšek. MBP Na svoji zemlji Zatrta umetniška duša - Knjižni prvenec Lojzeta Seliča pred kratkim je izšla obna knjižica z naslovom trta umetniška duša iz-d peresa Celjana Lojzeta iča, v kulturnih logih bolj lanega kot zborovskega ■vca. Njegov literarni prvenec je (den pozornosti, saj s potjo o preprostem, a inte-intnem kmečkem člove-iz Gorice pri Slivnici spret-vodi bralca v čas njegove-trpkega otroštva, odrašča-in odrekanja, vojne, ra-iaranj, ljubezni, do poro-in današnjih dni, ko mu po smrti žene Tončke v ute-ostala samo še slikarska luza, ki ga je obiskala kot jenica že ob zibelki. Gre za Jožka Vodeba, 93-mega Seličevega strica, po imače Šturbejevega Jožka, jarja samouka iz Gorice pri mici, Pepčka, kot so ga kli-e »hude babure«, tete, pri katerih je odraščal asketsko in brez ljubezni tista prva, naj-nežnejša otroška leta, in ki so ga hotele vzgojiti in pripraviti za duhovniški poklic. Povest o preprostem kmečkem človeku, napisano na 112 straneh in opremljeno s fotografijami, je avtor Lojze Selič izdal v samozaložbi v nakladi 300 izvodov. Natisnili so jo v Grafiki Gracer, lektorirala jo je Marija Čmak. In bolj kot so ga tete trpinčile z molitvami in kaznimi in grožnjami, bolj samozavesten je postajal Pepček. Kadar je le mogel, se je zatekel v svoj svet - svet slikanja. S koščkom kamna po tramovih v skednju in kam drugam, če je bilo mogoče. »Zgodbo sem zapisal po stričevem pripovedovanju, zato Lojze Selič s knjigo o slikarju samouku, Jožku Vodebu da ne bi šli dogodki o tem ple- Da bi mlajši rodovi prebrali menitem, pokončnem, pošte- in spoznali, kakšni so bili ča-nem in odločnem možu in si v prejšnjem stoletju,« pra-slivniškem rojaku v pozabo, vi Lojze Selič. MAP Trije vaški svetniki so razlog za smeh V Šmartnem v Rožni dobi je polnih 30 let Prosvet-imu društvu Dominik Hri-eršek zvesta Anka Dimec, pokojena učiteljica, ki je lulnjih 20 let vodja in re-Sserka dramske skupine, (izadnje pa se je podpisali tudi pod komedijo Trije tški svetniki. [V Šmartnem so igralsko ipo pomladili leta 1997 in i zdaj uspešno pripravil edstave Velikaška norost, lorni soprog. Štirje letni ča-En dan z Edvardom, Bala-I o Sinjebradcu ter spevoi-) Nekoč v starih časih. Mar-iso na oder postavili še ko-ledijo Trije vaški svetniki, i so jo v Šmartnem prvič prizorih že pred več kot 35 fi, a se je Anka Dimec od-ttla, da je znova vredna ogla. »Trije vaški svetniki, žuto, pek in kolar, so trije vc-iki, člani društva za ohra- Igralska zasedba Treh vaških svetnikov skupaj s predsednikom PD Dominik Hriberšek Mitjem Dimcem in tremi nagrajenci (spredaj od leve) Miranom Čerčnikom s srebrnim, Anko Dimec z zlatim in Albinom Apotekarjem z bronastim Linhartovim priznanjem. janje čednosti in morale na kljub temu, da so se v tem načela in odnosi med ljud- do komediji vsi znova nasme- Bsi, ki zaidejo v škripce. Ko- času spremenile družbene mi, še vedno razburljiv in zato jah iz srca.« ftedija ponuja razplet, ki je, razmere, moralne vrednote, sem bila prepričana, da se bo- MOJCA MAROT Poiščimo svoj svet s knjigo V Celju bo tudi maj posve- Ëijigi, saj je že skoraj vse za 8. knjižni teden, ki janizira Fit media v so-Jtovanju s celjskimi kultur-"toi ustanovami in šolami. I letošnji knjižni teden bo po-wal od 3. do 9. maja pod slogom Iščem svoj svet, namelte pa je predvsem otrokom i'1 mladim, ki v preobremenje-m z elektronskimi mediji 'Sabljajo na najboljšo prijavo - knjigo. Z namenom, '"friik za razgledanost, večjo zrelost in način za iskanje vrednot v življenju, bodo prihodnji teden v novem Mercator centru v Celju potekale številne prireditve in predstave, ki jih pripravljajo celjski učenci in dijaki. 8. knjižni teden pa jepomem-ben še zaradi 140-letnice rojstva jezikoslovca Vatroslava Oblaka in 70-letnice dr. Matjaža Kmecla. Ker Celjana Vatroslava Oblaka slavisti označujejo za pionirja zgodovinske slovnice in dialektologije slovenskega jezika, bo otvoritev 8. knjižnega tedna posvečena ravno njemu. V ponedeljek ob 17. uri namreč Slavistično društvo Celje in gibanje Mladi za Celje pripravljajo strokovno srečanje o Vatroslavu Oblaku, v Osrednji celjski knjižnici pa bo na ogled še razstava o tem velikem jezikoslovcu. Prihodnji četrtek bo sledil še pogovor z Matjažem Kmeclom, o katerem so mladi pripravili raziskovalno nalogo. Poleg tega se bodo odvijale številne predstave za otroke, založba Ciciklub pa bo vsak dan poskrbela za nagradno igro. V kreativni delavnici bodo otroci lahko preizkusili svoje risarske sposobnosti z ilustra-torko Liljano Praprotnik Zupančič, pesnica Neža Maurer pa jim bo razkrila marsikatero skrivnost uspešnega poetskega ustvarjanja. V knjižni teden se je letos vključil tudi Kolosej, ki je za celjske učence in dijake pripravil poseben film-ski program, pa Celjsko literarno društvo, ki bo prihodnji petek predstavilo literarno revijo Vsesledje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Umetniška žilica ji ne da miru V Celjskem domu te dni visijo na ogled likovna dela slikarke Anje Maček Ključar, ki ima za sabo že več samostojnih razstav. Tokrat dvorano krasi deset akvarelov in petnajst olj. Ključarjeva, upokojena slavistka, se je dve leti izobraževala pri znanem likovnem pedagogu prof. Zoranu Didku. Veliko svojih slik je podarila znancem in prijateljem, tako da se sedaj lahko pohvali, da njena dela visijo celo v Avstriji, Nemčiji, Švici in še kje. Ker pa ji umetniška žilica ni dala miru, se je preizkusila tudi kot pesnica in kot režiserka. BA Ob dnevu upora Na osrednji državni slovesnosti ob dnevu upora, ki je bila minuli ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani, je nastopil tudi Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom Matjaža Brežnika. Prireditev je režiral Vinko Mbderndorfer, za glasbo in priredbe pa je poskrbel Jani Golob. Poleg simfonikov GŠ Celje je nastopil tudi Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, operna solista Irena Svoljšak in Robert Vrčon ter igralci Silva Čušin, Aleš Valič in Slavko Cerjak. ŠO Princesa kamnitih besed najboljša v regiji Minuli teden je v Celju potekalo medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin celjske regije Oder mladih, kjer je bila za najboljšo predstavo izbrana Princesa kamnitih besed, avtorice Bine Štampe Žmavc. Predstavo je uprizorila Otroška skupina Gledališča pod kozolcem Osnovne šole Bratov Letonja iz Šmartna ob Paki, ki se bo čez dva tedna v Kočevju udeležila Srečanja otroških gledaliških skupin Slovenije. Odra mladih se je poleg omenjene gledališke skupine udeležilo še devet sku- Prestavljena razstava Otvoritve razstave z naslovom Odsevi / Starodav ni simboli v vizualnih ko munikacijah, ki so jo v Galeriji sodobne umetnosti Celje napovedali za 29. april, so prestavili na 14 maj. pin, in sicer Otroško gledališče skupine Prosvetnega društva Vrhovo, Dramsko recitacijski krožek podružnične OŠ Liboje, Gledališki krožek predmetne stopnje OŠ Griže, gledališka skupina Ločani OŠ Loče pri Poljčanah, gledališka skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur, gledališče Pingo OŠ Lava, gledališki klub IV. OŠ Celje - skupina »Facka. G.«, otroška dramska skupina iz Rovta pod Menino Planino ter I. OŠ Žalec. Mladinska gledališča pa so se ravno tako minuli teden srečala na Gledaliških vizijah. Srednješolci so se večinoma predstavljali z avtorskimi projekti, pri katerih so uporabljali nekonvencionalni gledališki izraz. Republiški selektor bo v naslednjih dneh izbral najboljšo skupino in jo uvrstil na Linhartovo srečanje, ki bo v začetku junija v Šoštanju. BA IN PRIŠLA JE POLLY 90 min., (Along Came Polly), romantična komedija Režija: John Hamburg Igrajo: Ben Stiller, Jennifer Aniston, Philip Seymour Hoffman, Oebra Messing. Alec Baldwin HIDALGO 136 min., (Hidalgo), pustolovska drama Režija: Joe Johnston Igrajo: Viggo Mortensen, Zuleikha Robinson, Omar Sharif, Louise Lombard, Adam Alexi-Malle Rokometni bogovi so doma v Celju Levjesrčni gladiatorji Mira Požuna so se povzpeli na najvišji vrh Čudeži Čudež je bil izločitev Ademar-ja, nato sredi sezone prestop Zormana prav iz španskega kluba, srebrna medalja na evropskem prvenstvu, tudi 20 tisoč ljudi pred celjsko dvorano brez izgredov, 24 golov Rutenke v finalu, pa tudi sojenje v tej sezoni, dostojno ugledu celjskega kluba. Vladarji rokometne Evrope so se znašli med nebom in zvezdami! Mirko i(n) Slavko Oba, Mira Požuna in Slavka Iveziča smo že opisovali. Bistvena je vzajemnost. Ob trdem delu, disciplini, vztrajnosti in pogumu. Dvojec je navdušil; trener s svojevrstnim vodenjem moštva, športni direktor s podporo, ki jo je nudil na vsakem koraku. Ivezi- ča, dokazanega kot tren so mnogi ob njegovem p du že »videli« na klopi. O, nekoga že spodrinil. Pra ni je pred četrtfinalom (Magdeburg) napisal o« ved, ki ni bila sprejeta. Ne »nogometni« treningi, ti marsikaj drugega mu ni všeč. »Slovenija ima le dva; lijona, a zato 14 diverzanta je zbrani množici zakričal I žun. Mirko in Slavko, rev lucionarja »na teren« voditelja moštva s silno ljo, sta mojstre povzdignil umetnike! Tone, saj vestel teri, jima je zaupal. Slov sko znanje je prevladalo, vi ga je v ospredje porinil ne Tiselj. Spet se nam je | kupil Zoran Jankovič, ki z odra spodil bradatega p tika. Skupaj so zelo mot Najmočnejši? V evropsl klubskem rokometu doka no, v reprezentančnem pa govor še sledi. Olimpijskei v Atenah bodo imenitna ložnost za zaokrožitev s< skih dogodkov, s čarobr Serdžom v slovenskem c su. »Vam ne bi nič pove« svojim igralcem pač. Rad da v nedeljo po dveh suši letih spet postanemo slovi ski pokalni prvaki,« je v o skem mestnem središču sprejemom izjavil 60-letni. žun. Novi klub Dejana ~ ča bo Bracelona, najuspeš. v ligi prvakov. »Odhajam j Barcelono, a Celja ne zapi čam, ker bi si to želel. A v se bom vrnil in v njem živ 1\i ostaja moje srce ...« Rei to Vugrinec bo okrepil M deburg: »Če bom evropski vák tudi naslednje leto, Dejan z Barco, najina čus ne bodo tako močna!' DEAN ŠUSU Foto: GREGOR KA1 SHERfl Povratna tekma finala lige prvakov Flensburg - Celje Pivovarna Laško 30:28 (15:15) FLENSBURG - Campushalle, gledalcev 6.600, sodniki Leon Breto in Trillo Huelin (Španija), delegata Janusz Czel winski in Kari Guntzel (Švica). FLENSBURG: Holpert 6 obramb, Beutler 11; Schro£ der, Runge, Strand, Thorsson, Jensen 1, Christiansen S (4), Klimovets 3, Stryger 5, Jeppesen 2, Lijewski 2, Bold" sen 2, Berge 4. Trener: Kent Harry Andersson. CELJE: Perič 18 obramb, Lorger; Rutenka 11 (5), Vugrinec 7, Oštir, Bilbija, Bajram, Kozlina, Milosavljevift Gorenšek, Natek, Brumen 2, Kokšarov 4 (1), Zorman 4-j Trener Miro Požun. Sedemmetrovke: Flensburg 6 (4), Celje 6 (6). Izključitve: Flensburg 10 minut, Celje 12. Bistveni potek rezultata: 0:1, 1:3, 2:4, 6:4, 7:7, 11&] 11:11, 13:12, 14:15, 18:15, 19:16, 20:17, 20:19, 22:19.] 24:20, 24:24, 28:24, 28:28, 30:28. Rumeno je zdaj zlato, evropska rokometna karta ima novo glavno mesto, visoki apetiti se potešeni -zdaj je vse drugače! Nasledniki Montpellierja so igralci Celja Pivovarne Laško, ki so v novem ustroju evropske lige prvakov postali šampioni. V doslej najhujši konkurenci najboljših klubov Stare celine, ki jo je celjsko vodstvo domala moralo vsiliti »okorelemu Dunaju«, so zmogli streti vse tekmece, preskočiti vse ovire in se povzpeti ne le na rokometni Mont Blanc, temveč celo na Mont Everest. Proslavljanje je bilo temu primerno, še neviđeno na Celjskem. A najbolj me je presunil dogodek na Brniku. Med več kot tisočglavo množico sem spoznal le nekaj znanih obrazov. S celjskimi knezi je bila vsa Slovenija! Flensburg Po pristanku na letališču pri Hamburgu so igralci kaj hitro ugotovili, da tokrat v avtobusu ni pijače, sadja, prigrizkov ... Dobri dve uri je trajalo »cijazenje« po avtocesti. Trening se je začel šele ob 17.00, kajti domačini zgodnejšega termina niso prepustili, čeprav bi morali. Pivo-varji niso dobili svoje slačil-nice in so čakali pred edino, da so se preoblekli bodoči nemški prvaki. Med nogometom je žoga tako močno zadela Uroša Zormana v obraz, da se je zrušil. Nič dobrega ni bilo. Sledil je tehnični sestanek. »Ničesar nisem omenjal delegatu. Nobena stvar nas ne sme vreči s tira. Pred Nemci se moramo delati, kot da nam je vseeno,« je trdil Slavko Ivezič. Vse je pozdravil Roman Pungartnik z družino. In prvi v zakulisju dobil rumeno majico z napisom European champions 2004, od oskrbnika opreme Borisa Vrščaja. Oblekel jO je naslednji dan v Kielu, s katerim je ob igrišču (zaradi poškodbe) postal prvak pokala EHF. V Flensburgu se je jačel tridnevni sejem erotike. In večerno rajanje nemških, celjskih in madžarskih navijačev. Sobota, dolga sobota Campushalle, dansko letališče Vojens, prelet Celja, Brnik, športni park Celje, VIP šotor, zabava po celjskih lokalih, sprejem na Trgu celjskih knezov v ponedeljek - Miladin Diko Kozlina (desno) in Jure Natek sta najprej raztrgala kapetana, potem pa drugi njiju. Ko se je tekma lomila, bodo v analih ostali zapisani trije nizi s po štirimi zaporednimi zadetki v drugi polovici 2. polčasa. Po 24:20 - Celje, nato Flensburg - 28:24, in spet Celje - 28:28 v 59. minuti, ko je Rutenka izkoristil še pëto se-demmetrovko. Začelo se je nepopisno veselje na severu Nemčije, v Celju, v Sloveniji in še marsikje drugod. Višje ni možno. Večji čudež bi bil le, če bi nova celjska četa naslednje leto obranila naslov. V Celju je bilo tako veselo le še dvakrat, pred 13 in 59 leti. kot v hipu se je odvrtelo. Bilo je nepozabno, bržkone neponovljivo. »Na pokalu Sleeker smo bili zadnji, še turnirja v Doboju nismo zmogli osvojiti, po žrebu skupin lige prvakov pa je trener Flensburga dejal, da nam bo sila težko v boju za drugo mesto s švedskim prvakom. In poglejte, kje smo zdaj !« je po slavju razmišljal razpoloženi Renato Vugrinec, ko mu je, tako kot Dejanu Periču, telefon neprestano zvonil in je-sprejemal sporočila s čestitkami. Začetno celjsko vodstvo (Rutenka dva gola, Zorman enega z igralcem manj) s 3:1 je obetalo norost. Vsaj prvi, pričakovano najmočnejši domači nalet je bil ustavljen. Še petkrat so do odmora Ce- ljani zadeli, ko so imeli gostitelji igralca več. V 8. minuti se je poškodoval Edi Kokšarov: »Stryger se je na krilu zaletel vame. Koleno me je zelo bolelo in odnesli so me z igrišča. Ko smo kasneje slavili v garderobi, sem poklical svojo mamico. Šele tedaj je gledala osmo minuto, kot kaže so v Rusiji vrteli posnetek. Zelo jo je skrbelo, kaj je z mano, saj me ni videla na ekranu. Povedal sem ji, da je konec, da smo prvaki...« V16. minuti sta Lijewski in Jensen s komolcema pričakala Sergeja Rutenko in ga zrušila, v 2. polčasu pa mu je norveški krožni napadalec »odprl« obraz. Zaradi krvi je neprestano sodnikoma tožil grobi Jeppesen, ki mu Ser-džo ni ostal dolžan. V napadu mu je prostor odpiral »nevidni« Marko Oštir, ki tudi ni štedil tekmecev. Pravljični »Perke« je ostal na svojem povprečju obramb v ligi prvakov, mojster »Vugi« pa je v svojem slogu nekajkrat prelisičil obrambo, v svoji daleč najboljši sezoni. Sanjska osvežitev Uroš Zorman j e postal eden najbolj priljubljenih »žabarjev« pri nas. »Bog Je Štajerc in pije laško pivo« Izjave v Flensburgu takoj po tekmi ali malce kasneje k. Andrej Šušterič: Najlepša hvala vsem igralcem, hvala Požunu. Bili so fantastični. Verjeli smo v njih, izpolnili so naše želje. Bojan Šrot: Res sem ganjen in vesel. Zmaga je povsem zaslužena. Mi smo že v Evropi, kot prvi. Slavko Ivezič: Takšne trenutke lahko čakaš celo življenje. To je edinstven, neponovljiv dogodek. Naša ekipa in naše rokometno mesto si je vse skupaj zaslužilo. Tone T\irnšek: Ob polčasu »m bil prepričan, da bomo ■držali, čeprav nam sodnika pista bila naklonjena. Verjel em v ekipo in ni me razoča-0la. Hvala ji. Bilo je živčno, lo je noro. Uspeli smo in ze-I smo veseli. To je največji speh slovenskega športa. Miro Požun: Presrečen sem. Bil sem miren celo tekmo. Imeli smo težke trenutke. Pot je bila strma, z lepim in slabim. Verjel sem v svoje, naše igralce. To je vrhunec moje sreče. Vlado Privšek: Bravo fantom, bravo trenerjem, bravo sponzorju, bravo navijačem, bravo vsem. Naslov evropskega prvaka je zaključek lepe pravljice. Mile Zupančič: Čestitke tntom, ki so nam omogo-ili veliko veselje. Drugič em na vrhu, prvič je bilo z igoslovansko reprezentan-o na svetovnem prvenstvu leta 1986. Boško Šrot: Dobil sem sporočilo. Takole piše: »Bog je Štajerc in pije laško pivo«. Miro Kocuvan: Bilo je fantastično. Fantje so dokazali, da so dobro pripravljeni, odigrali so odlično. Čestitke vsem klubskim trenerjem. Herman Wirth: Težko je najti prave besede. Super. Uspelo nam je po nekaterih grenkih razočaranjih. Marko Oštir: Večkrat sem dejal, da bomo šli prav do konca. Zdaj sta na vrsti še domači zvezdici. Marko Jugovič: To je moj največji trenutek v športnem življenju. 15 let smo čakali in dočakali. Neizmerno sem srečen. Čestitke vsem, ki so kakorkoli pomagali. Rudi Čajavec: Presrečen sem. To so naši otroci, ki sem jim vseskozi zaupal. Velika zmaga Celja. Miladin Kozlina: Ne zavedam se še, kaj nam je uspelo. To je najlepši del mojega življenja. Upam, da se bo to še kdaj ponovilo. Matjaž Brumen: Občutki so neverjetni. Bolj ko sem se spoznaval s soigralci, bolj sem verjel. Po uvrstitvah v če-trtfinale in polfinale smo vedeli, da bomo zmagovalci, kajti bilo nam je usojeno. Uroš Zorman: Zaslužili smo si vse to, kajti do konca smo se držali izreka: Vsi za enega, eden za vse. Sergej Rutenka: Popolnoma zasluženo smo evropski (prvaki, saj smo bili najbolj-K, kajne! Dejan Perič: Vseskozi smo verjeli in delali vse, da bi nam uspelo. Splačalo se je. Cel svet je naš. Šampioni ste vsi vi, ki ste bili z nami. Žikica Milosavljević: Pre- Rado Pantelič: Klubski šal Valter Ernst: Bila je tež- Eduard Kokšarov: Velika Renato Vugrinec: Še en- Sfečen sem, skupaj s celo Slo-I v®nijo. To je moja najljubša Jfofeja. Upam, da se bo v Ce-l)u nadaljevalo z uspehi. krat smo odigrali kvalitetno, je to zaslužilo. To je nagra- lovorika je naša. Vesel sem sem imel okoli vratu že na ka tekma, ki bo šla v zgodo- Dosegli smo »plafon«. Hvala da bivšim celjskim igralcem, za soigralce in za vse Sloven- prvi tekmi. Vanj je z zlatimi vino. Prehodili smo celo vsem, ki ste navijali za nas. tudi vsem slovenskim. Naše ce. Po naslovu olimpijskega vlakni vtkano skoraj 60 let Evropo in spoznali, da ima S soigralci smo odlično za- glave so bile prave v usod- in svetovnega prvaka sem zao- dela v celjskem in sloven- Celje najlepšo dvorano, stopali ime malega mesta v nih trenutkih odločilne tek- krožil veliki tris. A grem po skem rokometu. To je bila Evropi. Zdaj smo carji. me. novega. krona za vse. Hladno pivo je cvrčalo po vročih glavah. Rado Petru se je edini naslova veselil že na treningu dan pred tekmo. - Št. 17 - 29. april 2004 - DEAN ŠUSTER. Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN, NATAŠA MÚLLER Vroči celjski navijač, z mrežo od gola in baklo za zmagovalce : Miro Požun, Tone Turnšek in Slavko Ivezič \ vriskalo inšpricalosemtertja. Florijani v prazničnem elementu. Pozdrav in čestitke celjskega mestnega župana Bojana Šrota. Celjani znamo praznovati in se veseliti, če imamo za to dober razlog. Zdaj ga imamo, še enega, velikega: zlati pokal, zlate fante, zlati klub, zlato Celje ... Med vso to zlatnino pa nedvomno sodi tudi navijaška skupina Florijani. Ta se je v ponedeljek izkazala še v eni vlogi: organizatorja in animatorja velike prireditve na Trgu celjskih knezov, ko je večtisoč-glava množica ponovno slavila in se še enkrat poklonila evropskim rokometnim klubskim prvakom ter vsem ostalim, ki so dolga leta gradili to skulpturo, ki je zdaj končno zasijala v zlatu. »Cele, Cele šampion!« V soboto, 24. aprila 2004 so v daljnem nemškem Flensburgu ustoličili šampiona iz Slovenije. V noči s sobote na nedeljo, ko smo Celjani prvič slavili v okolju »lepotice Pod Golovcem«, so bili Florijani na šestnajst ur trajajoči poti iz Flensburga v Celje, kamor so Zdravljica s šampanjsko »cvetlico« Še eno slavje Celjanov, tokrat pod županovim oknom in v organizaciji Florijanov prispeli šele v nedeljo okrog pol devetih zvečer. Ti pomembni akterji zmagovitega pohoda Celjanov na poti do zmage so bili prikrajšani za sobotno veselje, slavje, nazdravljanje. Zato se je repriza morala zgoditi in ta je bila v ponedeljek zvečer na Trgu celjskih knezov. Balon nad »zidano marelo« Veliki balon z zastavo s tremi zlatimi zvezdicami na rumeno-modrem polju se je s ploščadi pred mestno hišo dvigal k nebu, iz tisočerih grl pa je zazvenela (izraz ni najbolj posrečen) naša narodna: Jaz, pa ti, pa žida-na marela ...in na slavnostno prizorišče so prišli: Vugi, Edi, Žile, Mare, Perke, Serdo ..., veliki zlati pokal pa je potoval iz rok v roke. Neštetokrat poljubljeni pokal. In potem himna celjskih rokometašev, zapeta iz tisočerih grl: »Cela Evropa je naša ...!« In seveda šampanjski tuš, ki bi nam ga zavidal sam Ferrarijev Šumi. Celjani zmoremo vse Pred mikrofon je stopil Igor Šolman, predsednik navijaške skupine Florijani, rekoč: »-Dočakali smo ta dan! Hvala igralcem, hvala klubu, hvala Celju, hvala vsej Sloveniji,« množica pa: »Cele, Cele šampion!« Župan Mestne občine Celje je za trenutek znižal decibele, ko je pozdravil, čestital, se zahvalil in odkrito povedal, da so ga v Flensburgu, potem ko je sodnik na tekmi zadnjič zapiskal, oblile solze sreče. Samo najpogumnejši (moški) zmorejo odkrito jokati. Celjski mestni župan se je izkazal tudi tako, da je vsakemu iz »zlate posadke« izročil pozlačen kovanec Knežjega mesta, Tonetu Turnšku, predsedniku rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, ki je bil službeno zadržan, pa še celjski mestni ključ. Predsednik kluba. Vlado Privšek, je ob tej Zoran Jankovič, predsednik Rokometne zven Slovenije, se je javno zahvalil (službeno odsotnemu) Tonetu Turnšku, potem pa nad» Ijeval: »Znanje, pogum in vztrajnost so lastnosti zmagovalcev. Če bomo imeli Slovenci vse te vrline, ko bomo vstopili v Evropsko unijo, bomo tudi mi zmagovalci.i priložnosti predsedniku Florijanov izročil plaketo ob njihovi deseti obletnici, rekoč: »Ostanite takšni, kot ste.« In kaj je na odru povedal trener evropskih klubskih zmagovalcev Miro Požun? »S svojimi fanti bi želel ob koncu tedna osvojiti še pokal Slovenije.« Velika fešta se je nadaljevala v noč, zdaj že izven scenarija, polna čustvenih izlivov. Dejan Perič: »Celjani, jaz vas bom imel rad do konca svojega življenja!« Edvard Kokšarov: »Celjani, jaz vas mam rad!« Na veliko začudenje vseh pa je Sergej Rutenka zapel, čisto po slovensko: »Slovenija, od kod lepote tvoje ...« In samo največji in samo najbolj srčni znajo storiti tudi to: iskreno in glasno zaploskati nasprotniku, premaganemu moštvu Flensburga, evropskemu podprvaku. Celjani zmoremo vse. Naša državna himna pa je imela to noč prav poseben čar. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Sergej Rutenka je takole delil avtograme. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 17.000 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE AGENCIJA KOZERIJA Do telovadnice z mobilcem na ušesu Novinarsko življenje je včasih f resnici drugačno. V sobotnih zgodnjih popoldanskih arah, ko je večina Slovencev sedela udobno (noja, o tem bi se dalo pogovarjati, saj so bili iivci večkrat na psu) zavaljenih v fotelje pred televizorji, smo nekalen po službeni dolžnosti odhajali na odprtje telovadnice pri POŠ Trje. Sicer za kraj, širšo okolico [in tudi žalsko občino nedvomno pomemben dogodek, ki pa ne bi bilo treba plasirati rna soboto ob 15. uri, smo ben-tili. Že vožnja je dala vedeti, da se v Sloveniji nekaj dogaja v sobotnih popoldanskih urah skoraj nisi srečal avtomobila, i razen seveda v bližini Trja, kjer j je bila že pred napovedano pri-I reditvijo nepopisna gneča. Odprtja se je udeležilo ogromno domačinov, ki so tako pokazali, da je šola s telovadnico t/ ci njihova. Prireditev se je začela, kot zagotovo znajo izračunati največji rokometni laiki, med polčasom rokometne tekme v Flensburgu. Po rdeti preprogi so z ministrom za šport, šolstvo in znanost (vrstni red je namenoma tako zapisan) dr. Slavkom Gabrom v novo telovadnico prikorakali častni gostje. Kulturni program so poleg godbenikov, športnikov in drugih domačih soustvarjali učenci POŠ Trje. Vrstile točke, vendar pa je bib i bežen pogled opaziti veliko obiskovalcev z mobilci na ušesih. »Koliko?« je bilo praktično najpomembnejše vprašanje. Iz šotora pred šolo, kaso organizatorji po odprtju preselili dogajanje, je bilo včasih slišati navdušeno navijanje, včasih pa obupani »oh ne« - srečkoviči so tekmo lahko spremljali preko televizijskega ekrana. Z malce napetimi živci smo poslušali govor predsednika sveta KS Vlada Majerja (naši zaostajajo za enega), pa spet kulturni program (ojej, sta že dva) do govora župana Lojzeta Posedela, ki mu je naš sodelavec TT občasno pokazal na papirčku napisan rezultat. Župan Posedel je govor zaključil s spominom na davno pustno dogajanje, ko so mu z Galicije prinesli temeljni kamen in ga. po pustno seveda, povabili na odprtje šole. Pustna želja se je vmes uresničila, letošnje leto pa bo v KS Galicija ostalo zapisano ne le zaradi odprtja telovadnice, je povedal župan, temveč tudi zato, »ker bosta njihovi rojakinji Urška in Petra sodelovali na olimpijskih igrah in ker bo Celje evropski prvak« (župan v tistem trenutku ni vedel, daje v Flensburgu - 4). Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber je svoj govor, le da ga je moral zaradi razmer verjetno nekoliko skrajšati, nehote povsem pravilno tempi-ral - začel je namreč z razmišljanjem o vstopu Slovenije v EU, ki pa ga je po nekaj stavkih in takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu prekinil z »v Evropo pa nas je že popeljala Celje Pivovarna Laško, ki je evropski prvak.« Tako je minister za šport razglasil Celjane za prvake, govora je bilo v trenutku konec, aplavz v novi telovadnici je bil seveda nepopisen, med učenci so se dvigale roke in slišalo se je »zmagali smo«. Vzdušje v telovadnici je postalo sproščeno, rajanje pa je, ne le zaradi nove pridobitve pri POŠ Trje, trajalo dolgo v noč. US Čestitke Pohval so bili igralci, trenerji in vodilni možje rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško deležni z vseh strani. Po elektronski pošti so jih med drugim poslali predsednik lige Asobal Miguel Roca, v imenu Prul 67 Mitja Mahne, predsednik Fotexa Csaba Hajnal, rokometni klub Metković, Matjaž Tominec, Zlatko Mošnič-ka, Wolfgang Preuss, uredništvo TV Celje (To so res fenomenalni občutki, tudi za nas navijače), Andreja iz Ajdovščine (Ko spremljam posnetke :in fotografije, mi solze privrejo na dan znova in znova!), Sa-mo&prijatelji iz Žalca (Vi ste ZAKON!), Toni iz Mozirja (Zmagalo je srce, ne denar)... 3212 VOJNIK ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA MIZARJA za nedoločen čas Informacije: 041 /645 715 Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor KIcnovšck Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefbn 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje " Telefon 03 548-49-74 Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com ■D Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič. Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean,Šuster, Tone Vrabl Cilje že izpolnili« Uspeh celjskih šampionov so dopolnile rokometašice Žalca, ki so se uvrstile v finale državnega prvenstva. Na prvi polfinalni tekmi v Škofji Loki so domačinke ugnale s 27:26, na povratnem srečanju na domačem parketu pa izgubile s 23:24. Zaradi večjega števila zadetkov doseženih v gosteh so se naprej uvrstile varovanke Igorja Razgorja. »Zaradi zmage na prvi tekmi se nismo dobro pripravili na res agresivno in odločno igro nasprotnic iz Škofje Loke. Kljub temu, da smo se borili, je to bilo premalo. Tako smo na koncu tekme kar malce srečno prišli do želenega rezultata in se uvrstili v finale. Pohvaliti moram ekipo. Zdržala je do konca kljub malemu številu igralk. Zasluženo smo v finalu. Cilj pred sezono je bil drugo mesto in tega smo izpolnili,« je dejal trener Žalčank. V finalnih obračunih se bodo Žal-čanke pomerile s Krimovkami. Dobro se zavedajo, kdo je evropski prvak. »Najprej bomo en teden počivali, da se igralke regeneri-rajo, saj so imele res naporen tempo. Nato bo nastopilo obdobje treh tednov treningov, v katerih se bomo skušali čim bolje pripraviti. Res je, da ti dve srečanji sedaj ne odločata več v tolikšni meri o naši usodi kot prejšnji dve, zato bodo priložnost dobile vse igral- Boštjan Ribič, predsednik RK Žalec, je s sodelavci dosegel zastavljeni cilj. ke,« je zaključil Razgor. Finalni tekmi bosta dve, zaradi nastopa Krima v finalu lige prvakinj pa datuma še nista znana. JASMINA ŽOHAR L Letošnji prvaki še lani na robu obstanka. Z leve stojijo pomočnik trenerja Alimpie Košarkoski, Denis Pomer, kapetan Dejan Fujs, Robert Sovinek, Andrej Tot, Zoran Pavič, Rok Satler, trener Bruno Najdič, čepijo Alen Djordjevič, Dejan Vinčič, Marko Pokleká in David Sevčnikar. Manjkata Sandi Primožič in Uroš Duplišak. Novi vladarji v odbojki Z vseh vetrov, a brez tujcev in z večino iz Šoštanja in Velenja Odbojkarjem Šoštanja To-polšice je prvič v zgodovini kluba uspelo osvojiti naslov državnih prvakov. V svojem prvem finalu so pod geslom - vsi za enega, eden za vse -s 3:0 v zmagah porazih bivše prvake iz Kamnika. Šoštanjčani so v finalu kar dvakrat zmagali v gosteh, enkrat pa so slavili pred domačimi gledalci. Za marsikoga je njihov podvig veliko presenečenje, vendar je šel po prikazanih igrah v končnici naslov zagotovo v prave roke. Šoštanjčani, ki so se še lani borili za obstanek v ligi, so se v letošrtji sezoni okrepili z Ro- kom Satler jem, Dejanom Fujsom in Andrejem Totom. Največ zaslug pa ima trener Bruno Najdič, ki je v svoji prvi sezoni na šoštanjski klopi z ekipo osvojil naslov prvaka. Mnogi menijo, da je napravil odlično potezo, ko je Davidu Sevčnikarju zaupal vlogo libera, Roberta Sovineka pa poslal v napad. »'Naš uspeh je zaslužen, saj so fantje prav v končnici letošnjega državnega prvenstva prikazali najboljšo formo. Iskreno bi jim čestital, saj so za ta naslov pošteno garali. Posebej ne bi izpostavljal nikogar, vsi so zaslužni za to zmagoslav- je. Imamo res dobre igralce in tudi rezerve so opravile odlično delo. Moji varovanci so uspeli zdržati pritisk Kamni-čanov in osvojiti laskavi naslov,« je navdušeno pripovedoval Bruno Najdič, ki odgovora na vprašanje, kakšna bo ekipa v naslednji sezoni, še nima. »Tako razpoloženega in razigranega moštva kot je bil Šoštanj Topolšica v finalu letošnjega prvenstva, z našo oslabljeno ekipo nismo mogli premagati,« je po porazu dejal kamniški trener Marko Brumen in iskreno čestital Najdičevi četi. Čeprav so Šoštanjčani redni del prvenstva končali šele na četrtem mestu, je njihovo zmagoslavje povsem zasluženo, saj v končnici niso izgubili niti ene me. Najprej so v polfinalu gladko odpravili Salonit, nato pa v finalu še Kamnik, ki je tako po treh letih ostal brez lovorike. Glavni cilj kluba iz Šaleške doline je bil pred sezono uvrstitev med najboljšo četverico, svoja in pričakovanja javnosti pa.je več kot presegel. Vsekakor gre za zgodovinski uspeh kluba, ki bo zagotovo lepa vzpodbuda za vztrajno in uspešno delo tudi v prihodnje. PETRA ŠAFRAN PANORAMA NOGOMET 2. SL 25. krog: Rudar - Triglav 5:2 (1:2); Am. Mujakovič (8, 11-m), Mernik (63), Al. Mujakovič (72), Ekmečič (80), Sprečakovič (83); Zorko (6), Panič (31). Dravinja - Tabor 5:2 (2:2); Koljič (15, 27, 52), Vodopivec (49), Stokanovič (84); Antončič (6), Pahor (36). Vrstni red: Rudar 59, Zagorje 51, Bela krajina 50, Dravinja 46, Livar 41, Aluminij 37, Krško 28, Izola 25, Triglav 22, Svoboda 18, Brda 17, Tabor 14. 3. SL - sever 18. krog: Pohorje - Šoštanj 1:4, Zreče - Šmarje pri Jelšah 0:5. Vrstni red: Šoštanj 41, Malečnik 37, Paloma 34, Šmarje pri Jelšah 31, Bistrica, Železničar 30, Hajdina 27, Pohorje 26, Stojnci 25, Ormož, Zreče 23, Pesnica 18, Središče 13, Kozjak 0. MČL - Celje 13. krog: Rogaška - Thstar 2:3, Kovinar - Šentjur 3:1, Vransko - Laško 4:2, Ljubno - Vojnik 2:1, Oplotnica - Mons Claudius 2:2. Vrstni red: Mons Claudius 29, Oplotnica 28, Rogaška, Kovinar 24, Vransko 17, Tristar, Šentjur 16, Ljubio 12, Laško 7, Vojnik 3. MALI NOGOMET 1. SL, polfinale, druga tekma: Nazarje - Litija 3:5. 1. celjska liga: Telsim - Veflon 0:6, Zeus - Kompole 3:4, Živex - Kalimero 1:5, Frangros - Maček 4:3, Kobre - Fantasy 1:2, Kondor - Marinero 5:4, Pelikan - Vigrad preloženo. Vrstni red: Fantasy, Kompole 10, Vigrad, Pelikan, Veflon 9, Marinero, Maček, Kalimero, Frangros, Kondor 6, Živex 3, Kobre, Zeus, Telsim. 1. liga občine Štore, 2. icrog: Store - Laška vas 6:2, Lipa - Pečovje 0:2, Sokoli - Mulej 2:1, Marinero - Živex 1:2, Vrstni red: Pečovje, Sokoli 6, Štore, Živex, Lipa 3, Mulej, Laška vas 1, Marinero 0. KOŠARKA 1. SL - moški Četrtina finala, prva tekma: Elektra - Pivovarna Laško 84:93 (62:68, 49:51, 27:33); Laksa 20, Čmer 19, Krejič 16, Ručigaj, Nuhanovič 8, Vido-vič 6, Nedeljkovič 5, Auer 2; Joksimovič 27, Dojčin 21, Dončič 16, Jelesijevič 12, Lazič 9, Jokič, Nivetič 4. Četrtina finala, druga tekma: Pivovarna Laško - Elektra 82:60 (55:51, 42:30, 23:18); Dončič, Jelesijevič 20, Joksimovič 13, Lazič 12, Jokič 9, Vrečko 5, Dojčin 3; Čmer 15, Nuhanovič 14, Laksa 11, Kobale, Krejič 7, Nedeljkovič 4, Ručigaj 2. ROKOMET SIOL LIGA 22. krog: Prevent - Gorenje 29:25 (14:12); Maksič 7, Sania 6; Sovič 7, Šimon, Kovič, Bedekovič 4, Mlakar 2, Tamše, J. Dobelšek, Gajšek, L. Dobelšek 1. Vrstni red po rednem delu: Celje Pivovarna Laško 43, Gorenje, Prevent 35, Prule 33, Koper 24, Termo 19, Rudar 16, Ormož 15, Trimo 14, Krka 12, Velika Nedelja 10, Inles Riko 3. 1. SL - ženske Polfinale, druga tekma: Žalec - Loka kava 23:24 (11:14); Randl 7, Kranjc 5, Stevanovič 4, Strmšek 3, Agafonova, Breznik 2; Bošt-njak 8, Čurko 4. ODBOJKA 1. SL Finale, tretja tekma: Calcit Kamnik - Šoštanj Topolšica 1:3 (19, -17, -25, -20). »Publikum Je v globoki krizi« Medtem ko so v soboto zvečer celjski ljubitelji športa na Hudinji nestrpno pričakovali vrnitev rokometašev iz Flens-burga, so nogometaši CMC Publikuma tam zabeležili nov poraz, že sedmi domači. V 26. krogu 1. SNL so z 1:2 izgubili proti Ljubljani. V celjskem dresu je debitiral Nejc Pečnik. »Danes nismo prikazali praktično ničesar. Kriza je res globoka in ne vem, kako bomo šli dalje skozi preostalih šest krogov,« je dogajanje na igrišču ocenil Andrej Kvas. V 1. polčasu ni bilo zadetkov. Pri domačih sta priložnosti zapravila Brulc in Baldovaliev, v golu pa se je izkazal Sašo Fornezzi. Že takoj na začetku 2. polčasa so gostje povedli preko Gregorja Režonje. Veselje Ljubljančanov ni bilo dolgo, saj je le 6 minut zatem izenačil Marijan Budi-mir. V 64. minuti je Tiganj prišel v kazenski prostor, tam pa padel preko žoge, ki jo je že pred tem ujel domači vratar. Toda slabi sodnik Marjan Rajh je na veliko začudenje vseh pokazal na belo točko in Senad Tiganj je postavil končnih 1:2. »Igrali smo zelo slabo. Ustvarili smo si zgolj eno priložnost, Ljubljana jih je imela veliko. Sedaj se bomo pripravljali za naslednjo tekmo in storili vse, da bomo zmagali,« je bil kratek Sebastjan Gobec. Hidi kapetan Simon Sešlar je bil vidno razočaran: »Težko je zbrati misli. Odigrah smo zelo slabo, pustih Ljubljani, da si ustvari veliko priložnosti, ostali daleč od svojih sposobnosti in rezultat tega je poraz.« Spasojevič izenačil Šmarčani so dan kasneje gostili ekipo Domžal in iztržili točko. Gledalci so bili priče dvema povsem različnima polčasoma. V drugem se je tempo Izidi 26. kroga 1. SNL za uvrstitev od 7. do 12. mesta: CMC Publikum - Ljubljana 1:2 (0:0); Budimir (53), Re-žonja (47), Tiganj (64,11-m); Šmartno - Domžale 1:1 (0:0); Spasojevič (63); Varga (57), Drava - Dravograd 3:1. Tekmi 27. kroga: Ljubljana -Šmartno, Dravograd - Publikum. dvignil. Najprej so preko Drob-neta zapretili gostje, nato še domači preko Žinka, vendar neuspešno. Gostom je uspelo v 57. minuti povesti. Iz prostega strela je bil natančen Velimir Varga. Le 5 minut kasneje je končnih 1:1 po podaji Nedžada Aliba-biča postavil Željko Spasojevič. Andrej Kvas je bil kritičen do igre Publikuma. 14 zadetkov na dveh srečanjih V 2. ligi so v 25. krogu tako nogometaši Rudarja kot Dra-- Št. 17 - 29. april 2004 vinje slavili s 5:2. V Velenju so na štadionu Ob jezeru varovanci Draga Kostanjška pričakali ekipo Triglava, strelci za domače so bili Amel in Alem Mujakovič, Peter Mernik, Ismet Ekmečič in Dragan Sprečakovič. V Slovenskih Konjicah je pri Dravinji gostoval Tabor. Pri domačih je hat-trick uspel El-medinu Koljiču, po enkrat pa sta bila uspešna Brane Vodopivec in Željko Stokanič. JASMINA ŽOHAR 1. Gorica 26 14 8 4 49:22 50 2. Olimpija 26 13 6 7 47:33 45 3. Maribor 26 13 6 7 32:28 45 4. Primorje 26 11 10 5 53:27 43 5. Koper 26 11 9 6 33:24 42 6. Mura 26 U 6 9 45:45 39 7. Šmartno 26 8 9 9 34:38 33 8. Publikum 26 9 5 12 48:42 32 9. Domžale 26 8 6 12 31:45 30 10. Ljubljana 26 8 5 13 29:46 26(-3) 11. Drava 26 5 6 15 27:49 21 12. Dravograd 26 5 4 17 26:56 18 (-1) Prvakinje iz I. gimnazija v Celju. Za sov so poskrbele tudi plesne, navijaške in akrobatske skupine. Celjske gimnazijke obdržale primat Rdeča dvorana v Velenju je bila drugo leto zapored uspeh in ponovno osvojile pokal. V finalu so z 58:36 pre- jzorišče finalne prireditve Šolske košarkarske lige. magaie gimnazijke iz Bežigrada. Najboljša strelka je bila »dnevni spektakel je privabil veliko gledalcev, na igrišču Eva Komplet z 18 točkami. Dijaki Šolskega centra Celje so se je odločalo o najboljših v deveti sezoni lige. v tekmi za tretje mesto izgubili proti Gimnaziji Kranj in f sredo so nastopili osnovnošolci, dan pozneje pa sred- tako ostali brez želenega odličja. Zmagali so gimnazijci iz jcšolci. Dijakinje I. gimnazije v Celju so ponovile lanski Bežigrada. V velikem finalu med osnovnošolci pa so klonili tudi učenci OŠ Šmarje pri Jelšah, ki jih je po napetem boju z 62:68 premagala Škofja Loka. Šolska košarkarska liga ima tudi cel kup spremljevalnih dejavnosti, pravi vrhunec pa je v dvorani s svojim nastopom pripravil 6pack Čukur. PETRA ŠAFRAN Foto: GREGOR KATIČ Laščani najboljši na Štajerskem Pipan pogleduje proti polfinalu, Bečirovič proti Italiji Minuli teden so bili odi-lani dvoboji četrtfinala pr-»stva Slovenije v košar-Iza moške. Za nas naj-inimivejši je bil štajerski kračun laških »pivovar-ir« in šoštanjskih »elek-Sčarjev«. Po pričakovala so obakrat slavili Laš-ini, ki so si z uvrstitvijo polfinale zagotovili na-lop v Jadranski ligi in ličakovano zadržali print na Štajerskem. |Srečanji v Šoštanju in Laš-sta sicer imeli nekoliko lčna začetka, a obakrat razpleta. Zadovoljni oboji , Elektra se je doma po zao-J&ku za 14 točk v finišu prib-Pla na 79:82, v Treh lili-lh pa je v 33. minuti imela I točko zaostanka (55:54). 'obeh zaključkih je prišla b izraza večja kvaliteta Laš-®ov, ki imajo tudi več iz-Nenj. Elektro pesti tudi faajša klop«, nekateri igralci ffso se očitno prestrašili te-P dvoboja in niso ponovili Nšnjih predstav. Kljub te-Wpa so povsem zadovoljni (doseženim, kar je potrdil te in omega šoštanjske ko- šarke Mišo Letonja. Na drugi strani sta Laščanom ti tekmi prišli po prekinitvi in mesecu dni priprav še kako prav, da je trener Aleš Pipan uviděl trenutno stanje. Po drugi tekmi je lahko zadovoljen z voljo in igro v obrambi, težave pa ima z organizatorjem igre, kjer mu je preostal le novinec Aleksandar Lazič, ki šele lovi priključek s soigralci. Veseli predvsem dobra igra Nemanje Jelesijevi-ča, kar je zelo pomembno za polfinale (Helios in Krka sta se sinoči pomerila v Domžalah). V Novem mestu so namreč nepričakovano slavili gostje. Polfinalni dvoboj se bo začel v sredo (5. maj), igralo pa se bo na dve zmagi. S Krko bi Laščani morebitno tretjo tekmo igrah doma, s Heliosom pa v gosteh. Drugi polfinale je ljubljanski, med Olimpijo in Slovanom. Bečirovič v Italijo Uspešni trener Memi Bečirovič se je poslovil od Elek-tre, saj naj bi konec tedna v Italiji podpisal pogodbo z italijanskim B-ligašem. Po uspehih z mladimi reprezentancami Slovenije je v Šoštanj Naslova v Šmarje in Laško S finalnima turnirjema v Šoštanju in na Polzeli se je •"očala regionalna košarkarska liga za naraščaj nike. Vo-sta jo Mile Čepin in Mojmir Cilenšek. Sodelovalo je Ij® klubov s 16 ekipami. Med 11 let starimi dečki je zmaga-fWvovarna Laško pred Polzelo in Livado Velenje, pri dve P starejših pa Šmarje Pivovarna Lipnik pred Elektro in ^tjurjem. (JT) prišel po katastrofalnem štartu Elektre, nato pa ob razmerju 17:3 v zmagah in porazih prišel do končnice DP. Memi ni želel izdati imena svojega novega kluba. Omenil je le, da se njegova bodoča ekipa bori za vstop v najvišji razred italijanskega prvenstva. Z njegovim odhodom se samo povečuje kolonija slovenskih tre- nerjev na tujem (Zmago Sa-gadin, Slobodan Subotič, Andrej Urlep, Zoran Martič, Jure Zdovc), poznavalci pa ugotavljajo, da slovenska košarka zelo stagnira, tudi pri strokovnem delu. Šoštanjčani se bodo spet zbrali 15. maja, ko naj bi bilo znano ime novega trenerja. JANEZ TERBOVC ŠPORTNI KOLEDAR - Celje Pivovarna Laško (20). PETEK, 30. 4. KOŠARKA 1. SL - ženske, finale, prva tekma: Merkur - Ježica (19). " SOBOTA, l7Š?~" NEDELJA, 2. 5. 2. SL, 26. krog, Kidričevo: Aluminij - Dravinja, Brda'- Rudar (16.30). SREDA, 5. 5. 3. SL - sever, 2,0. krog: Šoštanj - Pesnica, Središče -Šmarje pri Jelšah, Zreče - Pa-loma (16.30). ROKOMET Pokal Slovenije, polfinale, Slovenj Gradec: Gorenje 2. SL, 27. krog, Velenje: Rudar - Svoboda, Slovenske Konjice: Dravinja - Livar (17). KOŠARKA 1. SL - ženske, finale, druga tekma: Ježica - Merkur. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 8. maja na 8. tradicionalni pohod po turistični poti občine Štore. Odhod ob 7.15 z osebnimi avtomobili z lokalne avtobusne postaje pri želežniški postaji v Celju. Prijave do 5. maja. 9. maja vabi na 28. spominski pohod na Blegoš in sv. Mohor - Čepulje. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postjalališča ob Glaziji. Prijave do 3. maja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Celje Matica vabi: 30. aprila ob 19. uri na kresovanje na Okrešelj in 1. maja ob 12. uri na Savinjsko sedlo in na Ojstrico, kjer bo razvitje razstave EU ob vstopu v Evropsko unijo. NAKRATKO Celjskim »policistom« državni naslov Vojnik: Policijski klub borilnih veščin iz Celja je organiziral državno prvenstvo v moštvenih ju-jitsu borbah za člane, kjer je nastopilo sedem moštev. Državni naslov si je priborila domača ekipa, ki je v finalu premagala borce iz Globokega. Na tekmovanju so nastopili tudi vsi kandidati, ki so na razpolago selektorju moške reprezentance Marku Gabru za nastop na Euro pokalu, ki bo od 28. do 30. maja v mariborski dvorani Tabor. M i rote ks na »final four« Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so tudi v povratni četrtfinalni tekmi evropske lige premagale Triglav z najvišjo razliko 8:0. Tako so se uvrstile na zaključni turnir četverice, ki bo konec maja v Nemčiji. V celjski ekipi je bila najuspešnejša Barbara Fidel s 542 podrtimi keglji. Brunšek najboljši strelec Maribor: Na državni tekmi v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra je v obeh kategorijah zmagal član strelskega društva Dušan Poženel, Andrej Brunšek. Rečiški strelci so osvojili ekipno četrto mesto z revolverjem in sedmo mesto s pištolo. Slepi in slabovidni pred kegljaš ki m prvenstvom Škofja Loka: Trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih v kegljanju Silva Razlag je na skupne priprave povabila kandidate, ki bodo Slovenijo zastopali na sedmem evropskem prvenstvu, ki bo od 17. do 23. maja v Romuniji. Ponovno največ pričakuje od dvakratne evropske prvakinje, Celjanke Marije Fras. Pole^ nje bo iz celjskega kluba Slovenijo zastopal še Matej Znu-derl. PŠ Celjanke boljše od Krima Ljubljana: Na zaključnem turnirju rokometnega DP za starejše deklice so Celjske mesnine prepričljivo osvojile prvo mesto. Celjanke so drugouvrščeni Krim ugnale z razliko osmih golov. Vodil jih je Miha Bojovič. Alja Jankovič, najboljša strelka turnirja, je bila proglašena tudi za najboljšo igralko. Članska ekipa Čeljskih mesnin je v l.B-ligi osvojila 2. mesto za Poljem, ki se bo podal v višji rang tekmovanja. Zaradi dveh združitev prvoligašev (Piran - Izola, Žalec -Celeia) se bo najverjetneje v l.A-ligi izpraznilo mesto tudi za mlade Celjanke. DŠ www.novKednik.com Imamo prenovljeno internetno stran brez dveh obdolženih, višje sodišče pa je prvo sodbo v bistvu razveljavilo prav zato, ker je bila iz procesa začasno izločena Marija Kameník.« »Najprej bo obsojen v Srbiji« Za četrtek razpisano sojenje Mariji, Konradu in Kristijanu Kameniku ter Sašu Fi-javžu in Alojzu Založniku je bilo preklicano, ker je Marjetica Nosan sodišče preko telefaksa obvestila, da se Kristijan Kamenik obravnave ne more udeležiti, ker je še vedno v bolnišnici. V kateri bolnišnici naj bi bil, ni želela povedati, je pa sodniku Marku Brišniku, ki je od nje zahteval, da nemudoma dostavi njegovo zdravstveno dokumentacijo, sporočila, da se »Kristijan Kamenik ne javlja na telefon; najverjetneje ne zato, ker ga je moral v bolnišnični sobi izklopiti« in obljubila, da ob njen klient, takoj ko bo iz bolnišnice odpuščen, zdravstveno dokumentacijo sodišču dostavil sam. »Predsednik senata zato zagovornici nima česa očitati, mora pa razmisliti, komu bo naložil stroške za preklic obravnave, saj je zdaj jasno, da razlog za preklic ni bil upravičen,« je pojasnil Pavlina in dodal, da se slovenski pravosodni organi s srbskimi zaradi Kamenika ne bodo povezovali, saj bosta procesa potekala ločeno. Je mogoče, da bi »mami-larski proces« v Sloveniji v času, ko bodo v Beogradu sodih Kameniku, zastaral? »-Absolutni zastaralni rok v tem procesu je 30 let, kar pomeni, da se bo sojenju zaradi preprodaje heroina v Sloveniji težko izognil. In ker je mogoče pričakovati, da bo sojenje preloženo za dlje časa, se lahko skorajšnje svobode nadeja Marija Kamenik, ki je v priporu že od marca lani, v njem pa bi lahko ostala še 11 mesecev. Kot ocenjuje Pavlina, naj bi se sojenje Kristijanu Kameniku in Sašu Stankoviču na enem od sodišč v Beogradu začelo najpozneje v roku naslednjih osmih mesecev. Zagovornica ni zavajala sodišča Med tistimi, ki jo je vest o aretaciji Kristijana Kamenika zagotovo najbolj presenetila, je Marjetica Nosan. »Vedela sem, da je v Srbiji in prepričana sem, da je bil še dan pred obravnavo v bolnišnici,« je v petek pojasnila novinarjem, saj jo je o tem, kje je, obveščal sam Kamenik. Kot je povedala, je vedela, da se je Kamenik večkrat zadrževal v Srbiji. »Trdno sem prepričana, da ni storil tistega, česar ga obtožujejo srbske oblasti,« pravi Nosanova, ki meni, da »ni naključje, da so ga aretirali prav v času, ko čaka na odločitev višjega sodišča.« Kamenik se je Nosanovi sicer javil še dan pred obravnavo (poslal ji je SMS-sporočilo: »Sporočite mi, če bo kaj novega.«), po aretaciji pa, vsaj do konca minulega tedna, še nista govorila. Marjetica Nosan kot odvetnica, registrirana v Sloveniji, svojega klienta v Srbiji ne more braniti, kot je pojasnila, pa Kamenik v Beogradu že ima svojega zagovornika, s katerim je že navezala stik. Klobčič se odvija Kameníkova aretacija v Srbiji je pospešila preiskavo, ki se je, kot je na novinarski konferenci pojasnil načelnik celjskih kriminalistov Robert Mravljak, začela že februarja lani. »Takrat smo zaznali ponovno delovanje kriminalne združbe, ki se je na območju Slovenije in sosednjih držav ukvarjala s preprodajo heroina, ki je krožil po t.i. balkanski poti; iz Bolgarije skozi Slovenijo v Srbijo, kar je nasprotna pot od običajne,« je povedal Mravljak. Preiskava, ki naj bi temeljila predvsem na prisluškovanjih, se je začela takoj, slovenski kriminalisti pa so se povezali s kolegi iz Bolgarije ter Srbije in Črne gore. »-Kot plod tega sodelovanja so bolgarski kolegi pred meseci na meji zasegli 22 kilogramov paracetamola, snovi, s katero je mogoče povečati volumen heroina. Ocenili smo, da bi člani združbe s pomočjo te snovi lahko izdelali za približno 100 kilogramov heroina,« je povedal Mravljak. Po aretaciji Kristijana Kamenika so policisti v Slovenskih Konjicah prijeli tri osebe, za katere je preiskovalni sodnik odredil pripor. Med priprtimi je tudi Sašo Fijavž, ki mu skupaj s Ka-menikom že sodijo v pro- cesu zaradi preprodaje m mil, četrto osumljeno o bo pa, kot je pojasnil h' ljak, še iščejo. Kot sta povedala Mravlj in Žaberl, preiskava s p " jem ključih oseb iz prepn i dajalske združbe še ni v cel ti zaključena, saj kriminal I sti sumijo, da je na obmoi Slovenskih Konjic (šlo najl za gozd) zakopanih še od 1 do 50 kilogramov heroin Vseeno pa so prijeli glavne fl ne združbe, ki je dobro le heroin preprodajala po tal imenovani »balkanski pot (čeprav v obratni smeri od ot čajne). Kdaj jih čaka sojen) in kako jim bodo sodili, $ de na to, da so dva člana združi prijeli v Beogradu, zaenkfl ni znano. Kristijan Kamenik je tofl znova pomagal poskrbeti i to, da so se slovenske sod"1 oblasti skupaj z organi p16 gona znašle pred zapletoB ki sproža kar nekaj vprašaK s katerimi se jim doslej šel bilo treba ukvarjati. Začenj se torej nov »kameniški prl ces«, še eden, ki bo zagoW trajal veliko dlje kot neW običajnih mesecev ... ■ ALMA M. SEDL-A Foto: GREGOR KAHl| edu»; KAflC Kamenik aretiran v Beogradu Kristijana Kamenika so s Konjičanom Sašem Stankovičem ter tremi državljani SČG aretirali v Srbiji in pri njih našli 500 gramov heroina - Marjetica Nosan ni zavajala sodišča Aretacija 31-letnega Ko-njičana Kristijana Kamenika, pri katerem naj bi srbski policisti našli približno pol kilograma heroina, se je zgodila v zanj najbolj neprimernem trenutku. Medtem ko je Višje sodišče v Celju minuli torek obravnavalo pritožbo tožilstva v zvezi z oprostilno razsodbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče izreklo v zadevi Tekačevo, bi se moral Kamenik v četrtek udeležiti obravnave na Okrožnem sodišču v Celju, kjer mu sodijo zaradi preprodaje mamil. Vendar je bila obravnava (že šestič) preklicana, tokrat zato, ker je Kameníkova zagovornica Marjetica Nosan sodišču sporočila, da je njen klient v bolnišnici. Kamenika so v noči, preden bi se morala začeti obravnava in v času, ko naj bi bil v bolnišnici, aretirali srbski policisti. V belem golfu, ki je sicer last Saša Stankoviča, naj bi našli okoli pol kilograma heroina, oba aretirana Slovenca pa v Beogradu čaka sodni proces. »Aretacija Kristijana Kamenika v Beogradu bo v marsičem vplivala na postopke, ki zoper njega tečejo v Sloveniji,« je pojasnil Andrej Pavlina, predsednik Okrož- nega sodišča v Celju. »Slovenija s SČG nima podpisanega sporazuma o izmenjavi zapornikov, zato bodo Kameniku najprej sodili v Beogradu, kjer bo, v primeru, da bo obsojen, kazen zelo verjetno tudi odslužil,« pojasnjuje Pavlina, ki meni, da bo Kamenik glede na to, da naj bi deloval v organizirani skupini, v Srbiji obsojen na najmanj 7 do največ 15 let zapora, skoraj zagotovo pa mu bodo kot kazenski (in varnostni) ukrep izrekli tudi izgon iz države. Kaj bo v tem času s postopki, ki zoper Kamenika potekajo v Sloveniji? »Postopek na višjem sodišču se bo nadaljeval normalno, saj morajo le še sporočiti odločitev v zadevi Tekačevo,« pravi Pavlina. Zaplesti pa se utegne s sojenjem zaradi preprodaje mamil. Medtem ko je vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl v ponedeljek napovedal, da bo tožilstvo predlagalo začasno izločitev Kristijana Kamenika iz procesa, da bi se sojenje lahko nadaljevalo, se zdi Pavlini malo verjetno, da bo sodišče temu predlogu sledilo. »Glede na to, da je v Španiji zaprt že Alojz Založnik, bi to pomenilo nadaljevanje procesa KOMENTIRAMO Le manjša riba? Nikogar ni prav posebej začudilo, da Kristijan Kamenijc na obravnavo na višjem sodišču ni prišel. Res je tudi, da se mu je-za razliko od za četrtek razpisane obravnave v zvezi s preprodajo mamil - ni bilo treba udeležiti, vendar seje na nek način ponovila zgodba lanskega junija, ko ga ni bilo na razglasitev razsodbe pred prvostopenjskim sodiščem. V primeru, da bi (tako takrat kot tokrat) sodišče izreklo obso-dilno sodbo, bi bil za Kamenika namreč takoj odrejen pripor, ki bi se najverjetneje podaljšal v nekaj desetletno zaporno kazen. Vseeno pa si ni nihče mislil - kljub zatrjevanju njegove zagovornice Marjetice Nosan, da je Kamenik v bolnišnici -da bi si upal t; zanj zagotovo najbolj kočljivem času iz Slovenije v Srbijo tihotapiti heroin. Kaj seje Kameniku zgodilo tako hudega, daje pozabil, da ga bodo organi pregona najbrž spremljali vse življenje in da seje pustil ujeti ravno sedaj (in ravno v Srbiji), ni jasno. Kot sta i> ponedeljek pojasnila prva moža celjskega tožilstva in kriminalistične službe, so policisti ponovno delovanje združbe, ki se je ukvarjala s preprodajo heroina po t. i. balkanski poti, začeli preiskovati februarja lani - torej le mesec zatem, ko so Kristijana Kamenika izpustili iz pripora, kjer je, v kombinaciji z zaporom, preživel skoraj šest let. Ali je bil Kamenik zaradi izjemno dobre obrambe vse doslej prepričan, da je nedotakljiv, ali je bil iz takšnih ali drugačnih razlogov v preprodajo mamil morda prisiljen, ali pa bi si bilo njegovo neumno početje mogoče preprosto razložiti z dognanji sodobnih raziskovalcev, ki vse bolj glasno govorijo o prirojenem »genu za kriminal«? Očitno je najmanj to, da Kristijan Kamenik, če je res, da je heroin sredi Beograda sam vstavil v filter avtomobila in ga nameraval pripeljati v Slovenijo, v hierarhiji slovenske mafije le ni iako velika riba, kot se je zdelo doslej. ALMA M. SEDLAR HALO, 113! Padel v globino i sredo zvečer je imela patrulja Policijske postaje Slo-; Konjice na regionalni cesti v Spodnjih Stranicah oprav-fi voznikom neregistriranega kolesa z motorjem, ki je y v smeri Frankolovega. Ker je voznik opazil policiste, jjaj bi zapeljali za njim, je zavil s ceste na makadam, od 'p pa na bližnji travnik, proti grmovju na skalnem previ-■ Tli je skušal kolo z motorjem skriti, vendar mu je ob Upanju z motorja zdrsnilo, zaradi česar je padel ob skal-brevisni steni okoli 30 metrov v globino. Voznika so hu-poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico. Zbil deklico •zgodnjih četrtkovih urah se je v Ulici Dušana Kvedra v itjurju zgodila nesreča, v kateri se je poškodovala 7-let-leklica. 39-letni voznik osebnega avtomobila je vozil v ri križišča, kjer so bili semaforji zaradi izvajanja del idopljeni na utrip. Ko je pripeljal v bližino prehoda za :e, je vozišče z njegove leve strani prečkala 7-letna peš-/ katero je voznik kljub zaviranju trčil, [četrtkovih popoldanskih urah pá se je ena oseba hudo Škodovala na regionalni cesti izven Višnje vasi. 21-letna niča je z osebnim vozilom trčila v 56-letnega kolesarja. i se je z leve strani vključeval na glavno cesto in med njem utrpel hude poškodbe. Pritekel na cesto 0 hujše prometne nesreče je prišlo v petek zvečer na onalni cesti v Velenju. 31 -letna ženska iz okolice Laške-e z osebnim avtomobilom vozila po regionalni cesti iz iri Šoštanja proti Velenju, ko je v bližini zgradbe na Par-inski cesti čez cesto nenadoma stekel 24-letni pešec. Voz- kljub zaviranju ni mogla preprečiti trčenja. 24-letnika reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer gotovili hude telesne poškodbe. Podtaknjen požar iminalistiše Vedno preiskujejo okoliščine požara, ki je uhnil v soboto zvečer na starejšem gospodarsko-stano-iskem objektu v Dekmanci na območju Šmarja pri Jel-Objekt, ki je že dalj časa prazen in v njem nihče ne živi, ljub hitremu posredovanju gasilcev v celoti zgorel, naci pa je za milijon tolarjev škode. Po ogledu kraja je bilo tovljeno, da je bil ogenj.podtaknjen. Obrnilo ga je v zraku á lokalni cesti izven naselja Gotovlje se je v nedeljo oldne y prometni nesreči poškodovala ena oseba, gmot-ikode na vozilu pa je za milijon tolarjev. 25-letna vozni-ï Žalca je z osebrrïm avtomobilom med vožnjo po bla- 1 klancu v desnem ovinku začela drseti v levo, zato je eljala proti desnemu robu. Takrat naj bi izgubila oblast I vozilom in z desnimi kolesi trčila v skalo ob nabrežini, o je del vozila odbilo v zrak, nakar se je preko levega (a prevrnilo na streho. Med drsenjem je vozilo s predli delom znova trčilo v nabrežino in se obrnilo nazaj na esa. V nesreči se je huje poškodoval 24-letni sopotnik iz »lice Žalca, ki je ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici. KRONIČNE V Opekarniški ulici in na Mariborski cesti sta nepridiprava oboto iz vozil ukradla avtoradia, zraven pa sta lahko predala na ves glas, saj ni bilo nikjer žive duše. Vsi so bili imreč na veseljačenju ob zmagi naših rokometašev. Neznanci so minuli teden iz pisarne Mestnega odbora SDS «lju odnesli nov računalnik, vreden skoraj 400 tisoč tolar- I in manjšo količino denarja iz blagajne. Celjski strankar-veljaki bi lahko računalnik celo odkupili nazaj. Lahko i prišepnemo, da tatovi takšne računalnike prodajajo na-•j tudi za slabih deset tisočakov ali še celo manj... 33-letnik se je v nedeljo ponoči v Celju znesel nad polom, tebil je namreč steklo na vratih prtljažnika, z ostrim pred-Mom porisal lak, z brcami pa na avtu napravil več vdolbin, eto nas spominja na zelo slabo kopijo reklame za peugeot. Svetujejo vam ... Policijska uprava Celje: »Kurjenje kresov je del tradici-kjer ob nadzorih ugotavljamo vrsto nepravilnosti, ki sledično vplivajo na varnost obiskovalcev ali ogrožanje Množenja. Zato želimo opozoriti, da mora biti kurišče ïjeno, obdano z negorljivimi snovmi, prostor okoli kurca mora biti vsaj v razdalji 10 metrov očiščen vseh gor-Wh snovi. Kurišče mora biti oddaljeno od gozda ali dru-P> objektov vsaj 50 metrov in ves čas nadzorovano. Po PManem kurjenju je treba ogenj pogasiti, ob zme: ^u (6 m/s) pa je potrebno prenehati s kurjenjem. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke- v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Odgovor Edvardu Mlačniku Časopisnega dopisovanja na tak način nisem vajena, a kljub temu me je k pisanju izzval zapis direktorja PU Celje Edvarda Mlačnika v prejšnji številki Novega tednika. Čudim se vprašanju g. Petra Očkerla, načelnika OKC, ali sem videla zapisnik o primeru, o katerem sem pisala. Če bi zapisnik videla, bi imela nekatere odgovore na dlani, potem se ne bi obrnila na policijo, od katere sem pričakovala konkretne odgovore in nobenih »komentarjev«. Kolikor lahko verjamem policiji, lahko verjamem tudi domnevnemu oškodovancu oziroma osumljencu v tem primeru. Je namreč enakovreden sogovornik in njegova stran ni nič manj pomembna, kot je policijska, zato sem v članku povzela tudi njegove vedbe, da zapisnika ni pod pisal. Če si za odgovor ni je vprašanje o zadevi na po liciji niso priskrbeli doku menta, ki bi dokazoval nas protno, to ni moj problem. Nadalje, z g. Očkerlom sva res govorila trikrat. Od tega me je enkrat poklical on, ker mu tisti, na katere se je obrnil po odgovor glede dodatka Dobro je vedeti, niso dali pravih podatkov ... Izjemno pa me preseneča, zakaj direktor celjske policije ni niti z enim stavkom v svojem zapisu omenil, ali je res, da je eden od policistov na grob način ozmerjal osebo, ki so jo imeli v postopku. Če to drži, je škoda, da se slab glas o policistih širi zaradi posameznikov. In zakaj štirje .policisti osumljencu, ker naj bi bil 50-odstotni invalid, kljub prošnji niso vklenili rok spredaj, ampak so mu jih vklenili na hrbtu? Ker je bil z izpahnjenim ramenom preveč nevaren? Glede omenjene teme v javnosti ne bom več razpravljala, tudi v primeru odgovora na ta zapis. Toda ne morem mimo še nečesa. Mlač-nikovo navajanje »... ali pa jih je (podatke) prikrojila potrebam zgodbe« se mi zdi precej nizko za tako ugledno osebo, ker ve, da smo ved- no korektno sodelovali. Zato, g. Mlačnik, s spoštovanjem vam v vednost: podatkov v svojih prispevkih nikoli nisem in nikoli ne bom prikrojila za nikogaršnje potrebe! Tako kot policist ne bi bil policist, če ne bi svojega dela opravljal v skladu z zakonom, enako velja zame v novinarskem poklicu. Če pa bo kdo od mene zahteval, da moram prikrojiti podatke njemu v prid, brez skrbi, vaši fantje bodo prvi, ki bodo to izvedeli. SIMONA ŠOLINIČ Projekt Svetlobno gibanje I. V časopisu Novi tednik je bilo v četrtek, 22. aprila objavljeno pismo Plesnega gledališča Celje, v katerem sporočajo, da so odpovedali prireditev, ki so jo pripravljali 30. aprila ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Za odpoved pa so obtožili Mestno občino Celje, češ da jim ni pravočasno izdala dovoljenja za uporabo javne površine. Zaradi objektivnega obveščanja javnosti je potrebno povedati, da so trditve, ki jih je zapisalo Plesno gledališče, neresnične in popolnoma izmišljene. Dovoljenje za uporabo javne površine je samo del vloge za prijavo prireditve, ki jo mora vsak organizator prijaviti na Upravni enoti Celje. To dovoljenje je Plesno gledališče 19. aprila od Mestne občine Celje tudi prejelo, ni pa na Upravno enoto predložilo vseh drugih dokazil, za katere je bilo zadolženo s strani Upravne enote ob prijavi prireditve. Neresnične in zavajajoče so tudi trditve Plesnega gledališča Celje, da na Mestni občini nočemo z njimi sodelovati. Kajti kljub arogantnemu in dostikrat žaljivemu odnosu predstavnika Plesnega gledališča Jureta Lu-kaščika do zaposlenih na Mestni občini Čelje, je bilo namreč njihovemu predstavniku Alanu Novitu osebno obljubljeno, da se bomo z njimi sestali, ko nam bodo poslali program prireditve in obrazložitev, kje v projektu vidijo sodelovanje Mestne občine Celje. Žal te informacije z njihove strani vse do danes nismo dobili. Plesno gledališče Celje ves čas poudarja, da so institucija, ki deluje v javnem interesu. Z svojim komuniciranjem, odnosom do javnih ustanov ter nepoznavanjem upravnih postopkov pri prijavi in organizaciji prireditev pa so dokazali, da si svojo javno delovanje ne predstavljajo tako, da bi samostojno organizirali prireditve in se z uspešno izvedbo tudi dokazali pred javnostjo. Namesto tega k sodelovanju tako rekoč pri-siljujejo Mestno občino Celje, za svoje neuspehe pa potem vedno obtožijo koga drugega, največkrat seveda prav celjsko občino, ki je po njihovem tista grda ustanova, ki bi jim morala na slepo zaupati denar za njihove prireditve. In to denar davkoplačevalcev, se pravi vseh Celjank in Celjanov. ROMAN REPNIK, koordinator za odnose z mediji MOC ZAHVALE-POHVALE Zahvala trem mladeničem Dne 14. aprila 2004, nekaj minut čez 6. uro, sem v Zgornjem Logu pri Litiji s srebrnim hyundayem želela prečkati zavarovani železniški prehod. Zapornice so bile dvignjene, zato sem zapeljala na tire, tam pa se je avtomobil zaradi tehničnih težav ustavil. Če mi ne bi priskočili na pomoč trije mladeniči, ki so bili v bližini v rdečem avtomobilu celjske registracije, bi se bilo zgodilo najhujše. S tira, po katerem je čez nekaj minut pripeljal vlak, so potisnili moj avtomobil in tako mene rešili pred smrtjo ter preprečili uničenje mojega vozila ter iztirjenje vlaka. Zaradi močnega vznemirjenja in hitrega odvijanja dogodkov nisem utegnila izvedeti imen teh mladeničev. Vsem trem se za nesebično pomoč in prisebnost zahvaljujem, rada pa bi se jim zahvalila tudi osebno, zato . sem v uredništvu Novega tednika pustila svojo telefonsko številko. Upam, da se mi bodo oglasili. JELKA POLAK, Litija Bolnišnica upanja Med ljudmi je še vedno zakoreninjena misel, da tistemu, ki se je zdravil v bolnišnici Vojnik, manjka nekaj kolesc v glavi, ne glede na to, ali se je zdravil na psihiatričnem delu bolnišnice ali na oddelku za zdravljenje odvisnosti. Zaradi tega bolestno zmotnega mišljenja v Sloveniji trpi in umira mnogo ljudi, ker je svojce sram, da bi dali svojega moža, očeta, brata ali sestro na zdravljenje. Raje vidijo, da doma propadajo, trpijo nasilje zaradi alkohola, človeka, ki je padel v katero od psihičnih motenj, pa imajo za lenuha. Pri depresiji, denimo, človek zelo trpi, nima nobene volje do življenja, ne more opravljati svojega dela. Če se sam pravočasno ne odloči za pregled pri psihiatru (ali pa njegovi svojci), lahko pride tudi do samomora. V Sloveniji beležimo približno 600 samomorov letno, marsikatero življenje bi bilo rešeno, če bi svojci takšnega bolnika dali pravočasno na zdravljenje. Za zidovi stanovanj bi bilo manj nasilja, če bi alkoholik šel na zdravljenje. Ko se odločiš za zdravljenje, te prijazno sprejmejo na sprejemnem oddelku. Po določenem času, glede na stopnjo bolezni, te dajo na odprti oddelek bolnišnice, na A, B ali C oddelek. Recimo, da prideš na odprti B oddelek, te zelo prijazno sprejmejo. Tu delajo sestre: Marta, Linda, Simona, Marija, Danica ter Maca.Vodja oddelka je dr. Vesna Novak, spec, psihiater, ki je zelo prijazna in že po prvem pogovoru z njo občutiš, da si v dobrih rokah in dobiš upanje za uspešno zdravljenje. Tudi stari pacienti te lepo sprejmejo. Dan poteka takole: po jutranjih opravilih in telovadbi se ob 9.00 uri začnejo skupinski pogovori ali pa v okviru celotne terapevtske skupnosti. Vmes je še delovna terapija in ob torkih še glasbena terapija, ki jih vodita vedno nasmejani terapevtka Ne-venka in glasbeno nadarjena Milena. Na vseh skupinah in terapevtskih skupnostih je prisoten psiholog prof. Ivan Novak. Popoldan si pacienti krajšajo čas s sprehodi do Vojnika, cerkve na hribu device Marije, pa tudi do sv. Tomaža jo nekateri mahnejo. Lahko se zamotijó z igranjem tenisa, kegljanja ali košarke. Po vsakem obroku hrane sestre razdelijo zdravila. Po 22.00 uri pa mora biti mir za nočni počitek. Ob petkih gredo pacienti na vikend izhode, vrnejo se v ponedeljek do 8.00 ure. Tisti, ki se še ne počutijo dobro, pa preko vikenda ostanejo na oddelku, v dobrih rokah dežurnih sester in dežurnega zdravnika. Zahvaljujem se za dolgotrajno in uspešno zdravljenje že imenovanim: dr. Vesni Novak, prof. Novaku, sestram: Marti, Lindi, Danici, Simoni, Maci ter terapevt-kama Nevenki in Mileni, ter ostalim sestram iz A in C oddelka, ki so bile dežurne tudi na B oddelku. Ker se ne sramujem, da sem se zdravil v tej bolnišnici prijaznih ljudi, ki jo vodi dr. Lajlar, se bom pod pismo podpisal s polnim imenom , tudi zato, da se enkrat ljudje zavejo, da je to bolnišnica in ne norišnica. Če pa me bo kdo imel za človeka, ki mu v glavi manjka kakšno kolesce, pa naj se vpraša, koliko več jih manjka njemu. JOŽE JURC, Škofja vas www.radiocelje.com KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CEUE Celjska koča ja v minuli smučarski sezoni v kategoriji malih smučišč znova dosegla laskavi naslov naj smučišče, med vsemi slovenskimi smučišči pa je dosegla 12. mesto. Ta naslov je v konkurenci drugih večjih in doslej bolj uveljavljenih smučišč osvojila z izvrstno pripravljenim smučiščem ob rekordno dolgi smučarski sezoni. Malo višje je lepše Novi najemnik Iztok Ivakič neobremenjeno na Celjsko kočo Celjani imajo Celjsko kočo že vsaj od 1. svetovne vojne. Lastniki in najemniki so se pogosto menjavali (sploh v zadnjih letih), pohodniki pa se bolj ali manj radi vračali. Od leta 2001, ko je upravljavec koče ZPO začel intenzivno vlagati v njeno infrastrukturo, hrib pod Tolstim vrhom vsaj pozimi zaživi. Vizija novega najemnika koče pa je, da bi bilo življenje v koči pestro skozi celo leto. Prejšnji teden je Iztok Ivakič, Celjan, ki trenutno živi v Petrovčah, z ZPO-jem podpisal najemno pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo enega leta. Prednost Ivakiča, ki je odločila pri izbiri novega najemnika, je, da bo poleg upravnika tudi gostinec in vzdrževalec koče. Pravzaprav bo novi najemnik v koči tudi po 24 ur dnevno. »Koča ne sme biti sama,« pravi Iztok Ivakič, »ob vsakem vremenu in ob vsakem času mora biti nekdo tam, da poskrbi in pokramlja z obiskovalcem. Sploh pa je malo višje tako in tako lepše živeti.« Iztok Ivakič ni nov v tem poslu. Tri leta je bil upravnik na Okrešlju, ker pa je že od mladih let strasten planinec, alpinist in gorski reševalec, pozna - kot sam pravi - potrebe s te in z one strani točilnega pulta. Motiv nekoga, ki se obveže, da bo 24 ur dnèvno v koči, zagotovo ne more biti dobi- Iztok Ivakič se veseli bivanja na Celjski koči: »Po doslej znanih podatkih se živi le enkrat, zato želim uživati v življenju. Malo višje je lepše in manj napeto!« ček. Sploh, če kočo prevzame, ko je vrhunec sezone že mimo. Celjska koča ima namreč največ obiskovalcev prav med smučarsko sezono, ki se je pri njih končala pred dobrini mesecem. »Vem, da zaslužki niso bajni ter da bomo nekaj mesecev zaradi obljubljene prenove poslovali v okrnjenem obsegu,« pravi Ivakič, »kljub temu mi optimizma in vizij ne manjka.« Malenkosti, zaradi katerih se vračajo Ob podpori družine namerava Celjsko kočo urediti v postojanko, ki bo prijetna za planince ob vsakem letnem času, se povezati s planinskimi društvi, privabiti želi skupine šolarjev izven Celja na šole »Rad či ostali po li bi jih vodene izlete v sosednje turistično zanimive kraje, na primer v jamo Pekel, Žičko kartuzijo. Prostor se mi zdi idealen tudi za gorsko kolesarjenje in ježo s konji. Veliko bi se dalo tukaj narediti, najbolj pa upam, da bomo tudi z malenkostmi, kot je na primer zgolj dober čaj, pridobili goste, ki se bodo radi vračah na Celjsko kočo.« Iztoka čaka že ta konec tedna prva preizkušnja. Komaj dva dni po prevzemu poslov bo sodeloval pri pripravi tradicionalnega prvomajskega shoda na Celjski koči. Vseeno mu je v nekaj pičlih dneh uspelo dobiti glasbeno skupino, ki bo skrbela za veselo vzdušje, sam pa bo poskrbel za tradicionalen prvomajski golaž in jedi z žara. »Alpinisti tako ali tako znamo kuhati, sicer bi morali včasih po več mesecev preživeti zgolj ob argo juhi,« pravi in istočasno doda, »sploh pa je planinska koča z dobro domačo hrano tudi ena izmed mojih vizij Celjske koče.« ROZMARI PETEK UMAG, 1. maj Sončkov kM^ 3' app. veliko Sporta, koncert Oliverja Dragojevića do 2.5./30/N/OS. 1.,. 6.900 do2.sy3CWPOii.-12.900 BOHINJ, 1. maj Sončkov Hub. J* Zlatorog, oteti. šport brezplačno do 12 letí do 2.5-/30/POL b a 17.900 TURČIJA, 1. maj 3* hotel-Antalija. ALL INCLUSIVE, potet iz avstrijskih letališč 1.5/7D/AJ 53.170 TURČIJA z izleti 5* Sunset Beach, z izletor Pamukkale. iz avstrijskih le 1., 8.5/70/POL 59.590 TUNIZUA, Monastir 3* Nozha Beach, polet i2 Ljubfrne, (140 samo 89.000 SIT) vesjunij/7D/POL 69.900 GRČIJA. Rodos 3" Marathon hotel, ALL INCLUSIVE, polet iz Ljubljane vesjuni]/7D/AI 101.900 TUNIZIJA s safarijam 6D 4* Golden Beach (aH inclusive) + 20 safari (polni penzion), iz U vesjunij/80 114.600 SONČEK Telefon: 03/425 46 40 iî TU I potovalni center Hotel Savinja in grad Tabor v Laškem sta zaprta decembra, ko je odšel najemnik Mirko Laznik. Takrat bilo rečeno, da bo gostinstvo v obeh objektih prevzi Zdravilišče Laško, a tako grad Tabor kot hotel Savii sta še vedno zaprta. »O objektih vedno odloča lastnik,« stanje jedrnato mentira direktor Zdravilišča Laško Roman Matek. » pravih smo projekta za posodobitev objektov, saj je b potrebna za pozitivno poslovanje. Pivovarna se ni odloi za takšno posodabljanje, kot smo ga načrtovali mi, zato se na tej točki pogajanja in razgovori končali.« Odgovora Pivovarne Laško, komu bodo v upravljanje pred hotel Savinja in grad Tabor, še nismo dobili. Medtem oba objekta ostajata zaprta. Ob i SO JaifjJd ZdraylJKïa La? vas yiibíjijo /ja ysiîiio zaba vno - glasb e/j o prí/edííey, v soboto, 3. in nedeljo, 9. wiaja. Sobota: pričetek ob 10.00; v programu nastopajo Godbi na pihala, Okrogli muzikantje. Iskrice, TOP-FIT, Folklorní skupina Rečica, Vigred in od 18.00 dalje nastop Simon« Weiss. Vzporedne prireditve: od 13.00 do 20.00 kuhanje golaža lovskih družin, alternativna scena mladih, športni aktivnosti, otroške delavnice... Nedelja: pričetek ob 10.00; v programu nastopajo: Godba na pihala, Glasbena šola. TOP-FIT. Laški Kvinton, Iskrice, Folklorna skupina Anton Tanc, 16.00 Ansambel Dori Vzporedne prireditve: otroške delavnice, od 11.00 14.00 tekma kočij dvovpreg za pokal Slovenije. A Zdravilišče Laško d.d. W . . Zdraviliška c. 4, 3270 laško Tel.: 03 7345 IU ZDRAVILIŠČE E-poita: infoezdravilisce-lasko.si LAŠKO Spletna stran: www.zdravilisce-lasko.si www.novitednik.com Imamo prenovljeno in Last Minute Center' ILIRIKA TURIZEM, Veleblagovnica "Vele"; Gubčeva i, 03/492 42 00, www.lastminutecenter.s gjgijjgM 9.6. 49'9°°sit App. Pink House 3*. 7 dni, Hotel Omirikon 2*, j QJ.600vt 9-16.5. ^9.900 sit Hotel 4*, 7 dni, mmi 7-> 145-JI.800 sit Hotel 3', 7 dni, J ' HlhMIM 1., 8.5. 01$. 600 Sit Hotel 4*, 7 dni, „.lil maj Í24-600 sit letalska karta Vse Last Minute počitnice in letalske karte lahko plačate na V DALMACIJO Z LETALOM IZ LJUBLJANE IN MARIBORA MLJiT 7 DDI, LETALO, 7«P0LP odhod 9.5. 39.990 ttalm BREZPLAČEN PREVOZ BUS-AVIO 17./1B.-25.6. OREBIČ-HOTEL K0M0D0R 39.900«*» PLAÇAI POTUJETA2 ELAFITSKI OTOKI-ŠIPAN BUS-LETALO 12./13.-20.6. 79.900*tak» Pivovarna zavrnila zdravilišče DUBROVNIK RULETA, 7 POLP, LETALO 49.900»t« ODHOD 25.6. i« 2.7. DOBER DAN TURIZEM d... CEUE, tel 42 60 100 odprto 9.00-19.00 i ŠEMPETER 03 70 31 9ft] VRHNIKA 01 75 06 170 Aqualuna že odprt V vodnem parku Aqualuna v Podčetrtku so v sobo kljub slabšemu vremenu začeli z novo kopalno sej no. Vrata bazenov, ki so jih zgradili pred tremi leti, se letos odprla nekoliko prej kot običajno. Razlog za je prenova bazenskega kompleksa ob hotelih, v kal bodo vložili kar 830 milijonov tolarjev. Kot je znano, so se v Termah Olimia odločili za korei posodobitev notranjih in zunanjih termalnih bazenov, deli so začeli januarja, prenova zunanjega dela pa bo i ključena šele konec maja. Do takrat bodo gostom in dj gim obiskovalcem ponudili kopanje v Aqualuni, kjer lani razširili ponudbo še z valovalnim bazenom in s t vodne površine povečali za novih tisoč kvadratnih i trov. Kot je povedal vodja marketinga Vasja Čretnik, tos v vodnem parku na načrtujejo kakšnih novih nalož Nova bo le animacijska skupina, ki naj bi še bolje posl bela za kopalce. Lani so jih našteli kar 115 tisoč. m TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE RADIO ;ETRTEK, 29. aprila .00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija id na, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC. 7.45 Eajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Jed zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, |,00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, J.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi laSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonira->-servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubez-pj (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-feam lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije >ETEK. 30. aprila S.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 100 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva ho Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna. 10.00 Novice, 10.10 Halo, ferme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva ■po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-Ham, 19.30 Študentski servis, 20.0020 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 1. maja .00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija edna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, r.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice,. 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Cisti ritmi 90tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi-ev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, Í16.15 Ne preslišite V Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, J8.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 63.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni ■očni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ponedeljek. 3. i 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, ,7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, •7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 4. maja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz I Županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 111.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, |13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 (Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V fcstiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še ■znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio rBalkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, i 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, Í5 Tečajnica, 8.00 Poročila; &25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 100 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 1.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 pjske novice, 15.00 Šport danes® .30 Dogodki in odmevi Ra-; 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 lika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mese-J|ai oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni proigram, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Kremne rezine in poroka Deana Šusterja Športni reporter Radia Celje Dean Šuster je minulo soboto spremljal izjemen športni dogodek in o tekmi, pred njo in s poti nazaj v prestolnico evropskega rokometa v Celje obveščal poslušalce Radia Celje, prav tako pa tudi nekaj tisoč tistih, ki so se zbrali pred novo športno lepotico Pod Golovcem. O dogajanju v Celju so poslušalce ves čas obveščale tudi Špela Oset, Simona Šolinič in Simona Brglez, ki so od polnoči do 2. ure zjutraj ob pomoči tonskih tehnikov skrbele še za to, da so bili o vrnitvi zlatih rokometašev v Celje seznanjeni tudi poslušalci SNOP-a po vsej Sloveniji. Dean Šuster je v pogovoru s Simono MEDELJA. 2. maja 15.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ■edna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 17.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 1,8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 110.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače |4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mi-'krofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE kmalu dobite celo jato? To in še mnogo ostalih zanimivosti, skupaj z veterinarskimi nasveti in kinološkim tečajem, v oddaji, ki jo pripravlja Rozmari Petek. Vsaka dva tedna pa vam v oddaji predstavljamo tudi pasje brezdomce iz zavetišča Zonzani. Tale sirotica, mešanček, podoben nemškemu ovčarju, je pri dveh mesecih ostal brez družine in lastnika. Čisto samega so ga pustili v gozdu, kjer ga je našel lovec s psičko, ki je bila vsaj nekaj ur v uteho mati siroti. V zavetišču zdaj, skupaj z ostalimi kosmatinci, čaka na prijaznega lastnika -mogoče prav na vas! ČETRTEK, 29. APRILA, OB 12.15: ODMEV KAKO RO ČEZ DVA DNI? Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo pripravljamo evropski odmev. Kaj pričakujemo od vstopa v EU, kakšni so naši največji strahovi, koliko smo na vstop sploh pripravljeni? Vse to smo vprašali nekatere vodilne v naši regiji, sprehoditi smo se po celjskih ulicah, kot vedno pa boste svoje mnenje lahko povedali tudi v živo. Oddajo pripravlja Špela Oset. NEDELJA, 2. MAJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM KORAK V EVROPO Z BOJANOM ŠROTOM Z velikimi koraki bomo vstopili v EU, takoj naslednji evropski korak pa bodo junijske volitve v Evropski parlament. Na listi za evroposlanca je tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki bo prvo evropsko nedeljsko dopoldne naš gost. Pod njegovim župa-novanjem je v Celju kot vzorčni primer porabe evropskega denarja zrasla centralna čistilna naprava, pa seveda tudi lepotica Pod Golovcem in nogometni štadion. Z Bojanom Šro-tom se bo pogovarjala Špela Oset. TOREK, 4. MAJA, OB 12.15: MALE ŽIVALI, VELIKE LJUBEZNI O BOLJ NEOBIČAJNIH HIŠNIH LJUBLJENČKIH Prejšnji teden smo spoznavali navade mačk in izvedeli nekaj koristnih veterinarskih nasvetov, tokrat oddajo namenjamo spoznavanju neobičajnih hišnih ljubljenčkov. Bi pěstovali kačo, pajka? Kaj pa činčilo, legvana ali zebrico? Ste vedeti, da vas lahko nekateri hišni ljubljenčki preživijo in da lahko ob ptičjem parčku kaj 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA SUN COMES OUT -PHATS&SMALL THANKYOU-JAMEUA WHERE ARE WE RUNNING -LENNY KRAVIT2 SOMEONE LIKE ME-ATOMIC KITTEN LAST THING ON MY MIND ■ RONAN KEATING FEAT. LEANN RIMES UNDONE- PATRICK NUO NO ETERNITY -JEANETTE BREATHE EASY-BLUE EVERYTHING IS EVERYTHING -PHOENIX ONLY IF I-KATE RYAN DOMAČA LESTVICA DELAM KAR PAŠE Ml-ŠANK ROCK RING-SIDOHARTA 5MINUT-B.B.T. (5) DVIGNEŠ ME-NUDE (2) P0LETIVA DO NEBA-SOUND ATTACK FEAT. SAMUEL LUCAS (3) ZLOČIN IN KAZEN-ZEUS (4) ZAKAJ IGRAŠ SE Z MENOJ -V.I.P. (1) VSE-ANJARUPEL (5) MED DVEMA0GNJEMA-GAME OVB 12) Brglez (na stiki) povedal, da je pred leti dejal, da se bo poročil, ko bodo naši rokometaši postali evropski prvaki. »Poroka z mojo Natašo bo,« pravi Dean, ki že razmišlja, da bi bilo to točno 24. aprila 2005 (Ali je Nataša za poroko slišala po Radiu Celje ali pa jo je Dean obvestil že po telefonu, nam ni uspelo izvedeti, kot tudi ne, ali že sploh ve ali pa bo danes to prebrala v Novem tedniku.). V redakciji NT&RC že razmišljamo o poročnem darilu, Dean pa nas je razveselil že v ponedeljek s kremnimi rezinami, ki jih od njega dobimo ob vidnejših rezultatih naših športnikov. Foto: NM 0. N.SS-NAIOSSAION (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SUMMER SUNSHINE - THE CORRS STOLEN CAR (TAKE ME DANCING) -STING PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MODRI KLAVIR-ROK KOSMAČ POČASI-POWER DANCERS Miša Pavlin. Trubaijeva 34. Celje Oskar Marine, Kettejeva 67, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. vrtiljak polk i valčkov CELJSKIH S plus 1. NESKONČNO ZALJUBLJEN* MODRIJANI 2. MIŠI SE BOJIM-NAV1HANKE 3. GREMO NA TRIGLAV-ANS. 4. VERJEMI IN ZAUPAJ - KVINTET SLOVENSKIH 5 plus 1. MAMIN OBJEM-GAŠPERJI (6) 2. TRIKRAT TRI-TINE LESJAK IN PEVCI S POHORJA (3) 3. MUZIKANTOV SVET-ANS. TONISOTOŠEK (2) 4. BELJASMIN-ANS. MARUANA HERCEHA (4) 5. MNOGO ZDRAVJA-POGUM (1) Predlog za lestvico: POLJUB V SLOVO-SLOVENSKI MUZIKANTJE Nagrajenca: Barbara Šabec. Žepina 3. Ljubečna Jasmin Podvršnik, Zavrti 18. Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje. mM HUJŠAJTE Z NOVIM TEDNIKOM Skupaj do manj kilogramov Še zadnjič kupon za prijavo - S tehtanjem do nagrade Mišice Delež mišic v človeškem telesu je od trideset do sede-minštirideset odstoten. Pri ženskah je praviloma nižji, med trideset in petintrideset, in pri moških od štirideset do sedeminštirideset odstotkov. Do razlik prihaja med posamezniki na splošno in med spoloma zaradi staranja, aktivnosti, s katerimi vplivamo na povečanje (hipertrofija) ah neaktivnosti, ki privede do zmanjšanja mišične mase (atrofija). Na ohranjanje mišične mase oziroma povečanje pa lahko vplivamo samo z ustreznim treningom moči. Mišičevje človeka sestavljajo trije tipi mišic, ki se razlikujejo po zgradbi, namenu in našemu vplivu nanje. Trening pozitivno vpliva na vse tri tipe mišic. Srčna mišica deluje zelo hitro in intenzivno, hkrati pa je zelo odporna na utrujenost. Sodi med gladke mišice, ki tvorijo stene notranjih organov in nanje ne moremo zavestno vplivati. Njihova značilnost pa je, da se nikoh ne utrudijo. Skeletne ah prečno progaste mišice so izvajalke vseh zavestnih gibanj. Pripete so na kosti, gibanje pa opravijo s krčenjem ah raztezanjem. Te mišice so sposobne izvesti hitra gibanja ter ustvariti veliko silo, kar privede do utrujenosti. Da je med vadbo potrebno piti, je pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenka Slavica Kobilšek iz Celja bo kupon za 14-dnevno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečnici prejela po pošti. tudi tistim, ki niso bili izžrebani v skupino ali pa že na samem začetku niso imeli dovolj volje, da bi se nam pridružili. Cilji morajo biti nagrajeni! Že v prejšnji številki smo ugotovili, da čudežnega zdravila proti debelosti ni. Stradanje s pomočjo bliskovitih shujševalnih kur dolgoročno ni učinkovito, saj se kilogrami po končani kuri hitro »vrnejo«, zraven pa pridobite še kakšnega novega. Rešitev je le v spremembi dosedanjih prehranskih in gibalnih navad, zato je lahko učinkovito hujšanje le v daljšem časovnem obdobju, zahteva pa veliko mero potrpljenja in vztrajnosti. Na poti namreč velikokrat naletimo na trenutke, ko se nam zdi napredek prepočasen. Vendar pa spremembo prehranskih navad ni treba razumeti kot bolečo preizkušnjo ampak kot proces, ki vodi v zdrav način življenja. Da bodo odrekanja še manj neprivlačna, smo poskrbeli za lepe nagrade, npr. (kopalke Nancy!), da ne bodo škodljiva, pa bo skrbela specialistka splošne medicine in nacionalna koordinatorica za preventivo srčno žilnih bolezni Jana Govc Eržen. Ste torej pripravljeni na veliko bitko s kilogrami? Se nam boste pridružili? Izpolnite kupon in ga pošljite na naš naslov. Z malo sreče so boste pridružili skupini, kjer boste spoznah ljudi, ki vedo, kako se počutite, s kakšnimi težavami se srečujete ter kako jih zaobiti. Pa še to: dan in uro, ko se bo skupina srečevala ali vadila v fitne-su, bomo določili skupaj in prilagajali posameznikom v skupini. Razlogov za omahovanje preprosto ni! ROZMARI PETEK Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Do ponedeljka smo za sodelovanje v akciji Hujšajte z Novim tednikom prejeli že 21 prijav. Mišice so sestavljene iz mišičnih celic, te iz mišičnih vlaken, te pa iz mišičnih nitk. Vsako mišično celico obdaja ovojnica, ki je povezana v mrežo ovojnic drugih mišičnih celic. To daje mišicam prožnost in trdnost hkrati. Vsako tvorita dva tipa mišičnih vlaken, hitra in počasna. Počasna so tista, ki proizvajajo manjšo napetost in so bolj vzdržljiva ter so zlasti pomembna pri vzdržljivostnih športih. Hitra pa so tista, ki hitro proizvedejo večjo napetost v mišici in so pomembna pri športih, kjer sta pomembni hitrost in moč. Pri treningu moči je predvsem od intenzivnosti vadbe odvisno, na katera vlakna vplivamo. Intenzivnejša kot je vadba (večje breme in manj ponovitev), večji je vpliv na hitra vlakna. Nasprotno pa z manj intenzivno vadbo vplivamo na počasnejša mišična vlakna. Tisti, ki imajo več hitrih vlaken, bodo hitreje napredovah pri vadbi moči, tisti z več počasnih vlaken pa pri treningu vzdržljivosti. Značilnost treninga največje moči je vadba z velikimi bremeni in malo ponovitvami znotraj ene serije, tako da zadnje ponovitve pomenijo največji napor. Odmori so dolgi in omogočijo popolno regeneracijo. Za razvoj hitre moči z utežna je značilno, da se uporablja manjše breme, izvedba pa jez največjo možno hitrostjo. Oba tipa treningov sta primerna » mo za izkušene športnike, ki imajo zelo dobro tehniko <■ la, saj lahko drugače zelo hm pride do poškodb. Pri trei gu vzdržljivosti uporablj. bremena, ki nam omogoi večje število ponovitev. Ta čin treninga ne spodbuja značilnega prirastka mišic, ampak vpliva na njihovo aerobno spo1 sobnost. Trening za pridobi nje mišične mase pa zahtt posebno delitev mišičnih skupin na posameznem treninga Ta način treninga vpliva na prirastek mišic. Nagradno vprašanje Kako drugače imajo skeletne mišice? Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebati nagrajenca, dobitnika kupona za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ah Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. V prejšnji številki smo vas povabili k hujšanju z nami, vabilo velja tudi danes, potem pa bomo izmed vseh prejetih kuponov izžrebali 10 ljudi, ki bodo začetek počitnic pričakali z nekaj kilogrami manj. Verjetno vas zanima, zakaj bomo sploh oblikovah skupino. Preprosto zato, ker posameznik pogosto nima dovolj trdne volje, da bi vztrajal pri cilju, ki si ga je zadal. Pri odločitvi za hujšanje ter pri vztrajanju igra pomembno vlogo pomoč skupine. Ljudje, ki so se zbrali zato, ker jih pesti enaka nadloga in si želijo enak rezultat, se znajo spodbujati, opogumljati in imajo razumevanje drug do drugega. Pa še eno prednost skupine je treba omeniti: več glav zagotovo več ve. Če ste že kdaj poskušali s hujšanjem, potem veste, da pridejo dnevi, ko si takooooo lačen, da se enostavno pregrešiš. Ko pa enkrat narediš »izjemo«, zaradi slabe vesti pogosto kar odnehaš. Na srečanjih skupine bomo izvedeli, kako se izogniti prehranskim in »lenobnim« skušnjavam, kako vztrajati tudi, če se vsi okoli tebe mastijo, kaj skuhati, da bo vseeno okusno... In zakaj omenjam »lenobne« skušnjave? Zato, ker hujšanje brez telesne aktivnosti ni zdravo hujšanje. Tudi pri tem bomo uporabili »moč skupine«, saj bomo enkrat tedensko skupaj vadili v fit-nesu. Za-vas bo to seveda brezplačno! S tedenskimi prispevki v Novem tedniku pa bomo z nasveti pomagali KUPON Ime in priimek:_ Naslov, telefon:_ Telesna višina:_ Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. \ y KUPON TOP FIT REŠITEV:________ yw V srcu Evrope od 24. 4. do 9. 5. 2004 Brez dvoma Mercator najboljši sosed NASVETI Mlada moda v evropskih zvezdah I Celjski Narodni dom je Irejšnji ponedeljek zažije! v znamenju mode, saj K Srednja in strokovna [oklicna šola na priredi-bi Modni utrinki v evropskih zvezdah prikazala »oje pomladne modne vitje ob vstopu Slovenije v (Prireditev je bila povezala z vsemi smermi šolskih lobraževalnih programov; Id tekstila, frizerstva, strojništva, avtomehanikov in prometa. Svoje občutke za inodni jutri so mladi pod fodstvom mentorjev izrazili skozi retrospektivo preteklih modnih vzdušij; da jii našli možnosti, kako polti prepoznaven med vejmi narodi. Optimistično, mladostno idoživo kolekcijo, ustvar-;no iz poplina in jearsya, v kontrastu z novimi tehnološkimi inovativnostmi, ki ostajajo svet prestiža, je prikazala Mojca Hramec. Jo-landa Deleja se je ob ustvar- janju ljubkih otroških modnih izpeljank pozabavala tudi z oblačili za rojstnodnev-ne zabave z domiselnimi ročno izdelanimi dodatki in nakitom. Polonca Kladnik je podoživljala lepote Slovenije skozi prizmo barvitih pletenin; takšnih, kot so lepote Slovenije. Za mlade sveto-valjanke, ki ljubijo potovanja po Evropi, ki jih navdihujejo naravni pojavi, reliefne strukture pokrajih ... so ideje Anite Božnik, ki zajemajo v sodobnih zguban-kah tudi futuristične tren-dovske elemente. Modnim sanjam, uokvirjenim s sončnimi žarki in evropskimi zvezdicami, se je prepustila Brigita Polak. Všečna ideja in izvedba prireditve, ki je dosegla svoj namen; ne le željo, temveč tudi prvi korak k prodornemu vstopu na evropski trg, za katerega je v tekstilni dejavnosti žal vedno manj prostora. Foto: GREGOR KATIČ Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVN1K www.novitednik.com Imamo prenovljeno in w««»i>i> Srebrnimi, rosa trave ... modni nakit iOAMAS ■ ta vsa srca... A P"» A (V/l A O *n MfcJaalVItlO Celje, Ljubljanska 10 CM—mastnak OGRAJNI SISTEMI DVORIŠČNA VRATA 02/42-60-140 ©51 350 520 90,6 95,1 mmmi 95,9 100,3 Kárntner Sparkasse svetuje: Korak pred konkurenco s krediti za podjetnike David Salobir Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 55 50 info@sparkasse.si Več na www.sparkasse.si Dobre poslovne ideje zahtevajo dobrega poslovnega partnerja. Želite ustvariti poslovne prostore, povečati obstoječe ali posodobiti njihovo infrastrukturo? Kâmtner Sparkasse je partner, ki se odzove na vaše zahteve s celo vrsto prednosti. Naš investicijski kredit z devizno klavzulo med drugim omogoča: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let • možnost moratorija na odplačevanje glavnice • izplačilo kredita v več delih • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja • brezplačno strokovno svetovanje na sedežu vašega podjetja Zaupanja vredni strokovnjaki so vam vedno navoljo. SPARKASSE S Moderna evropska banka Nova Opel Astra. Ko verjamete svojim ocem. Ne spreglejte: Astra ponuja dinamično interaktivno podvozje IDSPlus, stikalo SportSwitch za še hitrejše pospeševanje, motorje ECOTEC z močjo do 125 kW (170 KM) in je edina v svojem razredu opremljena s sistemom dinamičnih žarometov (ÀFL). Izkoristite ekskluzivno ponudbo paketov dodatne opreme in ugodnosti po sistemu Staro za novo ob pričetku prodaje nove Astre. Celo veter se ji ne more upreti Nova astra na slovenskem trgu V teh dneh se je začela prodaja nove Oplove astre. Avto je za nemško tovarno izjemnega pomena, saj jim ne gre prav dobro. Astra bo za začetek na voljo zgolj v 5-vrat-ni izvedbi, kasneje pride še cel kup drugih variant. Tlidi na slovenskem trgu bo na voljo s kar osmimi motorji, in sicer petimi bencinskimi in tremi turbodizelskimi z močmi od najmanj 80 do največ 200 KM. Vsi mo. torji prihajajo iz znane serije Ecotec s < štirimi ventili na valj in ustrezajo okoljskim predpisom Euro 4, ki bodo začeli veljati le-ta 2006. Menjalnikov je precej, saj bo mo-goče izbirati med 5- in 6-stopenjskima ročnima in samodejnim easytronic. Kupcem bo avto na voljo s petimi različnimi paketi opre- Najosnovnejša izvedenka Oplove astre 1,41GV bo stala nekaj več kot 3,3 milijona tolarjev. Junija prihaja SL 65 AMG Nemški AMG, ki se ukvarja s predelavo serijsko izdelanih mercedesov, ponuja SL 65 AMG, najmočnejšo izvedenko tega roadsterja, ki je od lani povsem prenovljen. Za pogon pri avtu skrbi 12-valjni bencinski motor z dvojnim turbinskim polnilnikom in 612 KM; ta motor poganja tudi mercedes CL 65 AMG. Po tovarniških podatkih bo avto zmogel pospešiti do 100 km/h v 4,2 sekunde in do 100 km/h, serijsko bo opremljen s kar 19-palčnimi platišči in 5-stopenjskim samodejnim menjalnikom z možnostjo ročnega prestavljanja. Prodaja naj bi se začela junija, cena pa še ni znana. RO+SO Milijonti focus Ford izdeluje focusa (na sliki) v različnih tovarnah, v španski tovarni v Valenciji pa so pred nedavnim izdelali milijonto vozilo. V omenjeni tovarni so lani naredili 384 tisoč focusov, medtem ko so jih v Evropi prodah vsega skupaj 468 tisoč. Prihaja mustang GT-R Bo Kuvajt kupil VW? Poročali smo že, da ima koncem Volkswagen statut, ki skoraj onemogoča prevzem, pa naj bo ta prijateljski ali sovražni. Izjemno velik delničar v skupini VW je dežela Spodnja Saška, ki ima v lasti približno 20 odstotkov delnic koncema. EU je že pred časom zahtevala spremembo tega statuta, sicer sledi kazen. Zdaj prihajajo novice, da naj bi Spodnja Saška prodajala omenjeni delež v VW, kupec pa naj bi bil ali Deutsche Bank ali pa država Kuvajt Kaj se bo v resnici zgodilo, je seveda težko reči, videti pa je, da so pred VW drugačni časi. AVTO ClïLJIï d Sedež in prodajo: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 Ameriški Ford je lani postavil na ogled, zdaj pa postavlja počasi tudi na cesto, novo generacijo mustanga. Avto velja za kultnega, zlasti na drugi strani luže, medtem ko ga na evropskih tleh častijo razmeroma redki. Tovarna ponuja še dirkalno izvedenko z oznako GT-R (na sli- ki). Kot napovedujejo, bo avto poganjal motor, ki bo zmogel 440 KM (5,0 litra, osem-valjnik), za kratek čas pa tudi več kot 500 KM. Ob tem ima GT-R kar 85 odstotkov serijskih sestavnih delov, kar naj bi pomenilo, da bo njegovo vzdrževanje bistveno cenejše. O cenah vozila pa ni še nič znanega. rs. , motili ÍÍSNEMER^"° pravo smer, ostalo pa se uredilo samo od sebe. Ona: Čeprav je bilo v za ku videti še tako brezupno, bodo kmalu pokazale novi temative, ki vam bodo kon odprle pot do uspeha pri osi za katero si želite, da bi bili kaj več kot le prijatelj. On: Dobro premislite, pra storite naslednji korak, à kasneje ne boste očitali. Oh ja možnost, da boste tako < bili več! Nikar ne pozabite partnerko, saj sprernljavsak korak. Ona: Če hočete trezi sno presojo, si morate sneti' sko ter se odkrito pogovoi Čustva bodo obojestranska, to ni prav nobenega vzroka sramežljivost. Na koncu bo veliko bolje, kot ste pričaka li. On: Najbolj vas bodo rol seljevale majhne in na videzj vsem nepomembne stvari, kil do precej olajšale napetost, vam je začela že počasi fe dati. Le zakaj bi vedno s0 garali? Ona: Prizadevanja pri pri) nem znancu bodo začela p"' si dajati tudi konkretne ret tate, zato se vam obeta obà je, ko se boste počutili ljub* no kot že dolgo ne. Nikal zapravite priložnosti. On: Srečali boste prijatelja katerimi že dolgo niste i"" stikov in spoznali, da zelo P grešate staro družbo in Z0 mive pustolovščine. Življeg pač takšno, da se vse lepo ■ krat konča! NEBC IML 17 30. 20.30. 23.20 Zbiralec žřvljsnj 13.50.16.10,18.30.20.50,23.10 Koliiinski popust 11.20.13.30.15.40.18.10. 20.20.22.50 Šoli ročki 12.30.15.30,17.50. 20.10.22.30 Scooby doo 2: Poiatti na prostosti 11.00. 13.00.15.00,17.00 Gothika 2130.19.10. 21.20 13.20. 16.00.21.00.23.40 . Peter Pan (sinhroniziran v slovenščino) 12.00. 14.20. 16.40 19.00. 21.10.23.50 Maček v klobuku 11.40. 14.00. 16.20. 1820 In prišla je Polly 21.30 liGENOA: predstave so vsak dan predstave so od (etrtka do nedelje predstave 50 v petek in jutom KOLOSEJ 14.00.16.10,18.20.20.30.22.40 14.40 (v četrtek in petek odpadel. 16.50.19.00 (v sredo odpade). 21.10,^.^0 In pnila je Poly 19.00 (sreda) Ledena doba 14.00 (četrtek) Očkov vrtec 14.00 (petek) Čudež v Berlinu 1150.16.20.18.50. 21.20, 23.50 Maíek v klobuku 13.40 15.30.17.20,19.10 Zbogom, Laninl 21.00, 23.30 liGENOA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto prcdtieve so oil četrtka do nedelje 20.00 art program: V NEDELJA 18.00 Trinajstletmci 20.00 Preko vseh meji PETEK 20.00 Teksaški pokol z motorko NEDELJA 18.00 Teksaški pokol z motorko PETEK 19.00 Škrat 21.00 Velika riba SOBOTA 19.00 Velika riba 21.00 Škrat NEDELJA 18.00 Škrat 21.00 Velika riba 16.00 18.00 20.00 17.00 19.00 9.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Dnevi odprtih vrat 21.00 Branibor pub 19.00 Cerkev sv. Jožefa, Celje 21.00 Mladinski center Velenje Ročka riada območna revija mladih rok sku- 9.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Dnevi odprtih vrat 20.00 Pod Belim dvorom Velenje Kresovanje 20.00 Caldera kafe Celje_ Tamburaši iz Cirkulan koncert slovenskih ljudskih viž 19.30 SLG Celje Starlight express koncert ob praznovanju 1. rojstnega dne in vstopu v EU ze naših staršev Oder pod odrom, abonma po posebnem razporedu in izven Tenorist Janez Lotrič, Slovenski oktet in Akord iz Celja Razstave Razstavišče Barbara Velenje: razstava likovnih del Jožeta Kumra, do 12. 5. Celjski dom, kavarna: jubilejna razstava likovnih del Anje Maček K., do 16. 5. Galerija Otto Škofja vas: razstava fotografij celjskih motoristov Norbena Salobirja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31.8. Likovni salon Celje: razstava del Iztoka Š majsa-Munija, do 8.5. Krekova banka Celje: razstava akri-lov na platnu Vlada Geršaka, do 30. 4. Gostišče Hochkraut Tremerje: stalna razstava olj na platnu Vlada Geršaka. Cinkarna Celje: razstava Rože za mamo, umetniške fotografije Valentine Šket iz Žalca, do 30.4. Velika avla KD Slovenske Konjice: razstavljajo člani Društva šaleških likovnikov. Mala avla KD Slovenske Konjice: fotografska razstava Andraža Korošca Skozi moje oči. OŠ Rečica ob Savinji: razstava slikarskih del Vinka Železnikarja, do 2. 5. Pokrajinski muzej Celje: razstava Kuharca, avtorja mag. VladimirjaŠli-barja, do 31. 10.; Cesarica Barbara: na novo oblikovani izdelki svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja ter olja in grafike akademskega sli- ČETRTEK Medvedja brata Zapri gobec Gothika PETEK Paler Pan Gothika Zapri gobec - glasno predvajanje Gothika mala dvorana Medvedja brata Scooby-doo 2: Pošasti na prostosti NEDELJA Zapri gobec Gothika mala dvorana - otroška matineja Scooby - doo2: Pošasti na prostosti Peter Pan PONEDELJEK Gothika Zapri gobec mala dvorana Filmski ciklus: Estrogenska brigada: Frida TOREK Zapri gobec Gothika mala dvorana Rimski ciklus: Estrogenska brigada: Frida Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30 19.30 SLG Celje_ T. Kosi: Metamorfoze abonma torek večerni in izven 10.30 Celjski dom in ploščad n, Krekovem trgu_ Pleši, pleši... medobmočnosrečanjeotmških folklornih skupin 0 Šolski center Cel Raziskovalne naloge srednješolcev javna predstavitev 19.00 Dom sv. Jožefa__ Obvladujemo stres, premagujemo tesnobnost in depresivnost Iskrica za dušo odprtje razstave karja Rudija Španzla, do 9. 5.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji, do maja. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... O porušenih celjskih cerkvah, do 30. 6. Kulturni klub Ivana Cankarja Celje: razstava likovnih del različnih avtorjev, do 30. 4. Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje: razstava akvarelov in pa-stelov turške slikarke Mizyal Karabi-berNacaroglu, do 11.5.; prodajna razstava slik slikarjev iz 15 držav, do 11. 5.; razstava nagrajenih likovnih del iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9. Galerija Borovo: razstava olj na platnu Branka Gajšta, do 4.5. Občina Slovenske Konjice: razstavlja Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč. NLB Slovenske Konjice: razstavlja Zlatko Prah. ZD Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec-Didi. Salon pohištva Slovenske Konjice: razstava del članov Društva konjiških likovnikov. Gostišče Urbanček, Dramlje: razstava olj na platnu Draga lliča, do 31. 5. Osrednja knjižnica Celje: razstava Celjanke in Celjani 2004, avtorja Janka Germadnika, do 18.5.; razstava raziskovalnih nalog Raziskovalci znova vabijo na razstavo, do 16.6. Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstava aktov Vojjca Kumra. 19.30 Narodni dom Celje L. Barfuss: Seksualne nevroze naših staršev Oder pod odrom, abonma po posebnem razporedu in izven Avla OŠ ob Dravinji: tematska razstava ob 250-letnici rojstva Jurija Vege. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: razstava del članov Društva konjiških li-kavnikov. Avla SB Celje: razstava Mednarodni dan mladinske književnosti, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole, do 3.5. Galerija Volk: razstava Celje v sli-karjevi podobi, dela slikarskega Ex-tem-pora ljubiteljskih likovnikov, do 30.4., razstava del Dragotina Vlasta Paniča, od 3. do 29. 5. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava del Vlada Geršaka. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Rie-merja: beneška šola Leonardo da Vinci, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin. Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar; Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije. Stalne razstave Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka. Stari pisker: stalna postavitev. Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. i lilTERIIET KRMRriR STRHE ' STRI1ET0W UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) FOTO DELAVNICA STANE. 8. in 9. maj 2004 dvodnevna e-foto delavnica, prijave in informacije: iks@filter-slovenia.org ali 03/492-41-69, od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 www.fUter-slovenia.org 8. Knjižni teden v Mercator centru Celje PONEDELJEK 9.00 Otvoritev 8. Knjižnega tedna 11.00 Nastop Malega pihalnega orkestra GŠ Celje 16.45 Ciciklubova nagradna igra za otroke in mladino 17.00 Iščem svoj svet: Vatroslav Oblak, pionir zgodovinske slovnice in lektologije slovenskega jezika TOREK 11.00 O slonu, ki je znal leteti, lutkovna predstava 16.45 Ciciklubova nagradna igra za otroke in mladino 17.00 Najboljša izvirna slovenska slikanica: Obuti maček SREDA 11.00 Pika Nogavička, gledališka predstava 16.45 Ciciklubova nagradna igra za otroke in mladino 17.00 Čombo, sončni kralj, gledališka predstava M Kulturnica Velenje Pravljične ure sobota od 10.30 do 11.15 90,6 95,1 RADIO CELJE 95,9 100,3 FS žmoti med počitnicami od 11.00 do 16.00 H, kresovanje pod Starim gradom, nastop okoli 30 glasbenikov, petek ob 19.00 Jezikovni tečaji španščina: četrtek ob 18.00 italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice Meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 NOVO!!! V ponedeljek od 18.00 do 19.30 brezplačno sproščanje in meditacija. Življenje naj bo eno samo veselje, ples in meditacija (OSHO). Potopisno predavanje Katalonija in Katalonci četrtek ob 19.00 Kresovanje petek ob 21.00, atrij MCC Jezikovne delavnice francoščina nadaljevalna: ponedeljek ob 17.00 italijanščina: torek ob 16.30 nemščina začetna: torek ob 19.30 španščina začetna: sreda ob 17.00 nemščina nadaljevalna: sreda ob 18.30 španščina nadaljevalna: petek ob 18.30 NOVO: portugalščina: petek ob 16.30 Slikarska delavnica Slikarska delavnica Mravljica, vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Stalnice Kreativne delavnice po predhodni najavi brezplačno, od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 12.00 Kreativne delavnice vodi Barbara Zupane, brezplač->, petek od 16.00 do 18.00 V soboto, 1. maja vabljeni n tradicionalni prvomajski izlet na Resevno. Od 12. ure dalje si na jasi obetajo družabne igre, glasba in prijetno druženje. V sredo, 5. maja vabljeni v Ljubljano - Bežigrad, kjer bo od 13. ure potekala Škisova tržnica, n kateri se bodo predstavili študentski klubi. Klub Q Smeh \jtffi Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita: ponedeljek od 13.00 do 15.00 gledališke delavnice: sreda ob 13.45 pomoč pri učenju: četrtek, lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) Kresovanje na gradu vstop v EU, glasbeni pospeševalci Duomitrije, petek ob 21.00 Vstop v EU, praznik dela, šo-torenje & prvomajski zajtrk na gradu glasbeni pospeševalci Duomitrije sobota Rekreacija: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton: od 18.00 do 19.00 odbojka: od 19.00 do 20.00 košarka: od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje: od 19.30 do 21.00 Ljubljančan v Celju Ljubljanski policist v civilu usmerjal celjski promet - to je najkrajši opis ponedeljkovega nenavadnega dogodka na križišču pri Vrtnici. Šlo je seveda za nove evropske prvake, ki so si dali duška v bližnjem lokalu, nato zaustavljali avtomobile in čistili vetrobranska stekla, potem pa celo na cesti posedli na stole. Prihiteli so domači policisti. Ko so uvideli, da gre za Uroša Zormana in njegove soigralce, pa so se jim razlezli široki nasmeški. Foto: AŠ Ure pravljic Očitno ima vranski župan Franc Sušnik zelo rad pravljice. Včasih jih, kot na primer poslanec v parlamentu, posluša, včasih pa bere - kot na fotografiji, ko je v občinski knjižnici otroke v pravljična doživetja popeljal z zgodbama o žab-čevi poroki in sedmih princih. Menda je župan pravljici zelo doživeto prebral, kar pa ni čudno, saj v parlamentu skoraj cele tedne prisostvuje takšnim in drugačnim uram pravljic. PC LEVEČ, Leveč 18, 3301 Petrovče, tel.: 03/4267-582 Pozavnist J^esnina ODPRODAJA KUHINJSKIH EKSPONATOV Z BELO TEHNIKO I PO IZREDNO UGODNIH CENAH DELOVNI ČAS: delavnik od 8.-20. ure sobota od 8.-17. ure _ ste bili POŠKODOVANI poravnava V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? CELJE. Ljubljanska cesta 20 těl, številka: 080 13 14 Najboljši strelec rokometne lige prvakov Sergej Rutenka je bil tako židane volje, da je v Mavericku prijel za pozavno in »pomagal« orkestru Gorana Bregoviča pri izvedbi skladbe z besedilom: »Evo zore, evo zore, Bogu da se pomolim ...« Fešta je bila nora, junaki pa so se fotografirali z vsemi, ki so to želeli, in se jim podpisovali na vsemogoče. Foto: AŠ Nov parket za novo diskoteko? Prekaljenemu parketarjj Robiju Mikoli, ki pravi, ti je seks na pravem parketu bolj ši kot na nepravi postelji, prišlo na uho, da kani uspe šni podjetnik Jože Trbovc, pi vi mož Witboyď, jesejii v okolici Celja odpreti novo dis" teko. Ker vsaka nova zgrat potrebuje trda in lepa tla, je imel Mikola ves večer napeta ušesa, Jože pa je že razmišljal, kako naj ga prepriča za čim cenejšo uslugo. Vse najboljše, Enco »Happy birthday, dragi Enco,« je v ponedeljek zvečer donelo po celjskem lokalu Barka, kjer je gostinec Bojan Cvelfer, za prijatelje Enco, sicer tudi lastnik znane mestne fotokopimice, proslavljal svoj rojstni dan. Premierno je predstavil svojo novo baretko, ki jo je kupil na nedavnem potovanju po Kubi, kjer je osebno spoznal samega Fi-dela Castra. »Ne boste verjeli, toda Fidel sploh ni tako velik frajer, kot si mislimo. Njegova slava je že zdavnaj ugasnila. Je pa res, da še vedno premore najboljše cigare na svetu,« nam je razložil in se zapletel v zanimiv pogovor s svojo novo natakarico Tjašo. Celje PLESKA«^ FASAOERSTVO 041/651 056 in 03/490 0222 Tina šla med Krimovke? Vse bolj medijsko prisotna le-potička Tina Pulko se na svoji internetni strani, ki jo skrbno ureja celjski zgodovinar in računalniški mojster Gorazd Ba-bič, na eni izmed slik že pripravlja na resen vstop v Nato. Pred kratkim je predstavila še svoj glasbeni prvenec. Med povabljenci je bil tudi trener ženskih rokometnih šampionk Krima, Celjan Tone Tiselj, ki bi postavno Štajerko lahko vnova-čil med svoje športnice. Brez dvoma bi pobrala naziv miss športa. IZTOK GARTNER