Skl
IZZIV
II 32146/2013
lllllilllllllllllllllllll
201401578,2	cobiss e
maja,
t ’i
1	», iškon V S
£ S
2	:z
\ 1 n
rzzrv
Leto XII, številka 2
—ssSši
Vsi, ki so prihajali v Novo mesto ob njegovi 500-letnici od Bršljina, so morali čez Marof po glavni mestni vpadnici, od koder se odpre pogled na dolenjsko metropolo. Od takrat se je tudi v našem mestu marsikaj spremenilo (Iz zbirke Dolenjskega muzeja)
VIZIJA DRUŠTVA NOVO MESTO V PRIHODNJEM OBDOBJU
Kaj pričakujemo od Društva z novim vodstvom
Društvo Novo mesto je na volilnem zboru članov minulo sredo izbralo novo vodstvo, ki si bo moralo prizadevati nadgraditi dozdajšnjo, izredno bogato dvajsetletno zapuščino delovanja društva z novimi programi in cilji delovanja, ki bodo prilagojeni današnjim družbenim razmeram in potrebam v Novem mestu.
Eden od strateških ci- ne dediščine Slovenije, iz-
ljev delovanja društva bo vzpostaviti sodelovanje z vsemi deležniki civilne družbe in kulturnih ustanov v mestu: z zavodi, ki delujejo v javnem interesu, ostalimi sorodnimi društvi in javnimi zavodi, kot so Dolenjski muzej, Knjižnica Mirana Jarca, Kulturni center Janeza Trdine, Zavod za turizem, Zavod za varstvo kultur-
Novi predsednik Društva Novo mesto Tomaž Golob
obraževalne ustanove idr.
Društvo si bo prizadevalo tudi za bolj kakovostno sodelovanje z občinsko upravo in mestnimi krajevnimi skupnostmi. Le s skupno močjo, povezovanjem in sodelovanjem bo mogoče v našem mestu, ki je obenem tudi pokrajinsko središče, omogočiti vsem mestnim prebivalcem, dnevnim migrantom in drugim uporabnikom mesta kakovostno življenjsko, delovno in prostočasno okolje. Da pa bi bili pri tem uspešni, si bo društvo prizadevalo za večjo osveščenost mestnih prebivalcev s prirejanjem tradicionalnih pogovornih večerov, na katere bomo vabili priznane slovenske strokovnjake z različnih področij, ki se ukvarjajo s preučevanjem zapletene problematike mestnih okolij.
Na pogovornih večerih se bomo tako pogovarjali
o načrtovanju, prenovi in upravljanju mestnih prostorov, vplivu izrazitega protiurbanega odnosa Slovencev na razvoj in vlogo slovenskih mest, vplivu demografskih sprememb na delovanje in podobo mest, o današnji in prihodnji vlogi Novega mesta
kot regijskega središča ter njegovi prepoznavnosti in konkurenčnosti v slovenskem in širšem prostoru in podobno.
Društvo Novo mesto bo dejavno sodelovalo tudi pri praznovanju 650-le-tnice ustanovitve Novega Nadaljevanje na 2. str.
Volilni
zbor
članov
Minulo sredo je v mali dvorani KC Janeza Trdine potekal volilni zbor članov Društva Novo mesto. Predlog kandidatne liste za vodstvo in člane upravnega odbora društva je oblikoval dosedanji UO 24. aprila. Predsednik je postal Tomaž Golob, člani in čla-
NIN
Društvo Novo mesto
niče pa Zdenko Pi-celj, Mojca Novak, Tina Cigler, Sonja Simčič, Marija Gregorčič Kožuh, Slobodan Novakovič, Tone Škerlj, Staša Vovk, Igor Vidmar, Mitja Simič, Marjan Moškon in Joža Miklič.
Člani nadzornega odbora so Matjaž Verbič, Eva Simič in Ivan Hrovatič. Kratko poročilo o poteku zbora članov na drugi strani tega snopiča.
ŠESTSTOPETDESETA OBLETNICA RUDOLFOVEGA
Praznovanje rojstva starega mesta
Naše Novo mesto bo kmalu praznovalo svoj 650. rojstni dan. Visok jubilej in častitljiva starost, ki jima skoraj ni primere v okolju, pri današnjih meščanih že samo po sebi spodbuja željo po praznovanju, nalaga pa tudi dolžnost mestnim oblastem, naj jima posvetijo posebno pozornost.
Ker smo menda v krizi in denarja baje primanjkuje vsepovsod, se pri zagretih varčevalcih, ki se imajo za realiste, odpira zadrega, ali naj proslavljanje sploh bo, in če, v kakšnem obsegu.
Že bežen vpogled v različna praznovanja jubilejev mest po vsem svetu nakazujejo, da je pri tem v ospredju predvsem zanimanje gospodarstva in kulturne proizvodnje v nekem mestu ali širšem okolju, ker se z organiza-
cijo praznovanja pospeši pretok znanja, blaga in storitev, doseže se večje prihodke v vseh dejavnostih, iztrži se večji znesek davkov, ki polnijo proračune in odpirajo se neskončne možnosti zaslužka malih podjetnikov. Gre za krajevne ponudbe, ki imajo dolgoročno propagandno moč in postajajo vedno večji posel.
Na teh osnovah nastajajo posebne ponudbe trgovcev o božiču in veliki noči, kandidature za olim-
pijske igre, velike športne in kulturne dogodke, državne proslave in podobno. Tisti, ki želi praznovati v našem primeru mesto, mora imeti ljudi s pogumom in z ustvarjalno močjo, da znajo lokalno gmotno in duhovno ponudbo oblikovali inovativno, vsebinsko bogato in všečno čim širšemu krogu porabnikov po tržno sprejemljivi ceni tako za ponudnika kot za kupca.
Praznovanje okroglih obletnic se običajno povezuje s spominskimi obeležji, ki slavljencu prinašajo dolgoročne koristi. Ob 600-letnici mesta je na primer novomeška Nadaljevanje na 2. str.
Kaj pričakujemo
Nadaljevanje s 1. str.
mesta in je v ta namen Mestni občini Novo mesto že sporočilo vrsto pobud in predlogov. Ker pa se vse bolj izkazuje problem slabega istovetenja odgovornih na občini z omenjeno obletnico, posledično pa tudi z mestom, društvo razmišlja, da bi samo prevzelo pobudo in v sodelovanju z ostalimi deležniki v mestu predlagalo nabor programov, s katerimi bi obeležili častitljivo obletnico našega mesta.
Res je, da lahko društva in zavodi v jubilejnem letu sami pripravimo marsikatero kulturno, špor-tno-rekreacijsko in turistično prireditev v mestu, toda tu se vseeno postavlja vprašanje usklajenega načrtovanja, usklajevanja in izvajanja sprejetega načrta, zlasti ko ta zahteva tudi določena proračunska sredstva oziroma ima vpliv tudi na novo fizično podobo mestnega jedra. Zato bo društvo še naprej spodbujalo Mestno občino Novo mesto, da začne bolj dejavno pripravljati praznovanje te obletnice, sprejme vlogo osrednjega usklajevalca in začne že danes pripravljat ustrezne načrte za prenovo Narodnega doma in tržnice, za dokončanje knjižnice, izgradnjo arheološkega parka na Marofu, prenovo Kandijskega križišča, Glavnega trga in Rozmanove ulice.
Zlasti uresničitev zadnje omenjenega projekta, ki je obenem tudi postavka v letošnjem občinskem proračunu, je zelo ogrožena iz zelo preprostega dejstva, da na Mestni občini Novo mesto ne vedo, kako pristopiti k sicer izredno zahtevni nalogi, saj bi morali najprej rešiti izredno pereče prometno vprašanje v ožjem delu mesta, predvsem pa poiskati odgovora na sledeči vprašanji: kakšna je današnja vloga zgodovinskega mestnega jedra v celotnem mestnem prostoru in kakšno mesto si sploh želimo?
Društvo Novo mesto je bilo vse do zadnjih lokalnih volitev tudi dejavno udeleženo v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto, se je pa po zadnjem volilnem neuspehu v članstvu pojavil dvom glede upravičenosti nadaljnjega udejstvovanja društva v političnem življenju naše občine. Vprašanje je še vedno odprto in o njem bo prav gotovo
še veliko govora tako v organih društva kot med širšim članstvom, končna odločitev pa bo prav gotovo odvisna tudi od prihodnje prepoznavnosti in vloge društva v mestnem prostoru.
In na koncu, Društvo Novo mesto bo konec letošnjega leta praznovalo dvajsetletnico delovanja, ki ga nameravamo v društvu primerno obeležiti z javno slavnostno sejo upravnega odbora, jubilejnim zbornikom in fotografsko razstavo delovanja društva v minulih dveh desetletjih. Zato se bo društvo tudi prijavilo na razpisa Mestne občine Novo mesto s področij sofinanciranja delovanja in dejavnosti društev in organizacij v Mestni občini Novo mesto v letu 2013 in sofinanciranja javnih prireditev.
TOMAŽ GOI
Na zboru članov se jih je v KC Janeza Trdine zbrala dobra petina [Foto: M. Moškon)
POROČILO O VOLILNEM ZBORU ČLANOV DRUŠTVA
Polovica novih v upravnem odboru
Ob zboru članov je novomeška podžupanja, sicer direktorica Razvojnega centra Novo mesto mag. Mojca Spec Potočar, zbranim članom Društva
Novo mesto predstavila zametke nastajajočega Regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020 s finančno shemo. Poseben poudarek je
Praznovanje rojstva starega mestay
Nadaljevanje s 1. str.
bolnišnica, ki jo je takrat vodil dr. Oton Bajc, dobila nove prostore v novi zgradbi. Čeprav je morala zanjo veliko prispevati tudi občina, sta jubilantu kljub temu kar lepo darilo prinesli tudi država in republika. Zdaj je Novo mesto neprimerljivo bogatejše kot pred petdesetimi leti, toda bogatejša je tudi država in Evropska unija, katere del je.
Naložbe ima v rokah nešteto menežerjev, proračunov in skladov. Zato lahko pričakujemo, da bi ob dobrem sodelovanju z naložbeniki prišli do bogatejših »daril« kot v preteklosti ali vsaj do takih, kot jih danes dobivajo v občini Šentrupert, Kostanjevici na Krki ali Destrniku. Vse to pa pri praznovanju pomeni, da bi morda oživili obsežnejšo stavbno dediščino, zagotovili prostore univerzi, predstavili sodobne novomeške ustvarjalce in
pritegnili svetovno znane strokovne odličnike, naj vendarle oblikujejo jasen pogled na razvoj mesta v prihodnjih desetletjih.
Ne nazadnje ni dvoma, da je najbistvenejši pomen praznovanja opozarjanje meščanov in meščank na skupno usodo, ki se izkazuje v osnovah za sobivanje ljudi z mestom in v ravnanju z mestnim premoženjem. Praznovanje je slovesnost, ki že sama po sebi sprošča pozitivno energijo, množični obiski od vsepovsod prebujajo zadovoljstvo, prihod pomembnih ustvarjalcev, strokovnjakov in politikov krepi ponos. Prebivalci slavljenca se vse bolj zavedajo potrebe po sodelovanju, kar omogoča zagon mestne produkcije.
V zgodovinsko pomembnih mestih po vsem svetu
odraz bogate kulture, s katero se njihov narod še ne more pohvaliti.
Pa to ne velja samo za evropska mesta. V uzbekistanskem Samarkandu lahko samo strmiš nad vzorno vzdrževanimi tisočletnimi medresami, Khiva je popolnoma obnovljena in spremenjena v trgovsko središče starodavne svilne poti, v turškem Asossu imaš občutek, da je kip Aristotela postavljen pred nedavnim, v prenatrpanem indijskem Jarpurju so obnovili celo hišo vetrov in še bi lahko poiskali primere, pri katerih se meščani in seveda njihove oblasti res posvečajo skupnim mestnim nalogam vsak dan, še posebej pa ob jubilejih svojih mest.
Slišati je spodbudne no-
namenila nekaterim mestnim programom, kjer se je že doslej in se še v prihodnje pričakuje večja vlaganja in sodelovanje pri porabi evropskega denarja. Dejstvo pa je, da če teh zadev ne bo možno uvrstiti v program, in če jih lokalna oblast ni pripravljena vsaj polovično sofinancirati, bo vlak spet odpeljal brez nas.
Zbrani so potem prisluhnili poročilu Matjaža Verbiča, ki je nadomeščal predsednika, o delu Društva Novo mesto v času od zadnjega zbora. Med drugim je potožil tudi nad neodzivnostjo odgovornih v mestni občini na pre- — dloge našega društva. Ker )( je Matjaž v tem obdobju opravljal naloge blagajnika, je poročal še o denar-/0y nem poslovanju Društva. Reden prihodek društva je edino članarina, zato N so številke skromne, ven- * dar je izid pozitiven~U Predsednik nadzornega odbora je povedal, da na denarno poslovanje nimajo pripomb, manj pa so zadovoljni z dejavnim sodelovanjem članstva, odločnostjo pri uveljavljanju
Društvo Novo mesto niti ne gradi, niti ne ruši, saj za kaj takega nima ne denarja ne moči, lahko pa opozarja, če drugi tega ne počno po zdravi pameti.
*">'	jju vodu ovciu vice, da si v Novem mestu	jm uvoijavijanju
je možno zaznati ne ver j e- lahko obetamo prenove in stališč in prepoznavnostjo tno pozornost meščanov izboljšave ob praznova- društva zaradi tega. Vsee-
nju. V Društvu Novo mesto smo zabeležili precej predlogov in upamo, da se bodo podobni predlogi oblikovali tudi v gospodarskih družbah, v zavodih, državni in lokalni upravi kot tudi v številnih društvih civilne družbe.
Najlepše bi bilo praznovanje, v katerem bi sodelovali vsi, vsak s tistim, kar premore in zmore. Vsekakor želimo prirediteljem srečno roko pri oblikovanju praznične ponudbe jubilanta.	!Vj
JOŽA^MIJCLIČ
in meščank do svojega mesta. Čeprav se soočajo z dušečim prometom, nenehnim obsežnim priseljevanjem, slabim mestnim zrakom in podobnimi tegobami, obnavljajo pročelja, oživljajo mestne sklope, ohranjajo spominska obeležja in postavljajo nove, ob dediščini gradijo sodobne muzejske in gledališke stavbe, trgovska središča, širijo mestno ponudbo in na neštete načine bogatijo svoje mesto. Američani z žalostjo v očeh govorijo, da je to
no pa je predlagal razre-šnico dosedanjemu vodstvu.
Dosedanji upravni odbor Društva je predlagal imena članov novega vodstva za prihodnje štiriletno obdobje, zbrani pa so ga v celoti potrdili. Zamenjana je dobra polovica upravnega odbora. Novi predsednik Tomaž Golob, umetnostni zgodovinar v novomeškem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, je potem predstavil načrte za delo društva v prihodnje.
M. V. - M. M.
www.krka.si
bež recepta
■ priporočenih irrnAssi. d. o.
] Raziskava v najpogo vslovenskih lekarni'
Pri glavoliolu. zobobolu.
bolečinah V mišicah in sklepih.
POROČILO O DELOVANJU DRUŠTVA NOVO MESTO V LETU 2012	svetniki občinskega sveta
Kaj smo delali v minulem letu
Lani je Društvo Novo mesto nadaljevalo s prizadevanji za ustreznejše urejanje in vzdrževanje mestnega okolja, zgodovinsko pomembnih objektov v njem in kulturne živahnosti na Glavnem trgu.
Ožje in širše središče Novega mesta je vse bolj prepuščeno samo sebi. Medtem ko se druga mesta in središča po Sloveniji pospešeno urejajo, v Novem mestu že 10 let in več ne potekajo nobeni mestni programi. Okolico bolj ali manj uspešno urejajo nakupovalna središča, mesto pa je pozabljeno. Že hitra primerjava naložb, namenjenih mestu na eni in podeželju na drugi strani, pokaže načrtno zanemarjanje urejenosti mestnega središča, ki je bilo in bo ne samo občinsko, ampak pomembno pokrajinsko gospodarsko, poslovno, upravno, izobraževalno, kulturno in športno središče.
Videz mesta tega ne odraža. Društvo je zato od mestne občine zahtevalo, da sprejme letni in srednjeročni program urejanja ožjega in širšega mestnega središča, kamor sodita staro mestno jedro in Kandija. Proračunska postavka »mestno jedro« mora vsebovati sredstva za začetek obnove pod-stati, cestišča in tlakov ozirom pločnikov, razsvetljave in podobnega na Glavnem trgu. Takoj naj se začne urejati tranzitni in mirujoči prometa skozi mesto vključno z izgradnjo parkirnih hiš. Društvo je predlagalo še, naj se:
*1* za novo tržnico opredeli posebno postavko v letnem proračunu;
*♦* pripravi program Poletje v mestu, zanj določi posebno postavko v proračunu in določi kot izvajalca Zavod za turizem;
‘1* pri mestni občinski upravi vnovič oblikuje služba za reševanje mestnih zadev na čelu z mestnim gospodarjem (arhitektom?), ki bo imel vplivno besedo in nadzor pri posegih v mestni javni prostor in pri urejanju javnih površin;
*♦* sprejme odlok, ki bo uzakonil obravnavo lastnikov zanemarjenih objektov in površin, ter hkrati ukrepe, s katerimi bo občina (organizacijsko, denarno) pomagala pri prenovi poslopij;
❖	se takoj začne celovito reševanje Narodnega doma;
❖	se MO pred sprejetjem za mesto pomembnih odlokov obvezno posvetuje s skupinami predstavnikov civilne družbe in mestnih krajevnih skupnosti. Prav tako smo predlagali, naj se pred vsakoletnim sprejemanjem proračuna zaradi popolne odtujenosti prebivalcev od vpliva pri odločanju obnovi zbore občanov.
Društvo je zahteve oblikovalo na podlagi razprav na pogovornem večeru, ki se ga je udeležilo več kot 60 meščank in meščanov. Izrazili so nedvoumno nezadovoljstvo, da v proračunu ni zagotavljenih namenskih sredstev za nujno vzdrževanje Glavnega trga. Skrajno omejena so v obeh proračunskih letih tudi sredstva za proslave, dotacije in predstavitev občine. Proračuna za leto
2012 in 2013 nista oblikovana tako, da bi pregledno nakazovala denar, namenjen Glavnemu trgu oziroma Novemu mestu, zato za posledice ne bo možno uveljavljanje kakršne koli odgovornosti. Društvo se je v letu 2012 zavzemalo, naj se:
❖	nedvoumno strokovno opredeli, kaj razumemo pod pojmom mestne občine po zakonodaji in kaj po željah občanov;
❖	oblikuje oprijemljiv dogovor Društva Novo mesto z vodstvi mestnih krajevnih skupnosti, kako se bo položaj mestne občine uveljavljal v Novem mestu tako organizacijsko kot denarno. Povezovalno vlogo pa naj prevzame posebno delovno telo pri mestnih krajevnih skupnostih;
❖	oceni možne prihodke mesta in potrebe mesta po denarnih sredstvih ter se o tem pogaja in dogovar-
ja vsako leto z županom in s svetniki v občinskem svetu ob pripravi vsakoletnega proračuna. Oceni naj se tudi pozitivne učinke, ki jih bodo prinesla nova razmerja kot protiutež osebnim koristim in lobijem v mestni občini in občinskem svetu.
Viden uspeh teh prizadevanj je bilo v letu 2012 ustanovljeno Gibanje za mestno jedro kot skupno delovno telo lokalne samouprave in civilne družbe, ki pripravlja Programska in izvedbena izhodišča za Glavni trg.
Veliko pozornost je društvo namenjalo zadevam, ki so bile na dnevnem redu sej Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Svoja mnenja je prenašalo Občinskemu svetu s pomočjo svetnice Mojce Novak, ki smo jo vabili na vse seje upravnega odbora društva.
❖ Pred počitnicami so
Ko klice bolečina...
... poiščite hitro rešitev.
Hitra
rešitev
.■	v.*
0®
Nalgesin® S hitro in za daljši čas odpravlja različne vrste bolečin, kot so glavobol, zobobol, menstrualne bolečine ter bolečine v mišicah in sklepih.
Slovenski farmacevti za samozdravljenje glavobola najpogosteje svetujejo Nalgesin® S.*
Presenetite bolečino in imejte hitro rešitev vedno pri roki. Več informacij lahko poiščete na www.nalgesin.si ali na
www.lekarna-na-dom.si.
IR KRKK
Naša inovativnost in znanje za učinkovite in varne izdelke vrhunske kakovosti.
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Mestni občini Novo mesto. Svetnica Mojca Novak je v imenu društva podala predlog za ustanovitev Zavoda za vzdrževanje in upravljanje starega mestnega jedra vendar predlog ni bil sprejet. Prevladovalo je mnenje, da Zavod za vzdrževanje in upravljanje starega mestnega jedra ne more opravljati gospodarske javne službe. Predlog Društva Novo mesto je izrecno poudaril, »da je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zagotavljanju javnih potreb«, torej nedonosno delovanje Zavoda. Društvo Novo mesto je menilo, da bi moral biti to zavod z gospodarsko dejavnostjo, da bi lahko upravljal premoženje v javnem interesu, in ne vidi ovir za njegovo ustanovitev v zakonih. Svetnici je bilo predlagano, da postopek ustanavljanja spodbuja tudi v prihodnje, pač v obliki, ki je sprejemljiva za svetnike občinskega sveta.
❖ Slovenija je sprejela Zakon o uravnoteženju javnih financ, vendar svetniki niso povedali, kako bodo določbe tega zakona vplivale na proračun Mestne občine Novo mesto v letih 2012 in 2013. Zlasti je to pomembno za uresničevanje programov tistih javnih zavodov, ki so povezani z izobraževanjem in turistično ponudbo Novega mesta (Knjižnica Mirana Jarca, varovanje kulturne dediščine, univerzitetni programi in univerzitetni kampus, Zavod za turizem ...). Javnost bi morala biti seznanjena s posledicami (načrtom) uveljavljanja omenjenega zakona na svojem območju pa tudi o ukrepih, ki so jih ali jih bodo svetniki sprejeli, da bodo zaščitili uresničevanje načrtovanih programov (nakup knjig za knjižnico, novi visokošolski programi, turistične prireditve ...).
*> Za izboljšanje kakovosti življenja in dela v Novem mestu so svetniki podali zanimive pobude, kot sta postavitev polnilnic za električne avtomobile in prepoved tovornega prometa po Kandijski cesti. Društvo upa, da jih bo župan upošteval pri načrtovanju svojega letnega dela oziroma dela občinskega sveta in uprave, tako da bodo svetniki vedeli, kdaj približno bodo uresničene. Na posebni Nadaljevanje na 4. str.
Kaj smo delali v minulem letu
Nadaljevanje s 3. str. spletni strani za pobude naj se doda možnost časovnega spremljanja: datum sprejetja pobude, datum načrtovane uresničitve in datum dejanske uresničitve. Dobro pa bi bilo vnesti tudi ime in priimek neposredno odgovorne osebe
❖	V marcu letos so svetniki Mojca Novak, Ivan Grili in Matic Vidic na župana in pristojne organe naslovili vprašanje in pobudo za oživljanje mestnega jedra ter reševanje mestnih zadev, ki so bile obravnavane na pogovornem večeru Društva Novo mesto. Predlagali so, naj občinska uprava pripravi načrt ureditve Glavnega trga in načrt potrebnih obnov ter zagotovi pogoje za izvajanje vsebin za njegovo oživitev. O tem naj izpeljejo širšo javno razpravo in v proračunu zagotovijo denar.
❖	Svetnica Mojca Novak je po dogovoru z Društvom Novo mesto na seji 29. marca 2012 podala pobudo za sprejem Odloka o nujnih vzdrževalnih delih na objektih, ki s svojim stanjem in zgledom kvarijo zgled mesta.
Ko je občina je začela postopke za dopolnitve svojega statuta, so člani Društva predlagali, naj vanj vnesejo tudi naslednje določbe.
❖	Občina se pred sprejetjem za mesto pomembnih sklepov in odlokov obvezno posvetuje s skupinami predstavnikov civilne družbe in mestnih krajevnih skupnosti.
❖	Občina skliče zbore občanov pred vsakoletnim sprejetjem proračuna in
zagotovi upoštevanje njihovih predlogov v okviru zakonskih določb.
❖	Občina zagotovi oblikovanje letnega in srednjeročnega programa za urejanje ožjega in širšega mestnega središča ter za posamezne pomembnejše predele mesta.
❖	Občinska uprava zagotovi v svojem letnem delovnem načrtu uresničevanje upravnih, strokovnih, pospeševalnih, razvojnih, organizacijskih in administrativnih opravil v zvezi s sprejetim letnim in srednjeročnim programom za urejanje ožjega in širšega mestnega središča in posameznih pomembnejših predelov mesta.
❖	Občinska uprava v svojem letnem delovnem načrtu zagotovi vse potrebno, da zbori občanov in posveti delujejo nemoteno in kakovostno. Vzdrževalna dela na poslopjih starega mestnega jedra so nujna in predpogoj za njegovo predstavitev ter s tem za njegov razvoj. Upravni odbor Društva zato ne sprejema poslanega pojasnila občine, ki je prepisano s spletne strani in že neštetokrat sporočeno novomeški javnosti. Upravni odbor vztraja, naj občina dopolni letni delovni načrt občinske uprave, tako da bo ta v letu 2013 javnosti zagotovila:
♦♦♦ kriterije za ocenjevanje poslopij, ki jih je možno šteti za nevzdrževane;
❖	popis nevzdrževanih poslopij v mestnem jedru in njihovih lastnikov;
❖	predlog oblik za sofinanciranje vzdrževanja posameznih nevzdrževanih poslopij;
❖	predlog spodbud ozi-
roma olajšav ali pobotov za posamezne lastnike nevzdrževanih poslopij in predlog pravne pomoči posameznim lastnikom;
❖	predlog za ustanovitev, delovanje in poslovanja sklada za vzdrževanje objektov;
❖	predlog za odločitev o upravičenosti pobude za sprejetje ustreznega odloka, potem ko se občina z lastniki morebiti ne bi mogla dogovoriti.
Mestna občina Novo mesto je z lokalnimi nevladnimi organizacijami, ki imajo sedež v Novem mestu, podpisala sporazum, s katerim prepoznava njihov pomen, ki jih bo podpirala s premišljenim sofinanciranjem. Sporazum je tudi za Društvo Novo mesto pomemben dokument, saj se bo nanj sklicevalo pri prijavi za podporo svojega delovanja.
BOBU BOB!
Rad zapisal bi v ustavo fiskalno zlato pravilo.
Ima kaj manj težav__
s prebavo,
kdor se hvali z zlato žilo? Ivan Hrovatič
V Društvu smo ocenili, da samo denarno podpiranje društev ni njihov cilj in smoter sodelovanja z občino, saj nenehno podajajo nove in nove predloge, večina pa jih nerešenih - žalostno konča v arhivih. Zato moramo nadaljevati z izboljševanjem
kakovosti Sporazuma. Med prvimi dopolnitvami bi morala biti zaveza občine, da bo pred sprejetjem svojih odločitev, ki se bodo nanašale na dejavnost nevladnih organizacij, obvezno pridobivala njihovo soglasje. Za ustreznejši razvoj delovanja nevladnih organizacij je bistvenega pomena, da organi odločanja upoštevajo njihove predloge, načrtujejo dejavnosti za njihovo uresničevanje in poskrbijo za pravilno obveščanje javnosti.
Tak način sodelovanja bi spodbujal občane in meščane k bolj skrbnemu sodelovanju z oblastjo, zmanjševal bi kritičen odnos do občine in omogočal ustvarjalno družabništvo tudi pri naložbah. Pričakujemo, da bosta za dopolnjevanje Sporazuma poskrbela naša predstavnika, ki jima je društvo zaupalo spremljanje uresničevanja dogovorjenega. Upravni odbor Društva je ugotovil, da javna razprava o obnovi tržnice ni dala odgovorov na zamisel o prihodnji podobi pridobitniške dejavnosti. Razgrnjeni so bili le posamezni deli ureditve prostora. Tudi v svojem zadnjem pojasnilu občina društvu ni navedla, za kakšne podlage, študije in papirje je predviden denar v proračunu za leto 2012. Društvo meni, da tako pomemben projekt zahteva:
❖	določitev naložbenika, ki bo razpolagal s tehnologijo delovanja tržnice in bo pripravil zamisel njenega delovanja (poslovni načrt);
❖	določitev pogojev, ki jih naložbenik mora upo-
NA ZBOR ČLANOV SMO SE PRIPRAVLJALI ŽE POZIMI
Na kaj nas je opomnil Programski zbor
Med pripravami na zbor članov, na katerem smo izvolili nove organe društva, katerih mandat traja 4 leta, se je upravni odbor odločil, naj člani povedo svoje misli in predloge o tem, kaj in kako naj društvo deluje v prihodnje. Dozdajšnji način dela se namreč ni bistveno spremenil od ustanovitve društva pred 20 leti, so se pa v tem času močno spremenile razmere. Zato je predsednik sklical zbor z izzivajočim naslovom Kako naprej, ki je bil letos februarja v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Ta prispevek pišem kot voditelj zbora pred volilnim zborom članov v prvi polovici maja in tako seveda ne vem, koliko in kako bo novo vodstvo društva upoštevalo mnenja članov, izražena v februarju.
Temeljno stališče navzočih članov (žal maloštevilnih) in nekaj Novome-ščanov, ki sicer niso naši člani, so pa pokazali svojo pripravljenost sodelovati z društvom, je bilo, da je društvo premalo navzoče in prepoznavno v javnosti, da je treba storiti več, da pri mlajših rodovih spodbudi zanimanje za
mesto in dogajanja v njem in da zavzema svoja stališča ob vseh zadevah, ki imajo kakršen koli vpliv na življenje ljudi v mestu, jih uveljavlja bolj zavzeto in po potrebi tudi bolj agresivno. Ne bi smeli pozabiti niti na zamisel, naj bi se društvo bolj kot do zdaj povezovalo z drugimi društvi, ki delujejo na posameznih ožjih področjih, razen tega pa naj bi navezalo stike tudi s krajevnimi skupnostmi v mestu (ali tudi širše).
Vse misli in predlogi pomenijo dejanske želje in zahteve prisotnih, naj
vodstvo društva ravna skladno s pravili, ki določajo, kaj so cilji in namen društva.
Za zaključek - na ustanovnem občnem zboru društva leta 1993 je eden od ustanoviteljev dejal: »Društvo naj bo slaba vest tistih, ki v mestu slabo delajo.« Na zboru februarja letos pa neki udeleženec: »Društvo naj bo vest in varuh	našega	mesta.«
Smisel obstoja	društva
se torej kljub vsem drugim spremembam tudi po dvajsetih letih ni menjal!
ANTON ŠKERLJ
števati pri delovanju tržnice (kakšna ponudba, dovozi, parkiranje ...).
Društvo pričakuje, da bo naložbenik svoj poslovni načrt, narejen po merilih JAPTI RS in Razvojnega centra Novo mesto, pred izdajo gradbenega dovoljenja predstavil javnosti.
Društvo Novo mesto si že več let prizadeva spodbujati razvoj mestnega jedra kot turističnega cilja, znotraj njega pa predvsem rabo bogate kulturne dediščine. Obetalo si je, da bo Zavod za razvoj turizma Novo mesto gradil svojo turistično ponudbo prav na dediščini in temu primerno vodil tudi naložbeno politiko. Z zanimanjem je društvo pričakovalo posvet Trajnostni koraki razvoja turizma v Mestni občini Novo mesto in nekoliko presenečeno ugotovilo, da so prihodnje naložbe v turizem po obsegu vlaganj bolj usmerjene v okolico mesta kot v mestno jedro, v katerem je pričakovati le novo, za turizem mesta še dokaj nedoločeno tržnico.
Preseneča zlasti dejstvo, da med naložbami ni Arheološkega parka na Marofu, ki smo ga meščani že posvojili, čeprav je načrt zanj le kratek čas zablestel pri muzealcih. Kam se je izgubil Narodni dom? Kar nekaj predlogov je že podalo Gibanje za staro mestno jedro, posebej za mestno podstat, peš območja in parkirišča. Med predlaganimi naložbami ni gradu Grm, niti mestnega muzeja in moderne galerije ali kaj podobnega, kar kraj naredi mesto oziroma pokrajinsko središče.
Pričakujemo, da bo zavod oblikoval mestno turistično ponudbo in načrtoval vse mestotvorne naložbe, ki jih Novo mesto še nima. Razprava bi nakazala prednosti po letih naložb, za katere bi se sredstva pridobivala dolgoročno. Za nas meščane bi bil tak načrt turističnih naložb obveznost, za lokalne politike in oblast pa, da odgovorno poskrbijo za dolgoročno uresničevanje dogovorjenega.
Veliko naporov je društvo v letu 2012 vlagalo v svojo kadrovsko krepitev, zlasti v pridobitev novih, predvsem mlajših članov in v iskanje predsednika društva. Z zborom članov so se ta prizadevanja uresničila, delo pa se bo na- v daljevalo tudi v prihodnje.
JOŽA MIKLIČ z
Vse kaže, da bo tretja razvojna os proti Beli krajini tekla skozi krajevno skupnost Ločna-Mačkovec. Krajani se s potekom seveda ne strinjajo in poskušajo uveljaviti svoje nasprotovanje. Na posnetku je prikazan del viadukta na most čez Krko v tej krajevni skupnosti (avtor fotomontaže Dejan Glavaš Radovanovič), v spodnjem članku pa zahteve krajanov
SPREJET JE DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA TRETJO RAZVOJNO OS
Bliža se asfaltna cesta, nje se ljub'ca...?
Umestitev tretje razvojne osi v urbani prostor Novega mesta - Protest krajanov
Mestna občina Novo mesto je na pobudo Krajevne skupnosti Ločna--Mačkovec pred letom dni sklicala Zbor občanov njihove skupnosti. Zbor občanov, prvi v zgodovini Mestne občine Novo mesto, je vodil župan Alojzij Muhič, poleg krajanov pa so se ga udeležili tudi strokovnjaki iz urada za prostor in občinski svetniki iz Mestne občine Novo mesto, projektanti in predstavniki krajevnih skupnosti Šmihel, Otočec in Mali Slatnik. Na zboru so bili izglasovani naslednji sklepi.
5m'|	1. Krajanke in kraja-
ni Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec pod nobenim pogojem ne dovolimo umestitve hitre tranzitne ceste v obmo-p čje Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec in pristojne pozivamo, da se v tem pogledu upošteva veljavni Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto. Utemeljitev: Krajanke in krajani KS Ločna-Mačkovec ne nasprotujemo gradnji hitre državne ceste, odločno pa nasprotujemo umeščanju 3. razvojne osi v poseljen urbani prostor Novega mesta zaradi dolgoročnih socialnih, prostorskih, ekonomskih, okoljskih in ekoloških posledic za prizadeta mestna območja, zaradi česar bo onemogočen trajnostni razvoj Novega mesta s statusom mesta nacionalnega pomena, kot ga predvideva veljavni Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto
2 . Krajanke in kra-
jani Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec skladno z vsebino 1. točke zahtevamo, da se državni prostorski načrt za hitro državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje do priključka Maline zaradi izredne zahtevnosti umeščanja 3. razvojne osi v območje Novega mesta razdeli na nov pododsek (od avtoceste A2 do priključka Poganci).
3. Krajanke in krajani Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec zahtevamo, da Mestna občina Novo mesto v skladu z 42. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/2010,	106/2010-popr.)
izkoristi zakonske možnosti posebne oblike sodelovanja države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena in se kot enakopraven partner vključi v pripravo predmetnega državnega prostorskega načrta za izgradnjo hitre državne ceste v območju Novega mesta na pododseku od avtoceste A2 do priključka Poganci.
4 . Krajanke in krajani Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec bomo ob nadaljevanju aktivnosti umeščanja 3. razvojne osi v območje Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec skladno s 14. členom Zakona o varstvu okolja z zadevo seznanili varuha človekovih pravic in ga pozvali k ukrepom varovanja pravice do zdravega življenjskega okolja prebivalcev Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec.
5. Krajani zahtevamo, da dopolnjeno gradivo delovne skupine KS Ločna-Mačkovec v nespremenjeni obliki preučijo in obravnavajo svetnice in svetniki Mestne občine Novo mesto na naslednji izredni ali redni seji občinskega sveta MO NM oziroma najkasneje v roku enega meseca od današnjega zbora občanov Krajevne skupnosti Ločna--Mačkovec ter pričakujemo, da bodo podprli sklepe tega zbora občanov.
V duhu sprejetih sklepov so o problematiki umeščanja tretje razvojne osi v urbani prostor Novega mesta večkrat razpravljali tudi na sejah občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, na katerih so številne svetnice in svetniki pozivali odgovorne v občinski upravi, naj v nadaljnjih postopkih priprave državnega prostorskega načrta zahtevajo od pristojnega ministrstva, da v največji možni meri upošteva sklepe zbora občanov.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je avgusta lani pozvalo Mestno občino Novo mesto, naj poda mnenje in projektne pogoje k predlogu državnega prostorskega načrta. Kot je mogoče razbrati iz odgovora Mestne občine Novo mesto pristojnemu ministrstvu 20. avgusta lani, je občina poziv pristojnega ministrstva preučila in ugotovila, da Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor »ne predvideva, da občina k predlogu Državnega
prostorskega načrta poda mnenje ali projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije, kar sicer velja za državne nosilce urejanja prostora«.
V tem duhu je Občinska uprava Mestne občine Novo mesto hkrati odgovorila tudi na svetniško pobudo svetnici Mojci Novak, ki je vnovič pozvala k upoštevanju sklepov zbora občanov Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec, kar pomeni, da zaradi ugotovljenega dejstva Mestne občine Novo mesto, da mestna občina skladno z veljavno zakonodajo ni pristojna podajati mnenja in projektnih pogojev k predlogu državnega prostorskega načrta, tudi ne more upoštevati sklepov zbora občanov Krajevne skupnosti Ločna--Mačkovec in sklepov občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.
Krajevna skupnost Ločna-Mačkovec se z razlago Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor Mestne občine Novo mesto ni strinjala, in je zato pozvala ministrstvo za infrastrukturo in prostor, da poda razlago omenjenega zakona v delu, ki se nanaša na zakonsko pristojnost lokalne skupnosti pri izdaji mnenja in projektnih pogojev k predlogu državnega prostorskega načrta za hitro cesto od priključka na avtocesti A2 pri Novem mestu do priključka Maline. Ministrstvo je v odgovoru 6. marca letos zelo natančno obrazložilo vlogo občine kot lokalnega nosilca urejanja prostora v postopkih priprave
državnega prostorskega načrta in med drugim podalo tudi to stališče:
»Ne glede na to, da Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor določa, da občine dajo mnenja k osnutku državnega prostorskega načrta, menimo, da se koordinator priprave državnega prostorskega načrta lahko v konkretnih, specifičnih primerih odloči, da občino zaprosi za mnenje tudi k predlogu državnega prostorskega načrta. Občina pa se tudi v takem primeru sama odloči, ali bo mnenje dala ali ne. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor namreč med drugim določa tudi, da če mnenje v določenem roku ni dano, se šteje, da ga občina nima«.
Na podlagi tega stališča pristojnega ministrstva in dozdajšnjega ravnanja Mestne občine Novo mesto pri umeščanju tretje razvojne osi v urbani prostor lahko torej sklepamo, da Mestna občina Novo mesto ni izrabila vseh zakonskih možnosti, da bi, kot to določa Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, poskrbela za enotno zastopanje vseh lokalnih javnih interesov v postopku priprave državnega prostorskega načrta v primerjavi s koordinatorjem in drugimi udeleženci prostorskega načrtovanja.
Še več, to pomeni, da je občinska uprava Mestne občine Novo mesto s samovoljno razlago omenjenega zakona neupravičeno zaobšla sklepe zbora občanov Krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec in občinskega sveta Mestne občine Novo mesto in si »po pilatovsko oprala roke« in s tem od sebe odvrnila odgovornost v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta.
Vlada RS je na 42. redni seji sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto med avtocesto A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, ki je bila nato tudi objavljena v Uradnem listu RS, št. 102/2012 z dne 21. decembra 2012. Krajevna skupnost Ločna-Mačkovec je ta mesec vnovič sklicala zbor krajanov, jih seznanila s potekom dogodkov od zbora občanov do sprejetja omenjene uredbe in jih obenem pozvala k oblikovanju nadaljnje strategije do omenjene zadeve.
TOMAŽ GOLOB
S POGOVORA O PRIPRAVE N.	A MESTA
Kako bomo počastili šeststopetdeseti rojstni dan
Pred letom dni je naše društvo ugotovilo, da bi bilo dobro pravočasno spomniti mestno oblast in meščane, da bo naše mesto leta dva tisoč petnajst staro že 650 let. Za mesto lepa in spoštovanja vredna starost. Domnevan, da se vsi meščani in okoličani strinjamo, da je ta obletnica vredna velike pozornosti in odgovornosti vseh nas, saj mislim, da nismo pozabili, da nam je to lepo mesto, s treh strani obdano s čudovito zeleno reko Krko, dano v uporabo (ne pa v porabo) in oskrbo.
Hkrati nam je naložilo odgovornost, naj zapustimo zanamcem skrbno ohranjeno mesto in čisto reko Krko! Saj prihodnost prihaja po poti iz sedanjosti in preteklosti, kajne. Slabi dve leti sta nam ostali do praznovanja. Zadnji čas je, da se dogovorimo, kaj ne lahko - ampak kaj moramo v tako kratkem času narediti, da bomo s ponosom in z veseljem skupaj z gosti iz domovine in tujine praznovali rojstni dan, da nam ne bo nerodno ob pogledu na zanemarjeno in slabo vzdrževano mestno jedro in glavni trg.
Mestna oblast je sredi aprila povabila prebivalce Novega mesta na javno tribuno, na kateri naj bi ji zbrani povedali, kakšno praznovanje si predstavljamo in želimo. Ni se nas zbralo veliko in večina je govorila predvsem o nevzdrževanem, neurejenem, neosvetljenem Glavnem trgu in mestnem jedru sploh, tudi o žalostni, umirjajoči Kandiji, ne pa o tem, kakšno naj bo praznovanje rojstnega dne našega mesta.
Čudno? Mislim, da ne, saj vemo, da ima naše mesto dovolj zelo dobrih kulturnih javnih zavodov, ki so že pripravili predloge pogramov za počastitev rojstnega dne, imamo dovolj zelo dobrih kulturnih društev, imamo veliko odličnih ustvarjalcev, umetnikov, športnikov in še marsikoga, ki je pripravljen, ali so pripravljeni, sodelovati ali ustvarjati programe, s katerimi bi počastili šestopetdeseti rojstni dan, od januarja do konca decembra leta 2015. Seveda pa mora biti nekaj posebnega dogodek
oziroma proslava 7. aprila leta 2015! Na srečo imamo Anton Podbevšek Teater, ki bo zagotovo pripravil odlično in zanimivo proslavo.
Kaj znajo, zmorejo in hočejo narediti odlično skoraj vsi, ki sem jih omenila, so dokazali v lanskem letu Evropske prestolnice kulture. Šestopetdeseti rojstni dan je nekaj posebnega, zato morajo biti vse prireditve, posvečene temu posebnemu prazniku, posebne, ne pa redni program, ki ga že precej časa poznamo.
Smo pa slišali tri uslužbenke občinske uprave, kako se mestna občina pripravlja na praznovanje, kako v starem mestnem jedru lahko pričakujemo samo novo mestno tržnico, in če bo dovolj sreče in bo občina dobila nekaj denarne pomoči od prijave na razpis, tudi obnovo mestnega obzidja ali po domače Šanc. Da je imenovana skupina, ki naj bi pripravila vse, kar je treba za obnovo naj večje sramote našega mesta, tj. Narodnega doma. Obnove seveda ne bodo pripravili do jubileja, prisotni pa smo jih opozorili, da naj se vsaj potrudijo pripraviti vse, kar je za začetek obnove potrebno.
Enako velja tudi za končno temeljito in celostno obnovo Glavnega trga. Zato in za nujo, da mestna občina končno začne obnavljati tudi vsa poslopja v mestnem jedru, ki so v njeni lasti, in zahtevati pa tudi pomagati lastnikom slabo vzdrževanih hiš, da bodo postopno le obnovljene.
Zato smo se v društvu pogovarjali, da bi bilo dobro pripraviti listino o potrebnih obnovitvenih posegih v staro mestno jedro, in sicer tistih, ki bi jih morali narediti do prazničnega leta, in ostalih, za katere bi pripravili kar največ vsega, kar je za začetek obnove potrebno, uresničevati pa bi začeli takoj po koncu praznovanj. Tako bi se mestna oblast ter meščani in meščanke zavezali, da bomo za naše mesto poskrbeli, tako kot bi morali že zdavnaj.
Naštela bi vam samo, kaj mislim, da so najnujnejša dela in opravila, in to tista, ki morajo
biti opravljena čim prej, in tista, ki bi morala biti opravljena do konca prihodnjega leta:
❖	naročiti celostno grafično podobo z oznako 650-letnice in plakat;
❖	čim prej imenovati častni odbor, sestavljen iz uglednih ljudi, ki bi zmogli
❖	zagotoviti nekaj nujno potrebnih sredstev, in operativne odbore, ki bodo
❖	poskrbeli za pravočas-
no opravljene naloge in izvedbe programov, in tudi:
❖	poškodbe na pločnikih bi morda le zapolnili z betonom, ki bi ga natančno poravnali; beton je res grd, je pa vsaj sive barve, ki bo manj vidna, kot so zdaj črne packe;
❖	za silo in površno pobarvana pročelja bi pomenila stran metanje denarja, četudi bi bil mestu podarjen, saj dvomim, da bi
mojstri barvanje naredili zastonj; bolje bi bilo poskrbeti za najgrše in najslabše hiše - za nekdanjo Krajčevo hišo in hodnik nasproti nje in za hišo, ki se tesno drži Rotovža;
❖	prazne izložbe bi morda mestna občina vzela v najem, jih lepo uredila in v njih sproti obveščala meščane o pripravah na praznovanja, v letu 2015 pa o posameznih dogodkih;
❖	pa še marsikaj, vendar menim, da je zapisano zaenkrat dovolj.
STAŠA VOVK
NAŠA ČLANA NA MEDNARODNEM POSVETU V AVSTRIJI
Lokalni viri za blaginjo in razvoj
Tomaž Golob med udeleženci posveta v Špitalu
Aprila je v avstrijskem Špitalu na Dravi potekal
posvet v sklopu Evropskega projekta ReACTON (ime projekta je kratica, sestavljena iz angleških besed, ki pomenijo pro-tikrizne vire, pobratenje mest, inovativnost, odprtost in mreženje). Projekt skuša med drugim vzpostavitvi zaupanje državljanov do Evropske unije ter poudariti njene prednost in ugodnosti z možnostjo dejavnega vključevanjem v tovrstne projekte.
Namenjen je podpori sodelovanju interesnih skupin na lokalni ravni v prizadevanjih za premagovanje krize. V tem projektu sodelujejo predvsem občine, turistične organizacije in civilna združenja trinajstih družabnikov iz Španije, Francije, Italije, Avstrije, s Hrvaške, z Madžarske, s Slovaške, iz Romunije, Bolgarije, z Malte in iz Slovenije. Projekt vodi združenje petih italijanskih občin.
Po zaslugi Društva za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) se je v pro-
jekt vključilo tudi Novo mesto kot edini družabnik iz Slovenije. DRPD je k sodelovanju pri zastopanju mesta pritegnilo še mestno občino, Zavod za turizem ter Društvo Novo mesto kot predstavnika državljanske pobude. Posveta v Špitalu, ki je potekal pod naslovom Lokalni viri za blaginjo in razvoj sta se kot predstavnika Društva Novo mesto udeležila Tomaž Golob in Mitja Simič.
Posvet je obsegal delavnice, okrogle mize, uradne in neuradne pogovore ter manjši sejem turističnih izdelkov. Glavne teme so bile: vloga krajevnih oblasti kot »katalizatorja« na krajevni ravni, prednosti javno-zasebnega družabništva za spodbujanje razvoja skupnosti, delovanje različnih interesnih skupin za pospeševanje razvoja skupnosti in primeri dobrih izkušenj.
Tomaž Golob iz Društva Novo mesto je vodil eno izmed tematskih delavnic s področja javno-zasebnih družabništev, na kateri so udeleženci iz različnih evropskih mest ugotovili, da se javni sektor v današnjih organizacijskih in
metodoloških okvirih vedno teže spopada z zahtevami in potrebami sodobne globalne družbe. Zadnji dve desetletji se srečujemo z vedno večjim zanimanjem za javno-zasebna družabništva kot obliko različnega sodelovanja med javnim sektorjem, organizacijam civilne družbe in poslovnim svetom.
Javno-zasebna družabništva lahko ublažijo tržne nedoslednosti in pomanjkljivosti, nudijo nove poslovne priložnosti, prispevajo k bolj kakovostnemu življenjskemu okolju lokalne skupnosti, so vir novih delovnih mest, razbremenijo državne in občinske proračune. Izkušnje so dobre predvsem na področju javno-zasebnih družabništev nedobičkonosnega značaja in prostovoljnega dela krajevnega prebivalstva na področjih sociale, otroškega varstva, zdravstvene oskrbe, izobraževanja, kulture, športa ipd., torej na področjih kakovostno grajenih mestnih socialnih omrežij, ki delujejo izključno v dobrobit tamkaj živečih skupnosti. V povezavah dobičkonosnega značaja pa se pogosto srečujemo z nepravilnostmi, korupcijo in denarnim tveganjem za javni del družabništva.
Vključevanje mesta in civilne družbe v takšne projekte je vsekakor koristno, saj bi izkušnje in primere dobrih izkušenj drugih družabnikov lahko koristno uporabili za blaginjo in razvoj Novega mesta.
MITJA SIMIČ
IZZIV
Slt5?
www.drustvo-novo-mesto.si