fcto 1888. 1 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos I — Izdan in razposlan dne 15. januvarja 1882. 1. Ukaz ministra za bogočastje in uk dogovorilo z ministrom za poljedelstvo od 8. decembra 1881, ° vvedenji teoretičnih državnih preizkušenj za poljedelski in gozdarski nk na visoki šoli za zemljedelstvo. Na temelji Najvišje odloke od 27. novembra 1881 izdajem naslednja Določila za teoretične državne preizkušnje o poljedelskem in gozdarskem uku. §• l. V ovedbo znanstvene omike v poljedelstvu in gozdarstvu, katero je kdo na vis(>ki Šoli za zemljedelstvo ali po nje merilu (§§. 6 in 11) dosegel, bivajo državne preizkušnje, in to prva ali splošna o naukah podlogo dajočib; druga ali strok ovna preizkušnja o učnih strokah, katere pose be pripadajo poljedelskemu in gozdarskemu uku. §. 2. Predmeti prve državne preizkušnje so : u) za poljedelski uk: fizika, kemija, botanika, zoologija, geologija, narodno gospodarstvo; b) za gozdarski uk: fizika, kemija, botanika, geologija, višja matematika, geodezija, narodno gospodarstvo. §• 3. Predmeti druge državne preizkušnje so: a) za p o 1 jedolski uk: rastlinska zareja, živalska zareja, poljedelsko mašin-stvo in izboljševalstvo, poljedelsko-kemijska tehnologija, nauk o vršbi poljedelstva, zakonoznanstvo. (Sloveniich.j 1 b) za gozdarski uk: zareja gozdov, jemanje užitkov iz gozda, obramba gozdov, nauk o vršbi gozdarstva, izračunjanje vrednosti gozdov, gozdarsko stavitelj8tvo in mašinstvo, zakonoznanstvo. §• 4. Znanje naslednjih učnih strok treba je pri državnih preizkušnjah izkazati s prineseno svedočbo o napredku, katera mora obsezati najmanj ocenilo „dobro“, namreč : pri prvi državni preizkušnji poljedelskega učenja znanje „početkov p o lj emerstva“ ; pri prvi preizkušnji gozdarskega učenja znanje „opisnega ali likopis-nega merstva“, in pri drugi državni preizkušnji znanje „go z d ars k o - kemij ske tehnologije“ in „gozdarsko risanje črtežev in tal“. Prva državna preizkušnja. §. 5. Prvo državno preizkušnjo opraviti je konci tretjega ali v tečaji četrtega poluletja (semestra). Za njo se kot redni rokovi določajo poslednji tedni zimskega poluletja in prvi tedni poletnega poluletja, a kot preizreden rok določajo se prvi tedni zimskega poluletja. V preizrednem roku smejo se praviloma pripuščati samo tisti kandidati, ki so bili o kateri preizkušnji v rednih rokih vrženi (reprobovani), in katerim se tedaj ni določil daljši rok za ponovo preizkušnje. Izimno se v tem roku pripuščajo k prvi državni preizkušnji tudi taki kan-didatje, ki so se bili pravočasno v poprejšnjem rednem roku oglasili, pa jim je brez njih krivnje bil kak zadržek ubranil priti k preizkušnji pod uvetom, da so kandidatje ta zadržek še pred preizkušnjo izkazali ter ob enem zaprosili za pripust v preizrednem roku. Vendar sme ta iziinni pripust samo ukovni minister dovoliti na predlog preizkusne komisije. §. 6. Za pripuščenje k prvi državni preizkušnji naj kandidat pismeno prosi prl prvosedniku dotične preizkusne komisije, priloživši svoji prošnji naslednja izka-zila, namreč: 1. matično vpisnico ; 2. svedočbo zrelosti ali listino, ki to svedočbo zamenjuje (nadomešča); 3. zglasitveno knjižico, odnosno izkaz, da je kandidat bil najmanj tri poluletja kot reden poslušatelj vpisan na visoki šoli zemljedelstva ali na zavodu njej enakem, ter obiskoval vso nauke, o katerih se suče prva državna preizkušnja, lU vse dotične praktične vaje. Katere posamične nauke in vajo je razumeti pod tem, ustanavlja priporočeni učni črtež visoke šolo za zemljedelstvo. 4. Svedočbo o napredku iz strok, katere so v §. 4 za prvo državno prc' izkušnjo imenovane. Vse te listine treba je podati v izvorniku ter morajo iste ležati pred komi-®ijo v tem, ko traja preizkušnja. §• 7. Prošnje za pripust k splošnim državnim preiskušnjam konci zimskega polu-letja podajati je najmanj šest tednov, predno se to poluletje sklene, a zglasitve za preizkušnje o začetku letnega semestra najpozneje do te dobe, ko se zimsko Poluletje sklepa. Prvosednik naj prošnje in priloge pretehta ter če ni pomišljaja proti pri-puščanju k preizkušnji, va-nje takoj privoli s kratkim odlokom, ki ga na prošnjo samo zapiše. §• 8. Pri malih pomišljajih, ki jih kandidat lahko brž odstrani, naj mu se dadd primerna naročila. V dvojbenih slučajih, sosebno pri kandidatih, kateri so v §. 6, točki 3, namignjene posamične nauke deloma ali po vsem poslušali na katerem drugem visoki šoli zemljedelstva enakem zavodu, zavisen je pripust k prvi državni preizkušnji od privoljenja preizkusne komisije. Ako komisija komu pripust k prvi državni preizkušnji odreče, odprt mu je zoper to odreko utečaj na ukovno ministerstvo. §. 9. Po doteku roka za zglasitve presodi prvosednik po številu preizkusiteljev, kolikor jih je, bode li — brez nesorazmerne prikrate učitvenega časa — dovoljno, postaviti eno preizkusno komisijo, ali pa če bode treba postaviti po dve ali po veČ istodobno preizskušavajočih posebnih komisij. Ako se pokaže potreba, pomnožiti preizkusitéIje, poroča on o tem ministerstvu. On ustanavlja dalje, koliko dni bode preizkušnja, in pristavlja po abecednem redu vsakemu kandidatu dan, o katerem, in če delujeta dve posebni komisiji ali več njih, številko komisije, pred katero mora vsak kandidat priti; njegova je dalje skrb, da se takö uravnani imenik nabije na črni deski ter s tem razglasi. Draga državna preizkušnja. §• 10. Strokovna preizkušnja ne more se opraviti pred nego v poslednjih tednih istega poluletja, a v drugem strokovne preizkušnje niso navezane na nikak določen rok, marveč utegnejo biti celo leto, samo o jesenskih in vmesnih šolskih Plaznikih ne. §• H- Za pripuščenje k drugi državni (strokovni) preizkušnji mora kandidat pismeno prositi prvosednika dotične komisije, priloživsi potrebne izkaze. Zahtevajo se ti izkazi: 1. Zglasitvena knjižica, odnosno dokaz, da je kandidat vsega skup najmanj Šest poluletij in po uspešno opravljeni pri državni preizkušnji najmanj tri, od- nosno dve poluletji na visoki šoli zemljedelstva ali na kakem tej šoli enakem zavodu poslušal vse nauke, ki so predmet državni preizkušnji njegove stroke in pa dotične praktične vaje. Katere posamične nauke in vaje je razumeti pod tem, ustanavlja priporočeni učni črtež visoke šole za zemljedelstvo. 2. Svedočba o opravljeni prvi državni preizkušnji. 3. Svedočbe napredka o učnih strokah v §. 4 za strokovno preizkušnjo zapovedanih; kakor tudi iz strok, o katerih se je grafično vaditi, po eno grafično delo (gozdarski črteži, konstrukcijne vadbe it.), katera dela morajo biti overovljena o tem, da jih je kandidat sam izvedel. Vse te listine treba je podati v izvorniku ter morajo iste ležati pred komisijo v tem, ko traja preizkušnja. §. 12. Dneve preizkušenj postavlja prvosednik za vsak slučaj posebej. A drži naj se sploh tistega reda, po katerem so se kandidatjn pri njem zglasili za preizkušnjo. §• 13. A ko prvosednik, odnosno komisija odreče kandidatu pripust k drugi državni preizkušnji, pristoji le-temu utečaj na ukovnega ministra. Vknpna določila za obe držami preizskušnji. §• U. Za državne preizkušnje postavlja ukovni minister posebne državne preizkusne komisije. Pri vsaki izmed njih službujejo za preiskusiielje praviloma v prvi vrsti profesorji in po potrebi tudi docenti visoke šole zemljedelstvene za tiste stroke, m katerih so kandidatje izprašujejo. Ali v te komisije poklicuje ukovni minister zaslišavši profesorski zbor tudi preizkusitelje, kateri ne pripadajo zavodu temu. Vsak v to funkcijo pozvani profesor ali uradnik ima dolžnost, prevzeti J°; Kadar bi za kateri predmet bila postavljena dva preizkusitelja ali kadar bi jih bilo več, vrsté ali čredijo se oni pri preizkušnjah. §•15. Ukovni minister imenuje izmed preizkusiteljev za vsako štirih preizkuševalnih skupin po enega prvosednika in po enega namestnika mu. Kadar bi kak zadržek obema prvosednikoma na poti bil, prevzame prvo* sedstvo tist izmed udov preizkusne komisije, kateri je po službenih letih najstarji. Prvosednik, imenovani namestnik in preizkusni komisarji so skup glavna komisja. Iz njih sestavlja prvosednik po svojem blagorazumji komisarje za posamič1'6 preizkušnje (posebne komisarje). §. 16. Minister za uk in minister poljedelstva lahko k obema preizkušnjama od-P°Šljeta posebne vladne komisarje. §. 17. Vsak kandidat naj na določen dan pride k preizkušnji. Ako ga ne bode, zapnejo ga škodljive posledice, ki izvirajo iz tega. Vsi kandidatje, katerim je za preizkušnjo postavljen on in isti dan, morajo vta dan priti, predno se začne preizkušanje, ter pričujoči biti, dokler ne storč preizkušnje. §• 18. Mena dni preizkušnje med dvema ali več kandidati dopušča se samo z do-volbo prvosedstvujočega in — kadar sta dve posebni komisij — samo pod uve-tom, da vsled mene ni treba izpreminjati komisijskega oddelka, kateri je bil kandidatom poprej določen. §. 19. Državne preizkušnje so ustne in javne. Ves čas, dokler trajajo preizkušnje, morajo prvosednik in večina preizkusi-teljev biti pričujoči. Preizkušnja za posamičnega kandidata naj vsega skup ne traja čez 3 ure. Pri obojni državni preizkušnji dopuščeno je ozirati se na prinesene sve-doČbe o napredku brez takih, katere izkazujejo samo dostaten uspeli, ter po meri ocenila, katero obsezajo one iz strok državne preizkušnje, primerno okrajšati preizkušnjo pri dotičnih naukak. §. 20. Posvetovanje in glasovanje komisije o uspehu opravljene preizkušnje ni javno. Najpred izreče preizkusitelj, priznava li, da je kandidat iz njegovega pred-ttieta obstal pri preizkušnji ali ne, na to razpravlja komisija skupni izhod (posle-dek) preizkušnje ter poistinja (konstatuje), je li kandidat potrjen ali vržen (apro-biran ali reprobiran). Nobena državna preizkušnja, pri kateri kandidat tudi iz enega samega predmeta ni zadovolil, ne more se smatrati za uspešno opravljeno. Ako seje takč primerilo pri več nego enem predmetu, treba je glasovati o roku, pred izte-čajem katerega se kandidat ne more pripustiti k ponovi državne preizkušnje. Uspeh preizkušnje iz posamičnih nauk naznačuje se z ocenili „izvrstno“, »prav dobro“, „dobro“, „dovoljno“ in „nedovoljno“ in preizkusitelj ga vpisuje v poseben zapisnik. Iz ocenitve uspehov v posamičnih predmetih preizkušnje konstatuje se v končnem ocenilu, če je kandidat v preizkušnji pokazal, da je „sposoben“ ali »z izvrščino sposoben“. Pri tem se gleda tudi na ocenila, ki jih je kdo pri preizkušnjah o napredku (§. 4) dobil. §. 21. Ako kandidat samo iz enega predmeta ni zadovolil, sme se po izteku dveh Mesecev pripustiti, da svojo brezuspešno posamično preizkušnjo popravi. Ako po tem zopet dobi ocenilo „nedovoljno“, sme se še enkrat in to čez štiri mesece pripustiti k popravni preizkušnji. Vsaka taka popravna preizkušnja bivaj v nepritržni navzočnosti prvosednika dotične preizkusne komisije, in če je bil pri prvi preizkušnji kak vladni komisar (§. 16), tudi v pričo tega. §• 22. Ako kandidat iz več nego enega predmeta ni ustregel, sme sc pripustiti samo k ponovi cele skupne preizkušnje, za katero mu komisija rok določi-Ponovni rok za prvo v rednem roku (§. 5) brezuspešno opravljeno državno preizkušnjo sme se določiti bodi za najprvi preizredni rok (meseca oktobra), ali za najprvi redni rok, a ponovni rok za državno preizkušnjo v preizrednem roku brez uspeha opravljeno takisto bodi za najprvi redni ali najprvi preizredni rok, ki pride. Ako kandidat o tej ponovi tudi samo iz enega predmeta ne ustreže, sme se samo k drugokratni ponovi vseskupne preizkušnje pripustiti. Zoper določbo roka za ponovo katere bodi državne preizkušnje, ki izhaja od preizkusne komisije, ni nikakega utečaja. §• 23. Kadar je bil kandidat o prvi državni preizkušnji vržen za celo Šolsko leto, tedaj je na voljo komisiji, določiti tiste stroke, o katerih mora kandidat v tem letu lekcije ali vaje obiskovati. §. 24. Končni izhod preizkušnje se javno razglasi precej po dokončanem posvetovanji ter s pritiskom pečata zabeleži tudi v kandidatovo zglasitveno knjižico, pristavivši pri reprobaoiji ponovni rok in druge reprobovancu naložene uvete pripuščenja k vnovični preizkušnji. §• 25. O uspešno storjenih preizkušnjah izdajd se državno-preizkusne svedočbe. Svedočbe o državnih preizkušnjah naj — poleg rodovnice kandidatove W naznambe o njegovem obrazovanji, in dneva preizkušnje — obsezajo takd ocenila iz posamičnih predmetov preizkušnje, odnosno iz posamičnih svedočeb (§. 4)> ki jih je zadobiti pred skupno preizkušnjo, kakor tudi končno ocenilo (kalkul)- Svedočbe naj podpišejo prvosednik in vs> preizkusitelji z vladnim komisarjem vred, če je kateri bil, in podkrepiti jih je s pečatom državno-proizkusno komisije. §• 26. Ako visokošolec, predno je uspešno opravil prvo državno preizkušnjo, p°' sluša lekcije ali hodi k vajam, katero po učnem črteži dotične strokovne šole sp»' dajo v višji nego tretji semester, smejo mu se tako za pripuščenje k drugi državni preizkušnji samo tedaj vračunjati, ako je v naj prve m preizrednem roku državno preizkušnjo z uspehom storil. §• 27. Vsak kandidat mora opraviti takso, ki se za eno in drugo obeh državnih Preizkušenj postavlja na deset (10) goldinarjev; odšteti jo mora kandidat predno 8tori preizkušnjo. Takso in pa iznos za štempelj svedočbe o preizkušnji vplačuje se v rektorstveni pisarnici ter se prejme potrdnica. §. 28. Oprost od odplačila takse za preizkušnjo ima mesto samo, če dotična pre-lzkuŠna komisija tako ukrene. Prošnje za oproščenje treba je pismeno vpodajati pri njenem prvosedniku. Nobena oprostitev od takse ne veljâ za ponovo preizkušnje. §. 29. Takse se razdeljujejo po enakih delih med preizkusitelje ; prvosednik dobiva Po dva dela. §• 30. Diplom visoke šole za zemljedelstvo, ki jih je kdo dobil ali jih Še dohode, zamenjujejo, dokler preizkušnje za diplom po zdanjem načinu ostanejo, v vsakem °ziru državne preizkušnje. Ali nihče se ne more dolžnosti, op 2 viti prvo državno preizkušnjo, odvezati z vzklicevanjem na to, da namerja podvreči se preizkušnji za diplom. §. 31. Na poseben predlog ministerstva za poljedelstvo bodo se kandidatje, ki pokažejo svedočbo zrelosti kake gimnazije ali realke, a niso izpolnili vseli v §§. (j ln 11 naštetih uvetov, soscbno uk dovršivši poslušatelji srednjih gozdarskih uči-•'sč, kateri so pod zgornjim uvetom dobili izvrstno odhodno svedočbo, pripuščali k obema državnima preizkušnjama. Tanji načini tega pripuščati ja in postopek, katerega bode držati se pri takih Preizkušnjah, uravnâ, se po dogovoru med ukovnim ministerstvom in ininister-8tvom za poljedelstvo Prehodna določila. 1. Tisti redni poslušatelji, kateri so od začetka šolskega leta 1881/2 na visoki ®°li zemljedclstva vpisani, ki torej o veliki noči 1883 svoje tretje poluletje dokončajo, smejo se o tem rednem roku, a izimno tudi, ako bi kako za prvo državno Preizkušnjo propisanih strok stoprv v četrtem poluletji dotegniti mogli, pri prvem Preizrednem roku (oktobra meseca 1883) k prvi državni preizkušnji pripustiti, nego prošnja za tako izimno preložbo preizkušnje na rok oktobra meseca mora 8e liže konci zimskega poluletja 1882/3 vpoložiti. V drugem pridejo za te poslušatelje vsa zgoraj stoječa določila užev moč. 2. lledni poslušatelji, kateri bodo o začetku Šolskega leta 1882/3 uže tri ali več poluletij vpisani na visoki šoli za zemljedelstvo, smejo prvo državno pi’6' izkušnjo o katerem rednem roku imenovanega Šolskega leta pozneje opraviti in po tem k drugi državni preizkušnji tudi v krajši dobi, nego je v §. 11 ustanovljena, namreč v dobi od treh, odnosno dveh semestrov po storjeni prvi državni preizkušnji pripustiti se, ako so ostali uveti tega izpolnjeni. Tudi sme takim slušateljem obiskovanje posamičnih strok iz semestrov do julija 1882 uže dovršenih izimkoma in to gledé enega samega predmeta preizkusna komisija, a gledé več predmetov samo ukovni minister po nasvetu preizkusne komisije izpregledati, ako jim ne bi več bilo moči poleg tekočih ukov Še one predmete pozneje poslušati. 3. Iz strok, ki so navedene v §. 4 zgornjih določil, smejo tisti slušatelji» kateri so jih do konca šolskega leta 1881/2 uže obiskovali, v teku Šolskega leta 1882/3 takse prosto dotegniti preizkušnje o napredku. 4. Poljedelci in gozdarji, kateri so tist čas, ko obveljâ ta ukaz, uže dovršili visoko šolo za zemljedelstvo ter tudi v drugem oziru ustrezajo uvetom, pod katerimi sme kdo storiti državne preizkušnje, smejo se pod enakimi uveti (točka 2 in 3) z odobrenjem ministra za uk pripustiti k državnim preizkušnjam. 5. O izimnih slučajih, na katere se v teh prehodnih določilih ni mislilo, razloča minister uka po predlogu dotične preizkusne komisije. Coiirail-Eybesfeld s. r. 3. Ukaz trgovinskega miiiistcrstva dogovorno z minister* stvoma za notranje reci in finance od 23. decembra 1881? v zvršitev cesarskega patenta od 4. septembra 1852 (Drž. zak. št. 252), o krošnjarstvu (po ■ ■v • I va.iv hišni kupčiji). Cesarski patent od 4. septembra 1852 (Drž. zak. št. 252) treba je trdo zvr-Ševati, za tega delj ukazuje se takö le: Z ukazom bivšega ministerstva za trgovino, obrte in javne stavbine od 6. oktobra 1855, št. 6914, bila je krošnjarjem dodeljena pravica, hoditi na semnje in dokler trpi semenj, svoje blago v odprtih ali trdnih prodajališčih (šatorjih) oa prodaj ponujati; ta pravica je preklicana in krošnjarji smejo samo hodeč od kraja do kraja in od hiše do hiše — brez stanovitega prodajališča — blago prodajati« Kar prej v misel vzeti ukaz dalje določa, da namreč ni dopuščeno nikoniui krosnjarjenje in semnjarjenje zedinjati, to ostane še veljavno. Z ukazom od 6. oktobra 1855, št. 6914, bilo je krošnjarju samö prepove* dano, posluževati se napreženega voza, „kadar gredoč od hiše do hiše blago *'a prodaj ponuja“, a nasproti mu se je sploh dopustilo, prevažati svoje blago & kraja v kraj bodi na najetem, bodi na svojem vozu. To določilo se utesnjuje ter kode deželnim poglavarjem prepuščeno, vsakemu po razmerih dotične dežele ]zimno podeliti gori omenjeno dovoljenje, da bode krošnjar smel po podstoječem upravnem okoliši ali po nekih delih tega okoliša blago od kraja do kraja (od selišča do selišča) na napreženem vozu prevažati ali s tovorno živino prenašati in to ali samo za take stvari, gledé katerih bi krošnjarska (pohišna) kupčija drugače celo ne bila mogoča, ali pa morebiti tudi za drugovrstno blago, — kodar bi namreč kroŠnjarstvo koristno bilo ter bi kazalo na roko iti mu. Določilo omenjenega ukaza, po katerem je krošnjarjem dopuščeno, dati si blago po kateri vozni priliki na neko določeno mesto dovažati, da ga od ondod °ui dalje po hišah raznašajo, ostane Še veljavno. Ali da bi voz, ki mu vozi zalogo blaga, sam spremljal, da bi torej sam dovažal si jo, to je nasproti krošnjarju prepovedano in v tem se rečeni razpis izpre-uiinja. Z razpisom trgovinskega ministerstva od 17. avgusta 1870, št. 15,963, bili So krošnjarji odvezani te dolžnosti, da bi v okraji obrtnega oblastva, katero jim je izdalo krošnjarski list, dajali ga kakemu oblastvu vidirati. To določilo se izpreminja v tem pomenu, da sicer ni treba, da bi okrajno oblastvo samo kroš-ujarski list vidiralo (t. j. zapisovalo na-nj, da ga je videlo), a da se mora vendar ta list v drugih mestih ali trgih dotičnega okraja po §. 8 patenta krošnjarskega vidirati dajati. Taaffe s. r. Pino s. r. Duhu jenski s. r. 3. Cesarski ukaz od 25. decembra 1881, s katerim se na temelji zakona od 11. februvarja 1881 (Drž. zak št. 10), o konzularni sodni oblasti v Egipta podaljšuje utesnjenje sodne oblasti avstro ogerskih konzulskih sodišč in de-lovito prenesenje te oblasti na nova sodišča, ustanovljena v Egipta. §• I- Določila o premenah v sodni oblasti avstro-ogerskih konzulskih sodišč po Kgiptu, izdana s cesarskim ukazom od 18. decembra 1875 (Drž. zak. št. 153) ostanejo za zdaj v veljavnosti do 1. dne februvarja]meseca 1883, ter se podaljšuje 8 cesarskim ukazom od 11. februvarja 1881 (Drž. zak. št. 14) postavljeni rok. §• 2. Zvršitcv tega ukaza naročena je ministru pravosodja. Na Dunaji, dne 25. decembra 1881. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Prazâk s. i'. (Slovmlsch.) 2 4. Razglas trgovinskega ministerstva v dogovoru z minister-stvoma za notranje reëi in finance od 26. decembra 1881> da je krošnjarska (pohišna) kupčija po zdraviliščah prepovedana v tisti letni dobi, v kateri se shajajo gostje. V oziru na žkodljivi vpliv, ki g a utegne s krošnjarjeniem združeno nadlegovanje in beganje občinstva imeti na bolehne, prepovedalo se je na podlogi §f' 10 cesarskega patenta od 4. septembra 1852 (Drž. zak. št. 252) in §f* 5 zvršitvenega propisa k istemu patentu, dokler traja vsakoletni čas ozdravljanja, po niže imenovanih zdraviliščih ali toplicah krošnjariti, namreč: Za češka zdravilišča Karlove Vare, Toplice, S ch ö n avo, Marijanske in Frančiškove kopeli ali lažni od 15. dne aprila do 15. dne oktobra vsacega leta; za Baden pri Dunaji od 1. maja do 15. oktobra vsacega leta; za Išel (Iškilo) in Gmunden od 1. junija do 30. septembra vsacega leta; za Aus see od 1. junija do 1. oktobra vsacega leta; za Gleichenberg od 1. junija do 15. oktobra vsacega lela, naposled za Hall (na Gornje-Avstrijskem) od 15. maja do 30. septembra vsacega leta. Na pripadnike ali rojake iz tistih krajev, kateri so v §. 17 cesarskega patenta od 4. septembra in v dotičnih dodatnih ukazih imenovani ter zastran kroš-njarske kupčije uživajo po-ebne ugodnosti, ne bode se ta prepoved uporabljala. Taafie s. r. Diinajewski s. r. Pino s. r. 5. Itazpis finančnega ministerstva od I. ja n livarja 1882* o poznejši premeni zglasitev davkovnega postopka v žganjarnicah po zdelku zadavkovanib- Na podlogi §r' 102 postave o davku od žganja dane 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 72) določuje se po domembi s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom : I. V §. (37, odstavku 1 in 3 postave o davku od žganja žganjarnicam davek po zdelku (proizvodu) plačujočim dopuščene poznejše zglasitve (napovedi), s katerimi se hoče vrsta in množina podelati se imajočih tvarin premeniti ali napovedana množina alkohola ponižati ali povišati ali pa oboje ob enem storiti, naj obsezajo : 1. ime podjetnikovo, stajališče in popisno Številko žganjarnice; 2. kateri mesec, kateri dan in katero uro ima zglašena premena nastopiti; le-ta čas mora se določiti takfi, da sovpada s katerim vpisom kazanja1 ure spirito-merskega aparata, katero je namreč po §. 73, lit. c) postave ° davku od žganja treba od 12 do 12 ur vpisovati, in vrli tega mora med tem časom in med časom, o katerem se je poznejša napoved podala, poteči naj' manj 24 ur; 3. Vrsto in množino tvarin, ki se od imenovanega časa (2) do završenja mesečne zglasitvene dobe podelati in 4. množino alkohola, ki se v tej dobi (3) primeroma narediti hoče. II. Bodoč da po §. 68 postave o davku od žganja ima pri mesečnem obračunu za presojo, je li ali ni prosta razlika od 15 odstotkov prestopljena, biti vselej samo pridelek ene edine napovedi merodaven, to je v slučajih, kjer je podana poznejša zglasitev gledé vže vzglašene alkoholove množine, pridelek, kar ga je bilo, predno je obveljala poznejša zglasitev, treba v račun postavljati s tisto množino alkohola, katera se pokaže po razraeru izvirno zglašene delne dobe do časa, v katerem je izvirna zglasitev veljavna bila. Za ostali del mesečne zglasitvene 'lobe merodavna je, kakor se razumè samo ob sebi, ona množina alkohola, katera Je v poznejši zglasitvi povedana. Dimajewski s. r. O. Ukaz ministerstva za pravosodje od 10. ja mi va rja 1882, s katerim se izrekuje, da naj se počenši z 1. dnem meseca marcija 1882 postava od 1. aprila 1872 (Dri zak. št. 43), o zvrševanj kazni na svobodi v samotnem zaporu izpolnjuje v ječi s posamičnimi izbami okrožnega in mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Tridentu. Na podlogi §r* 16 postave od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43) o zapiranji kaznjencev v samotni zapor in o postavljanji komisij v zvrševanje kazni, ukazuje pravosodno ministerstvo, da naj se počenši od 1. dne marcija meseca 1882 v ječi 8 posamičnimi izbicami okrožnega in mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Tridentu dela po določilih le-te postave. Prazâk s. r. Ukaz trgovinskega ministerstva od 15. jamivarja 1882, s katerim se preklicuje člen 10 ukaza od 20. januvarja 1880 (Drž. zak. št. 10) merečega v to, da se ubrani nesreča na morji, ko ladja v ladjo trči. Določila člena 10 v ukazu trgovinskega ministerstva od 20. januvarja 1880 (Drž. zak. št. 10), s katerim so se izdali novi propisi v odvračanje namorskih Nezgod o trčenji ladje v ladjo, preklicujejo se ter stopijo na njihovo mesto določila člena IX v ukazu bivšega pomorstvenega ministerstva od 27. febru-varja 1863 (Drž. zak. št. 25). Pino s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi e. kr. dvorne in državne tiskarniee na Dunaji, I. okr. Singer-strasse št. 26, tudi leta 1882 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, illirsko-hrvatske m in romanskem jeziku. Naročnina za cel letnik 1882 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en ekzemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja. Letniki 1864 do vštevno 1881 veljajo 36 gld., — vendar samo tedaj? kadar se vsi skup vzamejo. Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se : Letnik 1851 za 1 gld. 30 kr. Letnik 1870 ta, 1 gld. 50 kr. „ 1852 n 2 n 60 T) n 1871 T) 2 „ 40 V „ 1856 n 2 r) 45 r> n 1872 r> 3 „ 40 r> „ 1857 » 2 n 85 r> v 1873 n 3 „ 50 n „ 1861 7) 1 99 50 T) T) 1874 y) 2 » 50 V „ 1862 n 1 n 40 r> n 1875 T) 2 „ 20 r> „ 1863 n 1 y> 40 V n 1876 Y) 1 » 80 n „ 1864 n 1 T) 40 Tf T) 1877 n 1 r 30 7) „ 1865 v 2 n — Tf n 1878 v 2 „ 50 n „ 1866 r 2 n 20 T) n 1879 n 2 „ 50 99 „ 1867 n 2 n — n n 1880 n 2 „ 50 7) * 1868 n 2 n 20 v n 1881 v 2 „ 50 T) „ 1869 99 3 n 20 r> Letniki 1870 c! 0 vštevno 1881 od ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti ceni, kakor nemška izdatba. NB Državnega zakonika listi, ki naročniku celo niso došli ali ki so m11 nedostatno došli, morajo se zadnji čas v štirih tednih zahtevati. Kadar poteče ta rok, bodo so državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (*/4 pole po 1 kr.). Po tej ceni lahko se posamezni kosi Državnega zakonika dobodo v založništvu c. kr. dvorne in državne tiskamice.