Praktična slovensko - nemška gramatika. (Dalje.) Po tera ovinku tedaj zopet k reči. Xauk od stavkov zdi se mi tako važen, da naj učitelj nikar ne misli, da zgublja čas, ako se pri tacih poglavjih dalj casa pomudi. Kdor ne razume golega stavka, razumel ne bo razširjenega, še manj pa zloženega. Xe terdim, da bi potem ne znal dobro in lepo pisati, saj ravno to se doseže z obilnim pisanjem; izurjenost in logika mu poveste, kako da naj besede postavlja. Ali svoje robe prodati ne more, pa tudi sam sebi ne odgovarjati, zakaj da tako piše. Pri učeniku je pa vendar poglavitna reč, da utne to svoje lepo in kakor more dobro spečati. Koliko je pa tudi ljudi, akoravno se štejejo med omikane , da bi znali v kratkih stavkih svoje misli lepo izraževati, tako da bi jih vsak prosti lahko razumel. Marsikteri misli svojo reč tako prav učeno in utnetno povedati, da govori v rogovilastih tropih in dolzih periodah — človek bi mislil, da hoče osramotiti sv. Janeza Zlatousta; ko pa primernega sklepa pricakuje, pokaže se mu, da bi bilo treba visokoučenega pisatelja v šolo pošiljati, da bi pred vsem nauka od stavkov bolj temeljito naučil se. Reči spm hotel s tem, da je nauk od stavkov zplo važen in impniten, da se pa tisti, ki hoče kaj pisati, pred vsem mora vaditi, pa veliko vaditi, pa teorijo z rabo združevati. Xauk v teorii stavkov ostal bi nerodoviten, ko bi se temu ne pridruževale tudi primerne vaje. Zato naj pa učitelj skerbi, da mu bojo otroci, kolikor mogoče, v celih stavkib odgovarjali. #) Prilika se mu ponuja pri branji. Večkrat naj jim učitelj dajp tudi pismenske naloge. Kolikor otroci v gramatiki napredujejo, toliko težje naloge naj se jim dajejo. Drugi pristavek v naši gramatiki, obsegajoč naloge za vaje v govorjenji in pisanji naj se jeralje v soglasju s slovniškinai vajami. Zraven teh naj pa daje učitelj še drugih primernih vaj. V kratkem : vse šolsko podučevanje naj bo tako obravnano, da se otroci do tje pripeljpjo, da morejo izraževati svoje misli pismeno. In lih tam razločuje se omikan izobražen človek od neizobraženega. Govoril sem od tega poglavja (V.) bolj obširno, ter sem hotel pokazati, da gramatika ni ravno tako okorna, če se prav *) Vendar pa je pri vsih rečeh treba pravilne mere. Tako p. bil sem pri marsikterem šolskem izprasevanji, kjer so otroci 2. ali 3. razreda ponavljali vprašanja pri številskih nalogah. Meni se ni to druzega zdelo, kakor zguba časa; otroci I. leta naj ponavljajo vprašanja. ali 9, 10 letnim otrokom ni treba tega ? Pia. obravnuje, da je pa to vse priučitelji; nevkreten učitelj si tudi z naj boljši solsko knjigo ne bo vedil kaj pomagati.