gospodarske, o b r t n i š ke in narodne. izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr t posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr i pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 10. februarja 1869. Gospodarske stvari. to je V ika zelenjad brez izjeme seje lebčkih ali grabničkih tom ? to Gospodarji pozor » da Ni se treba bati vam gosenice ne snedo manj prideiaio y da o vrsti narejenih. pri setvi zvrstoma se bode u«,uj saj ima vrtnar v svoji roki to, ua oze kupaj ali bolj saksebi seje. Grede se na vrtu ravno da oze sadja Kamorkoli človek letos stopi, vidi skor povsod mnogo s uh eg listj bengljati na sadnem drevj tako naredé zemlj acuc, naj se seje po vrsti ali na široko, xo je, se mora dobro zrahljati, pognojiti kolikor je to tem suhem listji je — kar vsak sadjerejec vé jajček od jesenskih drevesnih metulj kterih se izležejo g y obilno treba, zdrobiti pa spet narediti zaleženih > iz naj se zelenjad še le takrat > ko da j trdna se Komur je mar za vlage osušila in nekoliko grela mlj Seje pa zimske naj ne zamudi brž, to je še ob pravem času, grabničk sadje, obrati drevje tega listja in ga pobranega sežgati y sicer lato ali prekljo se naredé po gredi žlebčki ali 1 • V i 4 1« 1 1 I • ^ « . . - - po trt ali pol palca ali še bolj globok utegne spomladi, uamuon ^^vum —, gledati le oskubene gole veje, kakor smo minulo jesen žalostni gledali po požrešnih gosenicah oglodano Naj župani in srei^ kažejo, da mora vsakdo obrati in osnažiti svoje sadn namesti zelenih in cvetočih dreves potegnejo naj se pa grabnički zmiraj od juga ali pol danske strani do zahoda ali večera v • zaj dobij ^vr .iuuvui, w** »^çia, kajti v tem polo vrste najbolje solnčno svetlobo in gorkoto jski očetje vsi kar naravnost zau- lato se semenu naredi trdna podlag in seme drevj Nevednim in bogljivim ljudém je treba včasi v frišno rahlo prst, da enako in hitro kali je skrbeti za kaljivo in čisto seme) vé pride da y vsiliti dobrote Dostavek vredništva. Dokler niso še županij take oblasti imele, kakor jih imajo daj y Je ta zaukaz Vrste naj so saksebi pri solati, retkvici, čebulji, palce (cole) — pri vseh pri korenj do bil v rokah cesarskih okrajnih gospósk One so imele peteršilu in zéleni po kapusovih sajenicah (flancah) po pesi, ohrovtu, špinači, retkvi itd. po do y palcev > dolžnost (žalibog! da so jo nečimerno spolnovale!) spo mladi g08podarje siliti v to, da obirajo sadno drevje gosenčne zalege, pa so imele tudi pravico, na strošk< ščino Seme korenja in bele pese pa, ki imajo trdo lu ; ktera mora segnjiti, predno seme kaliti začne y se mora za setev pripravit mar n eg čes z drevj gospoda rj a najeti ljudi, ki poberó mr- to iste pravice in dolžnosti so stopile ali polo dni. I wv-kUT ^ii^iavim, to je , V ^a&lllU&U bJtvUZil dni namakati v neprehudi gnojnici in potem se v žakljičku skozi v Ce emlj nekoliko palcev globoko za ali zdaj županije. Naj postopajo tako! Saj nemařen go- neugodno spodar in levo kodlj sam sebi, ampak sosedom na desno dni Zvrstoma setev na vrtih. Spisal P. N. Fenser. je morebiti potem vreme deževno in za setev , razgrni seme na zračném prostoru nekoliko Ko potem seme seješ, posuši napeto vlažno seme s pepélom ali drobnim prahom ali peskom, da se ne drži skupaj, ampak da vsako seme za-se pride v zemljo. Vedeti je treba, da debelejšemu semenu, kakor je na priliko seme bele pese yy Vrt je drago veselje. Će kùp gnoja in stroške palca globokej y ne Sej pod mlj koduje, ako pride za se s semensko steklenico (flaško). Za to je za delavce seštejem, pač si zelenjavo, ki jo na vrtu pripravna vsaka flaška, če jej vrat povežeš s papir r\vi rlnl om *n o fumi aa^a^a Irnnim i< __ TolrA imi iû nwi lrî îv^n w^nîU^^ J^ ~ ______!___1 ^ rv. pridelam, na trgu cenejše kupim, rekel Tako mi je jem, ki ima majhno luknjico, da seme skozi pada kar reče. umen gospodar, ki računiti zná, in ki prevdari, preveč semena ven ne leti, pomagaj s prstom Da skusi pa to popred na kakem prtu ali na mizi. Tudi v vrat Naj vendar poskusim mu svetovati, kako si more flaške vtakneš lahko navaden zamašek, skozi kterega t w • ♦ - - m m m ' 1 ^ a « « ^ * O če- narediš luknjo in v to vtakneš peró ljami zagrni grabničke lepo séj, in nasejano z zemlj grab z manjŠimi stroški več zelenjadi (kapusa, solate bule itd.) pridelati. Nadjam se, da ne bodem boba v steno metal. Pred vsem je pomisliti treba, da ljudje, od kterih Da tiči ne zobljejo semena, naredi jim strašila, na trgu kupujemo zelenjavo, vendar morajo kaj dobička da bele niti s perjem križema po gredah raztegneš, ali y sicer se ne bi ukvarjali z vrtnarstvom. In res na kole obesi gla imeti je to. Al oni pa tudi bolje vrtnariti znajo kakor drugi, peresa ali krompir, v kterega vtakneš in to je razloček. Ni me volja tukaj obširno razlaga ti vrtnarstva Bolh ijhuje sovražnice kapu odženó ko y eno in to najdražo stvar hočem potegniti iz vrtnar- zneje doraslo konoplj ju v iu c j uajuujo du v i a^ui^c ivauuou v c ; vU^cilU ivu opljeva zrna, ki jih potakneš vmes (vendar moraš po uvati); dobro je tudi setev stva in o tej govoriti, — to pa je pokončavanje potresti z dobrim kompostom, pepélom, koščeno moko pie véla in to najbolj tistega plevéla, ki se s semenom ali sajami. Vse to stori, da zelenjad hitro raste in tako sam zaseje. Plevél pa se najlože pokončá, ako se in rekoč gobčeku bolhá odraste. 44 Vendar P se ne sme tacega gnojiva trošiti na grede, ker sicer požgó seme tej vlogi naklada gosp. poslanec z veliko znaj Mlade ívxiaue aajenke obvaruj CO UUiU tuui O bUUI , Ud Ol uv^uauiu IWAiaObCl njihovo seme pomočil z nekoliko kapljicami petroleja. dokončne zneske bólh tudi s tem da denostjo ob kratkem prigodbo v let 1832 si dognanih katasterskih del ter pripoveduje, kako da je Ce ka dvorna kancelij koj za je vrsta pregosto zasajena s semenom, izruvaj prenizke spoznala, kmetom pa so se zdeli veliko varno, kar je sajenic (flanc) preveč temi ima gospo- previsoki. To je priložnost dalo mnogim pritožba m, dar že večkrat precej dobička, ker si ž njimi more mnogemu pregledovanju in mnogim komisij am, ki so nove vrste zasaditi Sploh vsem rastlinam, ki so zasa- se godile v letih 1833 1834 in 1835 ktere jene v vrstah, je mogoče nejšim prihajati UOIUUMUI, 1X1 OV £JC*0a- ^vvmv ▼ IUMU iUUtf. , luat. 111 lOUU. , tt-lCl« pa niso rjevati se in moč- nič opravile. Zdaj se je dolžilo, da glavitna pravila posamna niso prav izpelj zdaj se je zopet reklo To pa je največa dobrota, ki jo donaša^setev v da so glavna vodila same kriva in napačna da se stajarska dežela z doljno Avstrij tah da se level naj lože pokončuje. Pri setvi o dolgem in širokém moraš čakati, da plevel izruješ, adar Je tako visok, da ga s prsti zgrabiš, in da suho rekli, jati ne odločbi ostali: Štajarsk sme, drug t eni so primer- , da se sme; nazadnje so pri naslednji t mokro vreme ne nagaja; pri setvi zvrstoma pa vsak v dveh doljnih kresijah, pre niz k toj ki, zlasfi pa pro t zemljo obdelaš. Ce včasih z zemljo pobrkaš, spraviš stim zneskom kranjske dežele, in se tedaj povik ves plevel, pa tudi marsikak mrčes žarki vničijo uno in to kviško ) sončni Tudi p rili va nje vode je na vrste lože in brez vsake škode; če narediš med vrsto in vrsto grabniček 9 pa vlij ( korenin vode nJ f se razteka na vsako stran do Zdravniska novica. * Rane hitro zaceliti —priporoča 4. list morav-skega gospodarsk. časnika slanino (špeh). Rezlej špeha se položi na rano in čez-nj se oveže platnena cunjica v 7 posebno na u Tako pišali Ni ga boljšega pomočka za rane (Schienbein), kakor je frišni špeh. imenovanem časniku nekdo, ki je imel rano na pišali piše v gori y pa je zaceliti ni mogel; s špehom pa jo je zacelil v dnevih. Zdravnik bi sicer o tem svetu imel mnogo posebno na priliko to: za kakosne rane vprasanj, vendar ker se od nasvetovane pomoći saj ni škode bati, če ne pomaga, tedaj naznanjamo tudi mi to zdravilo, ker se v omenjenem gospodarskem listu z veliko hvalo priporoča Zemljiščini (gruntni) davek na Stajarskem m Kranjskem. Društvo „Slovenije" je pač pravo storilo y da je, Novic" pripoveduje, davkov- kakor nam poslednji list ske zadeve v prevdarek vzelo in da je sklenilo pod-učno knjižico izdati, kader se bo bližal čas nove cenitve zemljiščinih dohodkov. To mi potrjuje sestavek ki sem ga po naključbi našel v 21. listu časnika ,, Slo- y venije" leta 1848. vice Ker je stvar ob pravem času natisniti ta spisek. dajte > drage 7) No- Tako se glasi želja gospodarja Jurija Burgarja na Gorenskem. „Novice" jej rade vstrežejo po prislovici et memimsse juvat « Bralcem „Slovenije" je znano iz 17. lista > da za slovenski narod tako vneti poslanec iz optujske volitne okolice gosp. Dominkuš, je 25. dan velicega srpana predlog storil, naj bi se zneski katasterske cenitve v stajarski in kranjski deželi pregledali in popravili, da mu je pa minister denarstva to-le odgovoril bila y da^je cenitva na Kranjskem že pregledana 7 iz Štajarskega pa še nobene pritožbe ni bilo kakošnega popravljanja treba ; in da bi se, ako je tam prošnja njemu samemu izročila. Po teh besedah je gosp. Dominkuš svoj predlog zastran obeh dežel nazaj vzel, ter je po ministerském svetu za štajarsko deželo prošnjo sestavil, in po pri-jaznosti gospoda poslanca moramo tu njen poglavitni obsežek na znanje dati. t morajo Zastonj je bilo vsako zoperstavljanje in pregovar zastonj so se silne napake in pogrešk janje, kranjske cenitve izkazovali da se , — zastonj je bila opomba je o pravici cenitve na Stajarskem že leta 1832 7 7 tedaj že tri leta pred dvomiti jelo, predno so bili zneski kranjske cenitve. Meseca sušca leta 1836. sta bila na Dunaj pokli-cana dva poslanca iz dežele in pa tehniški svetovalec da bi imenovane zneske od deželneg poglavarstva ^ugjiM » aion O , ua UI luicuuvauc ÏUC3&I govarjali in dasiravno se je pri teh pogovorih po stavna ravnava gubernije in pa štajarskih telj popolnoma opravićila in so bile tudi deželne tarife po trjene, bilo je vendar ukazano, cenitna delà še pre gledat" Naloga in konec tega pregled dva tuja komisarj 7 tuj kteremu so bili dglednika in namesti po gubernialnega uradnika pa mariborskega kresijskeg glavarja Marqueta poklicali, ni bil ta, da bi se kakošne to doseči. da se zoeski pomote popravile ampak rrvr------7--r—- , «« štajarske dežele, mejni kranjski deželi približaj in pa do naprej po vzdignej zaznamvanega zneska 1 milijon gold To pregledovanje se je godilo v letu 1836. in 1837 m sklenj Je bilo se poslužiti gotovega sredstva, nam reč povikšati cene pridelkov pri vvrstevanji posamesnih sosesk za eno ali več stopinj , ker se dvakrat opravi-čene tarife lotiti niso upali. In dobro so jo zadeli! graško kre- Da bi se ta za mariborsko, celjsko in sijo večidel zastran njivnih, senožetnih in vinogradskih pridelkov namenjena naredba saj nekoliko na videz opraviČila, poskusili so le od ene soseske dobiti privoljenje za povikšanje ene stopinje. Za nekoliko izurje-nega uradnika, se vé, da to ni tako težko delo, zlasti pa, če župan ali soseskini možje ne sprevidijo, koliko da ta mala sprememba izdá. Ako se dobi podlaga taka od ene soseske, lahko je tudi pri 100 drugih enako povikšanje že po podobnosti storiti. Ta povikšana cenitev je pa čisti znesek tako povzdignila, da nihče mislil ni, ter je naprej odločeno visokost še ka- prisegla. Tedaj je bilo treba zopet znižati. Tako se je pogrešek s pogreškom popravljat, in se je taster zoper pravico in resnične primere stlačil. *) Nasledki tega nepostavnega ravnanja so v kratkem bili ti: 1. Stajarsko oralno ali njivno zemljišče je cenjeno, gledé na čisti dohodek, na vsaki oral čez 6 gld. ; rodovitniše in vredniše avstrijsko pa s gold. in 34 krajc. (In kranjsko še veliko nad štajarsko!) Ni se tedaj zgodilo to, da bi^se Kranjcem z niž ali prena- ampak peti zemljisčini davki in potem tudi Stajarce seje narobe, čes: obrnilo jarci placate premalo logika to ! poiajšali, ^ Kranjci plačajo toliko, tedaj vi Sta- po takem morate plačati več. Čudna Vred. 45 V več okolicah (zlasti v mariborski kresiji na Pesnici) so njive proti travnikom previsoko cenjene.^ 3. Vinogradi v Ormužu, v Vélki Nedeli. v Maleku, Sahenturnu in zgornji Radgoni v mariborski, ravno tako v celjski kresiji stojé na previsoki stopinji čistega dohodka, če se primeri) o s ceno normalnih let od 1824 do 1828. Uboga celjska kresija, ki nikakoršnih obrtnijskih zaslužkov nima, mora zdaj vsako leto 30.000 gld. gruntnega davka več plačati, kakor plačate obé po živino-reji, kupčijskih in obrtnijskih dobičkih bogatejši pol- tretjikrat veči kresiji judenburška in bruška skupaj ; to tudi najstrastnejši gornji Stajarec tajiti in za pravično spoznati ne more. To dobroto mora celjska kresija samo temu zahvaliti, da zraven preobložene Kranjske kresije Novega mesta leži. Ker se je vkljub danim zapovedim posvetovanje brez namestnikov deželnih stanov godilo, lahko se vidi, zakaj se nihče zoper to dokončao odlocbo oglasil in pritožil ni; in če bi se bil tudi kdo vzdignil, nič bi izdalo ne bilo pri znanem namenu cesarskega dvornega odseka za davke in, pri znani nepremotljivosti kance-lijskih gospodov. Ce se je kdo čez napačno razplo-ženje davkov pritožil, gosposke so vedno enako odgo-varjale, da „zdaj ni časa za take pritožbe." Po ti umetno izpeljani in spričani razlagi vseh napak in pomot, mnogospoštovani poslanec Dominkuš, ki hoče, da bi vse dežele po enaki meri davke tako odrajtovale, kakor pravica tirja, prosi ministra denarstva, da bi se vnovič kataster v doljnem Stajarji pregleda! in vse v letih 1836. do 1840. storjene pomote popravile, in da bi se ukazalo : a) da se za podstavo vzamejo v letu 1832. dovršeni in že potrjeni zneski ; b) da bi se pri po pravično in natančno podani primeri izpeljanem popravljanji tu na pritožbe po postavah gledalo; c) da bi se to delo le takim ljudém pod vodstvom deželnega poglavarstva izročilo, ki deželo dobro poznajo, ki so pošteni in na ktere se ljudstvo zanese. To je v kratkem prošnja mnogospoštovanega Domin kuš a, in jez se mu tu pri ti priložnosti namestu njegovih volilcev, pa tudi Kranj ce v zahvaljujem, da se je v tej za telesno blagovitnost štajarske in kranjske dežele toliko važni reči srčno potegnil. Hvala bodi vam, ptujski volilci, da ste si za namestnika zbrali moža, kterega v ljubezni do domovine, do maternega našega jezika, do slovenske narodnosti nihče ne pri-seže. Taki možje so pravi namestniki Slovencev. Peter Kozler (v 21. listu „Slovenije'4 1. 1848.) Mnogovrstne novice. * Loterija zape lj iva veša! — Dunajsk časnik „Morgenpost" kaže, kako neumen je, kdor v loterijo stavi. Loterija — pravi — se je v našem cesarstvu vpeljala 1751. 1., je tedaj 118 stara — res velika starost, — al sramotna starost! Po tem na drobno od-kriva loterijske skrivnosti. Začenja z ambo (dvojko); 90 številk, ki jih ima navadna loterija, se more 4005krat sestaviti po dve in dve številki. Ker pri vsaki loteriji 5 številk na dan pride in je med temi 5 ste vilkami 10 tacih dvojk, tedaj je celó celó malo upanja, da kdo ambo zadene, ker med 400kratnim srečkanjem se more le ena amba zadeti. — Kako pa je pri terni (trojki)? Pri 90 številkah je 11.148 têrn. Ker je med 5 številkami vsake loterije 10 têrn, tedaj se more med 11.784kratnim srečkanjem komaj ena têrna zadeti. — Med 90 številkami pa je 2,555.190 kvatêrn in 43,949.268 kvintêrn — po takem vsa^ lahko sodi, da ni skor nič upanja, da bo ravno nje- gova kvatêrna ali kvintêrna vlečena. — Potem je pa še druzih tacih „pravic", ki jih ima loterija, da y udje nosijo denar v loterijo, pa ne vidijo dobitka. Od 15 do 18 milijonov gold, znosijo ljudjé v loterijo čez leto in dan, in vsak vé, da večina ljudi, ki v loterijo stavijo, so ljudje revnišega stanů, ki krvavo krajcarje potrebujejo, al namesti da bi ga nesli v hranilnico , ga nesó v loterijo. To so tedaj krvavi žulji, ki jih ljudjé loteriji žrtujejo. In koliko čistega dohodka ostane državi od 15 ali 18 milijonov? Komaj 4 do 5 milijonov, — vse drugo se pogubi po stroških, ki jih država ima z oskrbništvom loterij. Zadnji čas bi tedaj bil, da se odpravi igra loterijska, ki je že toliko nesreče rodila med ljudmí. * Koliko denarja se pokadi v našem cesarstvu? — Prve tri kvatre lanskega leta se je prodalo 547 milijonov avstrijskih smodek (cigar), 3l/2 mi- lijona pa tujih, 22 milijonov funtov tobaka za piti ali kaditi (duhana) in 110 milijonov zvezkov tudi tega tobaka, 2"/a milij. funtov pa tobaka za nos. Skupilo se je za ves tobak 30 milijonov gold. — V primeri z pred-lanskim letom se je tobaka lani spet več poprodalo. * Hiša in zemljišče za 1 goldinar. — V Hochschach-u v gornji Avstriji je imela hišica z 400 stirjaškimi sežni zemlje na boben po eksekuciji prodana biti. Ljudém pa se je ubogi kmet smilil in sklenili so, da ne pridejo k dražbi. Vendar je bila po dražbi (licitaciji) prodana — kupil jo je pravdarsk dohtar. Tako piše „L. Abendpost". * St rašno neumna vraža. V soseski Drago-nyeški na Ogerskem je nek kmet, Janoš Zsinyero, truplo svoje žene, ki je pred 6 tedni umrla, izkopati dal in jo vpričo mnozih sosedov na kosce razsekal, in ga potem spet zakopati dal. Zavzeti gledalci so ga vpra-šali, zakaj to počinja, in on jim je odgovoril: „baba me je strašit hodila ter mi žugala, da me zadavi — zdaj bom saj mir imel !" * Ko šut — ogerski diktator 1. 1848 —- je svojim volilcem poslal pismo, v kterem pravi, da bodo v Evropi kmalu veliki dogodjaji prišli, da se bodo države razrušile in se druge napravile, narodi vstali ali pali, kakor si bodo po pameti ali nespameti svoje stališče volili. Ali se Košut ne misli morebiti že tudi ,,kralja magjarskega?" Zabavno berilo. Krvina. Zgodovinsko - romantičen obraz. v Ceski spisal Prokop Chocholousek, poslovenil Podgoričan. Mogočno topi grmé iz Rosafe-skadarske trdnjave: tisoč in tisoč odmévov vzbujajo po albanskih gorah. Oh , kamo so izginili Skanderbegovi Časi, ko je 700 topov tudi tisoč in tisoč vojščakov vabilo pod prapor sv. Križa domovini in veri na brambo! Arbanaši so ljuti ruvači v boji; al po smrti mogočnega Kastrijote Skanderbeg-a so národovi prepiri proklestili Mohame-danu pot čez albanske gore, in od tistega časa, kar je polumesec posvětil in sveti po gorah in dolih te domovine, kar so se Arbanaši odpovedali Kriščevej veri, od tište dobe gine národ, ginejo Arbanaši — da-si so hrabri; ne poznajo druzega nego boj, ali njih kosti se belé po arabski pušči, ali se sušé pod žgočim tuniškim solncem, nektere pa gnjijó v črnej zemlji podonavskih kneževin, le malokteri Arbanaš umrje na mesti, kjer je stala njegova zibelj ; skadarski paša Mustafa Bušatli sè slehernim strélom kliče tisoč in tisoč mož pod svoj 46 trorepi barjak (prapor), ki ga je meni nič tebi No kako I11C — namtiuii u« uaowjt xfcvoan, toi o**. kliče na boj sè Carigradom, sè padišahom nateknil na bastij Rosafi pa je kaj , Lazo ?" — ui«m mu — „i.™, ivaiw p» je «.»j , u»zo r'" — povpraša ga ter svoje Arbanase stotnik Arbanas, drugi pa se izvédavo kakor otroci tla ) z Mohamedani ; rad bi zatrl krivovernega sultana in zopet poprej šnj o staro slavo oživil koránu íjskimi čijo okrog starčka Ali pasi ni giblj „I tako no, tako, da kapitan Topč z rokama. Iz tega odgo je komaj razprostrl roke odgovo m po ni nic gotovega iz- iiič do korana; sam in njegovi Arbanaši se malo me- vedel stotnik Topčic, zato ga debelo pogleda nijo, — —- so tako rekoč polov kai ukazuje koran, kaj zahtevaj 1 V I • v • r»î«ii»î(i «f o,,A 99 ulemj „giauri" v svojej veri; a le 9 saj naprave turške carjevme so na poti tem mogotcem, vi-dijo vže namreč, da peša njih moč in da mora kmalu vsehneti; zato kričé: „Vera prorokova je v nevarnosti !" „Vere prorokove se -------r---7 ---- O ^UQiWU«. „ moram brž odpluti, kapitan" — pové zopet starček „ne morem na ogled ostati tu, kapitan Topč tedaj Jaz ; prosim, pelji me k vezirju!" ; daj Stotnik Topčic si fez pomakne na zatilnik in po » njih jate pa po je oklenila nevarnost gled vreščé: svédra brke tovaršev in pokornih, ker so čuli zdaj je nekoliko mogočnej vpričo 1831 30.000 vojnikov, ljutih ruvačev Arbanašev, vstalo je Dolgo spremi vezirj videli 9 so, da naj Crnogo voj ih Laza je vže čakal ga, to ni vzbudili so jih topje Mustafe Bušatlij 9 drugače, gotovo je kapitan vezirjev zaupnik odide, stari Crnogo ošabno J-wX. X. , ÏÛUWUU1 J* rJ J časa je vže tega, kar se niso več tepli z nizam-om zatoraj vsi goré, da bi se skoro zgrabili. Hoj, ali bo zemlja krvava, ko se sprimejo sè sultanovim nizam-om, nika sta ostala v ladijici Arbanašem na ogled ki mu načeluje veleslavni Rešid-paša po okrožji vse mrgoli turškega vojščaka obéh obalah taboré bojevalci, komaj branij pa za njim, a ne ozre se ni na desno ni na levo, tako, kakor ne bi videl nobenega Arbanaša, nikakoršnih priprav na vojsko. Mlada sprem- Sicer Po Skadri in sta še mlade krvi Boj po šajke pravami vred, kaj^takeg miče mladenških Crnog tabor množne vojske z boj nimi pri nadnavadno, ali nič ne vse to : viděla sta vže UUCIl uuaiall tauuio uwjv»mvi J m.mu.jv miuuvuou*u vmutui^ov V3C tu. Viuc skadarske in iz okrožja, da tako ali tako vzdržé edi- takove priprave in Arbanaše — v ljutem boj nost na obéh obalah Po skadarskem jezeri brhka ladjica pluje od crnogorskoga otoka Morakoviča naravnost v Bojanin iztok. Vže je m ej u arbanaškimi šajkami. Postaren moški sedi ker je pa se stegnila po vitkej ladij 9 „Gledite, vse križem. tedaj „„Pozor, j vezirju da fu« l; raj sa sta greje božje solnce. se Arbanaši čudij eden izmed zadaj in suče čolnič; gotovo je dober veslář toliko šajk okrog in okrog, na vse strani švigajo jako važno opazi tako, kakor vže razodel kdo jih mu bil vso skrivnost ob nobeno ne zadene sè svojo ladj Spredaj pa se- 99 9999 dita dva druga moška, na pol mlajša, če ne več ) to. kar 9 Res je to poprej 9 ,pozor, nekaj bode, kar koli!"" potrdé poslušalci, pa so vedeli Ura mine za uro; mlada Crnog mladost ji razlikuje od starega veslarja; kroj in orožje vže nekolikrat obrnila se v ladij sta imajo vsi trije enako, za pašom ima vsak dva dolga samokresa, ob le vem boci handžar, sredi ladij ice pa ležé tri puške. Zavzeti jih pogledujejo Arbanaši — te tri plavce v ladijici; pa saj jih poznajo, poznajo svobodné crnogorske sinove, ki se do zdaj niso še 9 da ju solnce ne bi pražilo samo na tistej^ strani. Enemu je vže do dobrega vroče spal dene roke pod gl kar ga tovariš dregne. je razodel, zakaj je izdramil ga m ravno bi bil sladko Oče y 9 le s to besedo mu vdali v boj ( U i oag Oiuw v v/ , ». "^"J tudi mohamedanskemu Bošnjaku ne ; m To trenotje stari Lazo sè stotnikom vred pride iz ako Bog dade, ne vdadé se jim nikoli, temuč kakor se tako ne mara, ali kaj ta nemara nazaj A léta stičejo z létl, dedstvo svojih pradedov nastopijo z brati rojaci vred v pini in tu celó medi Arbanaši, dedstvo, Bosni, Hercego ki so ga pradedje izgubili na Kosovem polji. Arbanas je ljut ruvač, ni varno stepsti se z njim, res ne: ali gradů Rosafe pred Skadro k svojej ladij zdaj se mu ne mudi tako, kakor se mu je mudilo po prej : zdaj pa zdaj se vstavita s kapitanom in razgo-varjata, na vse strani se ozirata tako, kakor bi hotel prešteti vse prapore, in izvedeti, kteri národ je okrog tega ali tega barjaka. kaj je vsa njegova krutost v primerji sè crnogorsko močj Topč sam mu pomaga izvedeti vse: sè hinavsko ko andžar zaleskeče Crnogorcu v pesti? ki se v „Kaj pa ti hotéi — wu.JV < in kažó z^ bližnjih obal in šajek ladij udij se drug drugemu Arbanaši in Crnogo Ali Crnog neskrbno plujó dalje tako, kakor bi ^ • w M • V • • _ oholostjo kaže šest bunčukov (konjskih repov), *** v zraci vijó nad taborom na pozlaćenih drogéh. „Ko bi sultan ukazal priti na vojsko, ta krivoverec, kaj meniš, ali bi videl toliko bunčukov v nj ego vem tabori?" na- ne bili med krvoločnim sovražnikom: nič ne zapazijo arbanaškega zavzetja, ki so ga vzbudili sè svojo na-zočostjo, deli ob ktero more varno voziti ozkih posled povpraša starega Krvine, kaže in šteje prapore osamesnih arbanaških pokolenj, in vskrikne: „Hoj, ladijica jim je na mari, da ne bi z njo za- azo 9 ta vojska, ko bi prihrula na Crnog jko ter zvrnili se, ker člověk ne jo do dna kamenénega srca razrila bi U( jek izdolbenih samo iz enega drevesa. Zdaj pa zdaj stari \eslar pogleda na Lazo se milo posmehne in ozré na stotnika Top , menda bolj zaradi svoje nepremiš čiča, ki je zarudel obali ob Boj tako 9 kakor bi koga iskal med zgnje čenimi Arbanaši; na enkrat pa pokima z jico žene k desnej obali. Tù stoji moški m ladi po drago cenej obleki in po orožji kapitan, miga z obema ro- ljenosti nego zaradi svojega bahanj bil prevrjen, Arbana 9 da kajt nizam mogel takej vojski? Je „govori vsakemu kos povpraša zopet Topč do cela je „Kaj bi t 9 stari perjanica, povedi, ali ta moč suita ; kama, kriči in kliče Č rnogorce: „Sem, sem es laj f novega nizam-a ne razžene tako, kakor veter ple ti stari Krvina! Ali si morebiti vže oslepel od samega dima ali kaj? — Ko bi to pred nekoliko leti bilo zgo dilo^se vže" da Crnogorci prsi trdi V se to ti bode gorjé v sultanovem naposled a po obrne se na okrog k nazočim, ker vidi 99 Kdo bi vedel vže obali eslaj 9 „ znajte marsiktera mati bi se ne bila jokala." ; drag 9 moji, Topč odgovori Lazo daj to kaj še bode, kapitan 99 Ta opazka je arbanaškega kapitana čudno omra Ladij puško sredi ladij prireže do obale, starček vzdig svojo vpre očí v Crnog zavzet odmaj z 9 obesi jo čez pleča in skoči na obalo tako na lehko, kakor kak mladeneč let star še dvajset % Nizam je redna turska vojska. čila molčé ga spremi prav do ladij Ladijica odrine od obale, v jezero. „Po dveh dneh se vidiva v Prilipici!" vpije za njim kapitan Topčic. iu a Lazo jo požene nazaj za- 99 Po dveh dneh!" povzeme Lazo, in vsi trije 41 jamejo močno veslati: Bojana je prodka na svojem iz- njivah in senožetih crv mnogo škode naredil. — Kako toci v skadarsko jezero (Dal. prih.) Dopisi. Iz Gorice sveč. Odvetniška zbornica tu kajšnja je že naznanila, da se visokocenjeni naš rodo dv oka ta pre (S3* aj o uj c* j v uuliumu**« j ^^ ljub gosp. dr. Lavrič iz Ajdov seli v Gr meseca aprila svojo novo advokacij nadjamo, da bode imel delà na kupe veseljem slišimo, da nastopi sred tukaj 7 pa se tudi Iz doljnega Štajarja svečana. n r - P°". slednjem svojem dopisu sem vam povedal, da volilni odbor za volitev deželnega posla y ki bode v Celi 7 ni še nasvetoval nobenega kandidata susca Zdaj Ea se ta odbor oglasil po veljavnih možéh in z gorko esedo nasvetuje rodoljuba, ki ima vse lastnosti za prevažni posel, ki ga ima poslanec slovenskega našega na- roda v okraji ceijskem, in to je gosp. I Žuž 9 po sestnik v Grižah. Našim ljudém tedaj zdaj ni več pre mišljevati, koga bojo volili; Ivan Žuža stoji na zastavi! To pa naj nikogar druzega ne žali, ker s tem ni rečeno, da nihče drug bi ne bil za poslanca sposo ben ker imamo daj ga voliti, naj se volilci ravnajo po gotovo prevdarjenem nasvetu volilnega od bora. Kakega druzega zdaj vmes siliti, bilo bi proti disciplini, ktera mora veljati pri volitvah, da se vsem na škodo ne razcepijo po kakošni trmi vode na mlin in da po takem ne vodimo protnik jih da Možje, ki bote izbrali svoje ljudi, da grejo 1. sušca v Celj deželnega poslanca volit, pazite tedaj dobro, — izberete take, na ktere se zanesti morate, da jih ne in izid volitve presukne nobena Z uži nasprotna sapa ; potem ne bo dvomlj Pri volitvi dr. Razlag sijajno pokazalo, kaj premore sloga; živéla i sloga tudi rk**î i sušca! pri volitvi Iz Metlike sveč v naši čitalnici je bil včeraj rojstven dan našega Vodnika svečano ob- i gosp. haj Oprsj Vodnikovo — darilo rodoljubneg Adolfa Gustin kraj iz Ljublj naše čitalnice postavlj je bilo na spodobnem 7 sè zelenimi kiticami svitljeno, ves pro ovenčano in z Apolovimi sve čami stor naše čitalnice pa krasno olišpan. Pesmi : „Od straže hrvaške" in „V Arabije puščavi" so domoljubni naši pevci peli z ono navdušenostjo, ktera gré sveti reči. Slava Vodniku! odni Pô tej svečanosti je bil ples in vesela pojedina, pri kteri so se odmevale zdravice } se je pelo in radovalo, da bilo ne konca ne kraj Žé so petelini naznanjali jutranjo zoro, ko smo se ločili sè zavestjo, da nam ta veselica še dolgo ostane v dragem spominu. večer v čitalnici Novomesto edelj naši. sveč dne t. m. imamo zopet vesel zopet bode radosti obilo. Čitalnica naša napravi na > £ast Vodniku 14. svečana t. 1. „besedo uljudno vabijo društveniki in tudi drugi rodol kteri se Za četek ob uri. db or. Iz Notranj skega. (Zàbéla na peticijo ljublj. „kon- bi vendar slovenskemu narodu protivni časnikarji za-smehovali pisatelja, kteri bi tako bedasto in nerazu-mevno prošnjo v slovenskem jeziku pri gosposki vložil! — Dobro mi je znan ta moj ster skaza nemške kulture, vendar še« zamolčim njegovo ime, ter se nadjam, da bode vprihodnje prošnje na gosposke na-pravljal v domačem jeziku, kterega se je od svoje matere učil in kterega tudi vedno in prav ladko «V,.* .v^vmv, 6i«un.u govori, iv.1 bi ga mogel tudi pravilneje in bolj razumevno pisati ter nego tujo mu nemščino. Naj naši kmetiški župani nikar ne mislijo, da gosposke le v nemškem jeziku pisane prošnje in pritožbe prejemajo, slovenske pa pod klop mečejo. Ta misel je napačna. Ne dá se sicer tajiti, skah da je še mnogo takih uradnikov pri c. kr. gospo- pa ktere božjast prime, ako vidijo slovensko vlogo to nič ne dé ) saj pri nas na Kranjskem se nobena gosposka ne sme braniti, slovenske vloge prejemati ter jih po ravno tistih postavah reševati kakor nemške. Zatoraj naj vsakdo, kdor je slovenskega jezika v pisavi zmožen } dopisuje gosposkam v slovenskem jeziku, kar je gotovo veliko bolj pošteno in hvalevredno, kakor pa spakovanje v tujem jeziku. Iz Gorenskega 5. sveč. uvj^gu ^Auaiucuuu uuviuu ui mcocij namreč to, da fužinska županija od deželne vlade za- Tagblatt" pa 25. listu nam je zopet znamenito" novico prinesel hteva, naj se jej pošiljajo postave v nemškem jeziku češ, naj svet zvé, da tudi na slovenski zemlji je hrepenenje po nemščini! Pač ni bilo treba take ,,Sen- > sationsnachricht" po svetu trošiti, da nemški trg Fužine (Weissenfels) s svojo po večem nemško okolico nem- saj de skih dopisov in postav v nemškem jezici želi; želna vlada razpošilja deželni zakonik in vladni list v . urad- nemškem in slovenskem jeziku natisnjen; c. nije pa gotovo nemškemu trgu Fužine ne vri vaj o slovenskih dopisov, ker večidel tudi slovenskim obči- nam na Kranjskem le v nemščini dopisujejo! Kako tedaj fužinska občina more pritoževati se, ker se jej na vse strani od nekdaj vstreza? „Tagblattova" novica v tej zadevi je toraj toliko stara kot fužinska občina. Vprašamo pa Tagblatt u kako je to da on za veliko večino slovenskih prebivalcev na Kranjskem nikoli ne zine ne besedice in za-nje ne tirja djanske izpeljave 19. državne ustave?! Pri vsaki priliki tedaj „Tag- blattovci" očitno kažejo, da celó nič srca nimajo za naš narod slovenski in njegove potrebe, tujo nemščino stavijo zmirom na oltar, kakor da bi že kteri narod za to omikan in podučen bil, če govori jezik, ki ga nemški koroški hlapec ali pa dunajska fračlarica na Naschmarktu" govori! 7) Iz okolice kranjskega mesta 6. sveč. Močno nas veselí naznanilo v poslednjih „Novicah", da seje državni naš poslanec gosp. dr. Toman pri pretreso-vanju državnega proračuna tako krepko za odpravo strmih klance v na kokerski cesti potegnil in da je tudi da se je ministerstvo preložbi ceste s tem pritrdilo, ta namen za letošnje leto 10.000 gld. odločilo. Prosimo gosp. dr. Tomana še za to i« liuu aiijsnc^a« {íjiauvovo /tu vvii^vju vju>uuj. y^n/Uiv- Jf* u»* *vm«u» oo «a iu , naj jjn u^vuui uv. stitucionalnega društva" zoper S. 19. decemberske ustave.) zabi tudi strmega klanca poleg Kranja na kokerski pri ugodni priliki ne Pred nekaj časom mi je prišla po naključbi v roke sledeča prošnja: „An das lebliche k. k. Becirzks Ge-richt Wurm, das bei uns in cesti deno 7 7 ko ie- kjer ljudje in živina posebno pozimi silne težave trpé, kterih bi se s pripravno pre- zu Wir bitten sollen ubersehn vir den ložbo mosta čez Kokro prav lahko ognili. Saj so se sehr vili gefresen hatt v novejšem času mostovi čez širje vode in više bre- sollen uns holfen." — Stavim, kar kdo hoče, da najte-meljiteji Nemec ne razlušči jedra „visoke nemščine" tej prošnji, pa tudi dotična gosposka bi se bila vkvarjala gove postavili, zakaj bi to le čez Kokro pri Kranji mo- goče ne bilo? Iz Polhovega gradca 4. sveč. (Žalostni stan na- brez vspeha, pravi pomén tega spisa si raztolmačiti, ko šega narodnega jezika.) Te dni mi je neki dacar pri- bi ne bile razjasnile prošnji pridjane priloge, kaj da prosilci od gosposke zahtevajo. Zahtevali so namrec, da nesel neko Lukmanovo popisovanje jjiuoihji uu aauicvaju. uautuvau au iiamruu, ua pišem. uau se icuuu všuuilii, ivcl u<»uai /jc uuigu » v*« bi se jim zemljiščini davek odpustil, ker je na njihovih jaz nemškoga ne umem, pa me vendar sili, naj podpišem Jaz se temu čudim, ker dacar 7 že naj dolgo vé ga pod- dá 48 is mi po kranjsko dopoveduje, kaj da je pisano Ai poslednji deželni zbor sklenil, da vzame to povračilo, jaz mu nisem dolžen verjeti; on mi lahko na papirji da bode s tem večletni pravdi konec. s prstom kaže, z jezikom pa mi laže. Jaz morem pla- Gospodarstvo v podobah".) Po nasvetu c. kr. ~ r " —----w7 - j^— "" «.«.v«. j/.« vjj v jr v čevati kranjske dohodke za dačo, zakaj bi tedaj po deželne vlade bode c. k. ministerstvo nauka v sloven nemško pisana pisma moral podpisovati? ljuba ski jezik prestaviti dalo kaj izvrstno knjigo („Land- 19. številka! kako se te vendar nekteri bojé. Sloven- wirthschaftlicher Anschauungs-Unterricht" von F. W. ski že v marsikteri hiši brati znajo, zakaj se nam tedaj Hofmann), ktera obsega prav po domače popis vsega, nemški jezik s tako silo sili? in ko smo na Kranjskem kar spada v kmetijsko gospodarstvo, in ima 520 večidel kranjski oštirje, naj bi se nam v našem mater- lepih podob. Knjižica spada v 2 delà; vsak del íeden nem jeziku dajale postave in vse druge reči. In če je s 300, drugi z 250 podobami) veljá le 52 krajc. ta ali uni noče podpisati, se mu žuga še s tožbo. — To je dobro, da se tacega žuganja nobeden več ne boji. _ _ nji- žica je posebno namenjena odraščeni mladini v ljudski šoli Dajte Bogu, kar je Božjega , a«i jo - CeSarjU, ani jo - jiui i a/jj c» o li uj CJ u uuuiu xu to^o ^uuvuc« íjcij i±\j px iua- jevega, — ljudstvu pa, kar je ljudstvenega, in to je kujemo te izvrstne knjižice, ker smo si v svesti, da jo tudi naš jezik! Naj si Lukmanovi ljudje to zapom- bode z veseljem in veliko koristjo sprejel narod naš. • • • A ^ • ~ - . — - - v - — ~ A -- ^ nijo kar je ouii, al tudi starejši ljudje bojo veseli poduka, «.i jim razjasnujejo dobre in lepe podobe. Željno priča ki ga cesar- zavoljo nas! da nismo mi zavoljo njih na svetu ampak om Čehi jo že imajo prestavljeno v svoj jezik pod imenom Iz Ljubljane. (Odbor kmetijske družbe) je v poslednji svoji seji rešil mnogo stvari, izmed kterih na-znanimo najvažnejše. Bralo se je pismo c. k. ministerstva kmetijstva, po kterem družbe kmetijske dobijo imenitno stališče, da so ministerstvu v vseh kmetijskih zadevah svétnice, in da se po njih izvršuje vse to. ki jo „Hospodářství v obrazih pro mladež". (Národna svečanost Vodniku na spomin), je po večletni lepi navadi naša čitalnica tudi letos 2. dne t. m. obhajala, kazala je preočitno, da klic njegov „Ilirija vstáni!" ni bil klic vpijočega v puščavi. Kdor je bil pri tej slavnosti pričujoč, lahko je razvidel, da narodna ideja ni prazna sanjarija, za kar bi jo nekteri kar ministerstvo podpira z denarno pripomočjo v radi krstili, ampak da je mesó in kri > tej poslednji zadevi pa se ima odbor družbe kmetijske pomnožiti po zastopniku ces. deželne vlade in deželnega odbora. Odbor je sklenil v današnji seji, sè zahvalo sprej eti vse to, česar ministerstvo želi. — Drugo pismo ministrovo naznanja družbi, da jej ministerstvo potrdilo vse predloge zastran premij za govejo živino in zarad bikov za pleme. Po takem bo odbor kmalu razglasil pravila premij in vzdržavanja plemenih bikov, in se je med drugim obrnil do družbe Salcburške za pinc-gavsko pleme, in na Stajarsko za pleme iz Murične da je plamen kterega ne vgasne nobena burja, naj tudi hraste ruje, ker ga neumorno oživlja národna zavest. Dasiravno je bilo ta večer vreme grozno neugodno, Je vendar m še dvorana bila prepolna, hvalo našemu krásnému spolu, posebno bodi rečeno v da je on se posebno povzdigoval to slovesnost s svojo krasoto, in da dve najlepši točki slovesne gospé n.1 oiu v couc „besede" ste vršile čestiti dve BuoťC. — „Beseda" se je pričeia z overturo gosp. kapelnika Wah la, ktero je igrala mestna godba. Po tem doline. Slavno ministerstvo zagotovlja odboru da tudi za povzdigo o v č j e r e j e hoče družbi darovati 1000 gold., vendar naj odbor poprej prevdari ali se vstreza namenu popolnoma, če se kupijo le jezerski ovni, in če ne bi morebiti dobro bilo, ker je jezersko pleme veliko veče od navadnega kranjskega, da se kupijo ovce in ovni. Odbor bo prašal gosp. Stularja na Koroškem, pa tudi nektere naših gospodarjev, kaj oni po svojih skušnjah mislijo o tem. To pa je spet nov dokaz, da minister Potocki je stopila gospá Solmajerjeva na oder in govorila z globokim občutkom in z domorodno navdusenostja prolog na slavo Vodniku. Gospá Solmajerjeva vé vsak izraz mojstersko povdariti, in kakor navdušeno je govornica govorila besede Majka Slava! konc je joka: Duh slovenski več ne spí! stil oni birokratični kolovoz storjeno, ako se le > ki je prví, ki je zapu-misli, da je s tem vse tako navdušeno jih je občinstvo tudi sprejelo. Gromovita jej je bila pohvala. — Zajče v zbor „Večer na Savi", kterega so čitalniški pevci prav hvalno peli, je karakteristična kompozicija, ktera ima marsikaj lepega v sebi da nas to popolnoma odškoduje za na- sko podpira napredek. pise in ukazi dajó; Potocki djan- tako ktera bi se ji utegnila očitati v tem da so se Profesor Haberlandt ditelj goriške svilorej ne skušalnice vo- y Je odgovoril družbi, da najbolj more priporočati seme svilnih črvičev gosp. Krupičk e, učitelja v Terezini (Theresien-stadt) na Ceskem, in po tem prof. Lanzovo v Dalmaciji. Odbor je sklenil naročiti si oboje za 150 gold. od ministerstva prejetih. Ker je postavo deželnega zbora, po kteri se imajo nove, velike občine osno- , presvitli cesar potrdil in se po takem bojo pre- vati naredile občine, tedaj odbor zdaj ne more pričeti novega osnovanja kmetij skih poddružnicpo sklepu občnega zbora. Skleniti je tedaj moral, da se odloži ta „Naznanila družbina" bojo se izhajala v slovenskem in nemškem jeziku, da ne pako, ritme njene preveč enakomerne, kar celo kompozicijo delà nekako monotono. Tudi neki precej znan motiv v njej kaže kompoziterja „die Mannschaft am Bord." Cetrta točka programova bila je pesem „Pri oknu" od pevovodje Fors ter a in pa „II congedo" (Slovó) od Pro eha s spremljevanjem glasovira. Prva kompozicija je že zato posebne veljave, ker je tekstu primerno, prav dramatično zložena, druga pa se ziblje v sladkih melodijah. Gospá LeopoldinaGregoričeva je obe pesmi prednašala tako izvrstno, da si je precej srca vseh poslušalcev pridobila in ji je donela od vseh strani gromovita pohvala. fantaziji za gosli od Beriota stvar do novo vredjenih občin. )7 se je voditelj orhestra mestne kapele pokazal jako iz-urjenega goslarja, kteri vé in zná v odločnih momentih bo na nobeni strani pritožbe. — Prošnjo, naj bi se v je rešil odbor s Brezovici dovolili 3 živinski tem, sejmi s svojimi strunami k srcu poslušalcev govoriti, zato pa je tudi živo pohvalo, ki jo je přejel, po vse zaslužil. Biser muzikalnim produkcijam je bil dvospev iz Doni-zetti-ove opere Linda, ki sta ga pela gospá L. Gre- da je nasvetoval deželni vladi, naj jih dovoli. Predlog ministerski, ki pride kmalu državnemu goričeva in pa gospod Fr. Grbec, ki je nalašc se potrudil v Ljubljano, da je pomagal slaviti Vodnika. ki zboru v roke, nasvetuje, naj se za premoženje, j,^««** v ^j^mij«^, v*« jv> . ~---- ga je nekdaj cesarska vlada vzela deželi kranj- Idi po glasovitih glediščih in slušaj ta dvospev, pa pri- s ki j iz državnega zakladadá 700.000 gold, ^povračiía merjaj ga z glasovoma in pevanjem gospé Gr eg o v novih obligacijah, ki nesó 5 od 100. — Ce tudi je ričeve in gospoda Grbca, in v svesti smo si y deželi vzeto premoženje veliko več zneslo, je vendar bodeš venec podal pred mnogitni petju > da ki s mo ga 49 > da J6 bila po- tihar in Nace Tavčar in Grega Blaževič na danes slišali v čitalnici. Ni tedaj čuda hvala tako navdusena, tako gromovita. Uf «IW VM liM f UUUWUM j WMUV ^iVUIVTlWMI JLkVUUMl J X UUidCJ ULCt 11/; AlUVV/U uaui ua VJ Uiv30 besedo prav primerno moški zbor s pe vanj em kompozicije Hrastar, Jan. Puh in pa Martin Žabkar po let Končal je Tomaž Opeka na 15, Anton Lauf jia 6 mesecev, Luka mesece venec Vodnikovih in njemu na slavo zloženih pe- Mica Dimnikova na 3, Tomaž Peterka na u 17 sem. vodja y mesec: vsi Celi venec obsega osem pesem, ktere je pevo- ti zarad goljufije; — zavoljo pripomoči za ponarejo Forster izvrstno vredil za moški zbor s sa- je bil obsojen Janez Godec na 3 mesece v ječo mospevi in spremljevanjem orhestrovim. njem se je Cvek pa na 14 dni v zápor UJV/OWV^; T J \J izdiha' vrsti ostali glasovi, zdelo se nam je, kakor da bi bili videli podobo pred seboj , ktera se dviga počasi pa m za njim po žali pritožbo do više sodnije. Ako pogledamo veliko vrsto obsojencev, vidimo, da mnogi obsojeni so sicer pošteni, še nikoli kaznovani mogočno iz megle, dokler se nam v solnčni svitlobi za- kmetje posestniki, ki so bolj nevedoma zabředli v to lesketá in popolnoma stojí pred nami. Forsteru, pod krivico, kajti slišali smo jih govoriti, da so ponarejene čigar vodstvom so se čitalnični gospodje pevci izvrstno bankovce imenovali slabe" bankovce memo pravih, gré gotovo velika hvala zato, ob enem pa naj Sam Zupančič ni imel veliko dobička od svojega hudodel- že enkrat zavoljo ponareje kazno van vedli ^■■■ HJHI^^^^^^VI^I^^B jim bo tak résultat v še večo spodbudo, vedno zdru- stva, ki pa je vendar, sjkj guaiai Aavuijv; ^/uuaicjc aaúiiu v ou, ženo pripomoči, da more poslušalec vselej po besedi iz prejšnje lastne skušnje vedel, da bankovce ali sploh tako zadovoljen zapustiti dvorano, kakor jo je ta večer, javne upne liste ponarejati je hudodelstvo, kterega se to kompozicijo, ki naj bi jo g. Forster v tisku izdal, ukriviči ne le tak, ki jih ponareja, temuč tudi vsak ki jih po do- bode gotovo vstreženo vsem čitalnicam, kadar sla- kdor pripomore k ponareji vijo Vodnikov dan. dovršen, ktera je bila posvečena manom neumrlega V o d- ín vsak tem je bil program besede govoru s ponarejalcem ali kakim sokrivcem ali druzimi deležniki izdaja, naj se je ta dogovor storil pred ali , ' v « JUUl.J UI) «MJ JV «V^V» Vi uvui t & J/IVU (»ti nika našega. — Po besedi se je vnel prav živ ples, med ponarejo ali pa po njej. Za vse te, kakor za kteri je trajal do jutra druzega dne. Naj zdaj drugi, ponarejalca samega, ako je bankovce ali druge s peresom (in ne s posebnim orod- ki umejo soditi umetnost plesa in lepoto oblačil po upne liste delal meni primejo peró in na drobno sodijo, kaj je imela ta, jem) je kazen odločena na 10 do 20 let težke ječe kaj una gospica ličnega na sebi, in nadjam se, da tudi ktero sodnija le gledé na posebne zlajšalne okolščine ta kritika bode na čast naši čitalnici. Jaz sem šel spat znižati more, kar se je tudi pri naših obsojencih zgo- in se zibal v sladkih sanjah, pa videl Vodnika je ves zadovoljen pel: y ki Ne dina ne hčeri po meni ne bo Dovolj je spomina Vsak rodoljub mora obžalovati žalostno to do-ktero dopisnik iz Ljubljane v graškem „Volks- 1 • t me pesmi poj o ? dilo. godbo, diuiv; ui/|/iouiiv xu uuijuuv^ y giaoa^ui j blatt-u" po pravici deželno nesrečo imenuje, kajti škoda je deželi velika, ako se toliko delavnih rok kme- Omeniti pa imam le še to, da je prečastiti c. kr. tijstvu odtegne. Vsa kazen skupaj namreč znaša čez deželni predsednik počastil veselico s svojo nazocostjo 223 let; po navadnem računu delavnih ur enega dneva H li I HH I II ^HMjM^H ■■■■■ po tem gre w w ^ w ••• » w w v vj w mwm vr w w ^ wj ^ wml/ avu j x a. m vvijl&vft v4 v amf ▼ uau u. in da so čitalnice Rojanska, Barkolanska in Rokolska znaša to 63.555 dni in po navadni dnini po telegramih poslale pozdrave, ki so bili odzdravljam kapital od 44.488 gld. v zgubo. Tistega zagovornika pa, sè živahnimi živile-klici. menda je bil dr. Úranič, ki je lahkomiselno povdarjal (Zarad ponareje bankovcev zatožene) je c. k. de- pomanjkanje poduka slovenskega naroda (in to je ne-želna sodnija _v Ljubljani unidan obsodila, kakor smo kako šlo na adreso narodnim zastopnikom našega ljud- > kterim „Tagblatt" pri vsaki priliki to isto očita) že povedali. Treba je vendar, da o konečni obravnavi kaj več spregovorimo. Janez Zupančič, 45 let stari stva moramo očitno zavrniti in mu staviti pred ' vw ^F O U w u v « 1-4 u j/MiA víu j ív avw lUUiaUilf UV^illlV liaiVlUlU 1U XJJLl pekovski pomagač iz Gruc, ki komaj brati in pisati velikánsko ponarejo bankovcev y enkrat že zarad ponarejanja bankovcev na zná težke ječe obsojen, je bil kriv spoznan som ponarejal bankovce bii na 14 let težke ječe bankovce to m, daje o j/vi v jL/uuaji, ni íicikcgi* u «.i u u ct, ovcbuvaxuiti u. ív. uc- 100 in 5 gold.; obsojen je želne vlade in kresijskega glavarja, ki je zavoljo več krajih je ljudém delal ponavljane ponareje bankovcev v Gradcu bil obsojen let pere- y ktere se Je V 9 OC1 ne davno ukrivičil neki baron in njegova gos Dunaji, in nekega barona, svetovalca c. tisto tako na de- tako rekoč v „štiro" so ga vzeli in silili v na 20 let težke ječe sè železjem. Tej visoki gospodi zato je imel več sokrivcev; glavar med temi je vendar ni manj Kal o poduka!! In če je nedavno bil ™ -, j^ž "licí v co ouMivtcv j gwvai mou lojlui je veiiužti ni uíitiij i^ctiu puuutwčt ; ; iu ue jo iietutviiu bil Balant Debevec s priimkom Zavrl, 63 let svetovalec najviše c. k. dunajské sodnije stari kmet iz Begunj , s kterim se je Zupančič v S ch wab obsojen zarad goljufije o javnih listih, ječi Lipoglavski seznanil in h kteremu se je skrivaje mar ta „Hofrath", ki ie na najvišem mestu celó viši podal, ko je vdrugič zaprt, iz zapora v Planini vsel. sodnik bil drugim, tudi ni bil dosti podučen? Čmu tedaj tako neslano očitanje, in to celó od možá in od tacih v v^va* ^ » v/ J V T Vij^A V 1 \f j M. CA ^U^Vl tV T Jl. AMXKUt Debevec je bil obsojen na 13 let; razun tega so kot sokrivci bili obsojeni: Janez Petrič na 10 let, Janez Skrjanec in pa Anton Petrič na let , XVI u 1111IV1 XXO>OC£C» XXCfcXWUť* UlOU XI l/XUl Miha Sinkovec pripomogli, in ki se še dandanes v „Tagblatt-u ki omiki našega naroda niso ne trohice na let y a m xi« v, i^t, Anton Brancelj stařeji in mlajši, Mat. in svojem društvu napenjajo v to, da bi šole naše bile Janez Svigelj, Anton Krajnec, Jernej Intihar, Jaka Kot- valivnice tujega jezika, a ne učilnice v domačem nik po domače Drčar, Miha Urbanec, Jože Zupančič po jeziku za vse tište vednosti domače Tabrar, Martin Jančaš in Jože Trskan, vsak y ki j ih narod naš tako na let. nej Mihajlovic na krvavo potřebuje. In isti dr. Uranič je s svojimi tovarši Kot udeleležniki so bili obsojeni : J er- zagovorniki ravno pri današnji konečni obravnavi kazal let Vihar ) Jož. ) Jaka Jerovšek in Luka Lintov na Hočevar Zupančič po domače koliko je njemu in njegovim družnikom mar za pravice narodovega jezika, po kterem edinem se omika do- let Jože 7 na ^------------—------- -----7 ~ v ^ v , J ; vj Boštjan Cundar, Jože Jagar in Mat. Drobnič seže in doseči more. On in vsi zagovorniki razun let, Juri Pucelj, B. Dušak, A. Knez, Luka In- dr. Cos te in dr. Rudolfa govorili so vse nemški y 50 kakor da bi na klopéh zatožencev sedeli — trdi Nemci ! Državni tožnik g. Ravnikar, govoril je vse po slo- vensko, da je vedel vsak, kaj mu tožna gosposka ocitá dr. Costa in Rudolf sta Novičar iz domačih in ptujih dežel. Sklep galióiškega deželnega zbora ki U KJ \J L a y XV. 4 je dolgo počival v aktih ministerskih, pride vendar v državnem zboru na dan. Ker ta sklep (resolucija) íagovorniK oraní, m aa razrušuje decembersko ustavo, labko je verjeti, dodati, ako ne bil za- §a ministerstvo prijeti bojí kakor ognja, in da in česa ga kriviči. Al branila svoje zatožence v domačem jeziku tako vsak vedel, s čem in kako jih zagovornik brani, in da bi bil mogel zatoženec še govornik vsega povedal. Vsi ostali dohtarji pa so govorili tako, kakor da bi deželna sodnija ne bila v Ljubljani, ampak tam zunajvrajhu! Cesarska gosposka je lepo kazala, da v tako važni zadevi, ko gre za več-letno kazen v ječi, mora zatoženec vse umeti, kar se da je še dandanes niti ministerstvo, niti zbornica poslancev , kako naj bi se rešila stvar; vsaka stran priča- ne ve kuje od druge razsvitljenja. Ni čuda tedaj da A^l-UV » ----- zarad njega in zoper njega godi ) advokati „konsti- tuci j onalnega društva" (!) se pa za to še brigali niso. je kromerižka ustava od 1848. leta prikazala na po- litičnem nebu, o kteri pa ne verjamemo, bila, je to, da bi „zvez da" kteri bi sedanje ministerstvo sledilo. Temu priča kar se je te dni godilo v zbornici poslancev, ko Radovedni smo, kako se bojo vedli, kadeř pridejo po- ro tni ce. Razsodbo tukajšnje deželne sodnije o pretepu na Jv • • • ezici je viša deželna sodnija graška v vsem potrdila. (Odbor JcatoliŠkega društva na Kranjskem) je, je šio za volitev v državno sodnij o. Ministerská stranka je volila dr. Felderja, stranka nemških avtono-mistov, Poljaki, Slovenci in Tirolci pa so volili dr. Fisch-hofa. Trikrat je bila volitev, predno je zmagal ministerski kandidat z 62 glasovi proti 60. pravi „Zukunfť, Po pravici da jeto bila „politična demonstracija. u kakor nam njen zač&sni prvomestnik naznanja lostnega gosp. knezoškofa prejel sledeči dopis: ; od mi- Iz dunajskega pedagogiuma se že slišijo čudna načela. Ondašnji vodja dr. Dittes, ki so ga menda Slavni odbor katoliške družbe za Kranjsko mi je ■B^^HHlHHliÉHMtaHHd a iz s prečislanim dopisom 17. t. m. dobrotno naznanil, v« v oziru na to, kar se godi po Tirolskem, Štajarskem Avstrijanskem itd. se napravlja tudi na Kranjskem ka-toliška družba, in da ustavni odbor je že odbran. lit „raj ha" u vouaiun on uoai » uiuj an ua x/uuaji ^ jo jlt dne u. m. v učiteljskem shodu rekel: „Tako dolgo dokler bode v ljudski šoli imela duhovščina kršćanski nauk v rokah, se ne more upati, da bi bila Av- --. . . . ? O z velikimi stroški vdinjali na Dunaji je 14. srečna. Zraven tega mi je bil tudi prijazno izročen iztis družbinih pravil, poterjenih od c. kr. vlade za Kranjsko." Namen, kterega si je slavni odbor postavil, je vre- strij a Vivat, hoch ! Čuda, da mu » den, da naj bi se naj blajše moči prizadevale, da se doseže. Naš sveti Oče v Rimu pa, ki svoje razkrop- ljene otroke nekaj naravnost, nekaj po svojih postavljenih dušnih pastirjih blagoslovljuje, bodo s polno Tagblatt" ni zavriskal Na Ogerskem se Magjari pri vo-lilnih shodih tako pobijajo, da v Godollu je v enem hipu 24 težko ranjenih obležalo. — Grška vlada še ni vladam odgovora dala; kralj je sicer za to, da bi se ministrov da ljubeznijo svojega očetovskega srca tudi prizadevanja slavnega odbora podělili svoj obilni blagoslov/ pritrdilo zahtevam parižke konferencije ne more najti, ki bi ž njim potegnili, ker vidijo narod hoče vojsko s Turkom, in bolj ko se spomlad Ru- bliža uiiuc», tem veče je hrepenenje po boji. — » a.« m u nij i je spet Bratiano minister, Bratianova politika Tudi v Blago volite sprejeti moj o zahvalo za skazano mi Pa je vojska! Da kneza črnogorskega na vso pozornost in pa moja naj boljša vošila." Graška „Tagespošta" nam je napovedala nov slovensk časnik v Ljubljani, ki bode ljudi podučeval v novih državnih temeljnih postavah, novih verskih zadevah itd. Ker je enako brošuro že davno hotlo ljubljansko „konstitucionalno društvo" na svetio dati, pa ni moc častijo v Petrogradu, delà cesarju Napoleonu veliko skrb, ki pa tudi s strahom gleda v Spanijo, kjer se naposled vendar-le utegne izvaliti — ljudovlada (republika). še duha ne sluha o tej brošuri, se bo brž ko ne ta brošura prevrgla v časnik. „Sub hoc signo" pa je že dosti priporočan. Nekdaj je tudi „Pravi Slovenec" imel to nalogo, a — bridko osodo. rži 3 fl. 30 - (Blato , n/V yui KAJB U/A/CffCOVOO , /tU/ t/O IVlAj/JUJ leti!) To je skusil včeraj „Tagblatt", ki je prav surovo, kakor edino le znajo pisatelji „der Thierfabel" in pa „ Vrednik ki ga na druzega meceŠ na te nazaj Vagán (Metzen) : paenice prosa 2 fl. 50. Žitna cena v Kranj i 8. februarja 1869. 4 fl. 89. ajde 2 fl. 50 turaice 3 fl ovsa 1 fl. 90. V des Landtagsaquarium", Brencelj na napadel. mu je v včerajšnem „Triglavu" „sine v Br. ira et studio" temeljito dokazal, da se je „Tagblatt" pa Žitna cena v Ljubljani 6. februarja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 4 fl. 50 spet samega sebe oblatil. banaake 5 fl. 10 turaice 3 fl. 10 soráice 3 fl. 75. rži Maškarada, s ktero je „Sokol" v čitalnični dvorani „pusta" pokopal, je bila krona vsem letošnjim pustnim veselicam v Ljubljani. Ko bi ta strah pravičen bil, ki ga razodevajo sledeče vrstice, stala bi dandanes pravica v pravdah in sodbah res na lončenih nogah. Druzega ne rečem nič o sledečem opominu od lanskega leta, ki se tako-le glasi: „Da mein Gegner ein Kleriker ist, so wolle fur mich ein Vertreter bestellt werden, welcher nicht zur klerikalen Partei gehort!!" (Ker je moj nasprotnik duhoven , naj bode moj zastopnik tak, ki ne spada stranki duhovni.) 3 fl jeČmena 2 fl. 50 prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 50. ovsa 1 fl. 80 Krompir 1 fl. 50 Kursi na Dunaji 9. februarja. 5% metaliki 61 fl. 15 kr. Ažij o srebra 118 fl kr Narodno posojilo 66 fl. 80 kr. Cekini 5 fl. 69 kr. Loterijne srećke: V Trstu 6. febr. 1869: 43. 25. 24 74 72 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 20. februara 1869 Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani