■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU
Primož Ulaga:
»Nekateri se prodajo za bundo in dve trenirki«
str. 26-27
NASA TEMA
Novodobna praznovanja z mlaji in znaki str. 12-13
Navdušite nas s p©t©р!з©шi
Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si do vključno 15. julija 2016.
ПРТ1ГП1ЧТ Nagrade bo tudi letos prispevalo podjetje Optimist iz Celja.
St. 27 / Leto 71 / Celje, 7. julij 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak m\i	ТШ^ШШШ* A MW АЈЖ/i
novi tedni
Vrhunec poletnih prireditev v Celju
Torkova premiera muzikala Veronika Deseniška na Starem gradu je navdušila in niti dež ni mogel pokvariti spektakla, bliskanje in grmenje pa sta skorajda sodila v scenarij. Številni mladi ustvarjalci so pripravili vrhunsko predstavo, ki bi si zaslužila, da bi jo videli še na številnih drugih odrih. str. 28-29
AKTUALNO
Sam svojega dopusta kovač str. 2-3
Razgrnjen nov predlog hitre ceste proti Velenju str. 6
GOSPODARSTVO
V
Ženskam ponudili priložnost za podjetništvo
str. 4
KRONIKA
Splet kot poligon za storilce kaznivih dejanj
str. 14-15
SPORT
Ana Oparenović iz ZDA po državni naslov str. 18
Harvey Norman celje
HITRA IZDELAVA FOTOGRAFIJ	
ODLIČNA KAKOVOST	
UGODNA STORITEV	fujrfilm
HARVEY NORMAN TRADING D.O.O., Letališka cesta 3D, 1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Novodobna folklora
Ko med vožnjo po naših krajih opazujem najrazličnejša obeležja, ki opozarjajo, da nekdo praznuje rojstni dan (nekaj si ji lahko ogledate v Naši temi), si ne morem kaj, da ne bi bila vedno znova hvaležna, da živim v mestu. Na parkirišču pred blokom mi na srečo niso mogli postaviti mlaja s prometnim znakom, da bi vsi vedeli, da so moja najlepša leta že mimo. Niti me niso presenetili s kakšno umetelno lutko na kolesu ali z nahrbtnikom. V hujši obliki bi lahko dobila transparent z napisom v verzih, s serijo fotografij na stebrih javne razsvetljave ali fotomontažo na panoju ob cesti, kjer bi morda prepoznala svojo glavo na telesu Pamele Anderson. Podobne primerke sem namreč že videla in se ob tem vprašala, ali je slavljencem vse to tudi v resnici všeč, jih zabava ali pač nimajo druge možnosti, kot da sodelujejo. Ne vem, očitno jih vsaj ne moti, sicer bi tisti trenutek, ko se to pojavi, odstranili vse skupaj. Tako pa jim je verjetno všeč pozornost, ki so je deležni. Prihodnjič bodo sami pripravili kaj podobnega svojim sokrajanom, še prej pa morajo poskrbeti za ogromne količine hrane in pijače, da pogostijo vse, ki so sodelovali pri tem »presenečenju«. Pa naj stane, kolikor hoče.
Kot ugotavljajo strokovnjaki, je sodobni čas prinesel zapiranje ljudi med svoje zidove. Včasih so jih povezovali kmečka
opravila in z njimi povezani običaji, ko je bilo tega vse manj, si je bilo treba izmisliti nekaj novega. Praznovanje rojstnih dni je zelo osebna stvar, ki je pri nas postala javna. Mlaji so nekoč oznanjali pomembne dogodke, danes ga dobi skoraj vsak, ki slavi okroglo obletnico. To potegne za seboj cel kup druženja, povezovanja, ljudje stopijo skupaj in se poveselijo, s čimer ni nič narobe. Če seveda to ne pomeni, da je sodelovanje v takšnih ritualih tako rekoč obvezno, in če se vpleteni med seboj res razumejo ter si pomagajo, ne pa, da se že naslednji dan kregajo zaradi kakšne nesmiselne stvari. Je pa pojav zagotovo zanimiv za raziskovalce človeškega obnašanja, ki bodo morda ugotovili, da je kakršnokoli druženje boljše kot nikakršno.
Zagotovo bi kakšne novodobne običaje našli povsod po svetu in ugotovili, da nismo nič manj »čudni« kot drugi. Tudi zato je kdaj dobro pogledati čez domači plot. Morda vas bo svet tam zunaj vedno znova malo šokiral, vam dal iztočnice za razmislek o drugačnosti in vas nazadnje pripeljal do spoznanja, da vam doma sploh ne gre slabo, le manj tarnanja bi si lahko privoščili. V teh časih je sicer pot naokrog malo manj varna, kot je bila nekoč, mnogi pa še vedno gredo najraje po svoje. Le nekaj več časa za priprave za takšno pot je treba imeti, da ne odnehaš že v prvem poskusu rezervacije letalskih kart, ko se ti zgodi, da sistem zataji in ne dobiš kart, a tudi denar se zdi izgubljen. Urejanje težav sicer spet zahteva svoj čas, ampak nazadnje se vse razreši. Do naslednjega poglavja, ko je treba najti prenočišče... Ampak tudi takšne adrenalinske priprave so lahko izziv, podobno kot postavljanje mlajev na dvoriščih sosedov.
Včasih so ljudi povezovali kmečka opravila in z njimi povezani običaji, ko je bilo tega vse manj, si je bilo treba izmisliti nekaj novega.
Sam svojega dopusta kovač
Na dopust z agencijo ali v lastni režiji?
V poplavi turističnih agencij in spletnih turističnih portalov se včasih težko odločimo, komu bomo zaupali organizacijo svojega dopusta. Vedno obstaja možnost, da stvari vzamemo v svoje roke.
Izhodišče za potovanje v lastni režiji je ponavadi splet, kjer dandanes naletimo na poplavo različnih ponudb, nasvetov in mnenj. Za vas smo izbrali nekaj zanesljivih virov, na katere se lahko oprete, ko se odločate za organizacijo svojega dopusta.
Prevoz do letališča
Za prevoz do letališča imate več možnosti. Ena najbolj razširjenih v Sloveniji je trenutno GoOpti. Podjetje vam nudi nizkocenovne prevoze
do letališč v Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji ter Nemčiji. Lahko izberete zaseben prevoz, ki je precej dražji, lahko pa pot delite z ostalimi popotniki. Na spletni strani vpišete podatke o odhodu in prihodu letala, dan prej vam javijo natančno uro odhoda. Do zadnjega dne sicer ne veste točne ure odhoda, saj se slednjo trudijo optimizirati za vse potnike, je pa tako vaša pot dosti cenejša.
Druga možnost je spletna stran prevozi.org. V spletno platformo lahko sami vpišete ponudbo in tako iščete sopotnike, ki bi se peljali z vami ter delili stroške goriva, ali prebrskate med ponudbami zasebnikov. Opozoriti je treba, da ponudnike prevozov
nič ne zavezuje, da se dogovora držijo, a spletna platforma deluje že dlje časa in je za marsikoga preizkušena.
Pogosto uporabljena je tudi Facebookova stran pre-vozi.si, ki deluje na podoben način kot prej omenjeni portal. Zasebniki ponujajo prevoze in določajo prispevek ter ostale pogoje.
Izbira destinacije
Če se še niste odločili, kam točno bi želeli potovati, vam predlagamo, da svoj navdih poiščete na straneh Izlet na dlani ali Po svetu. Obe vsakodnevno predstavljata akcijske ponudbe letalskih kart in prenočišč. Ponujata vam tudi pakete potovanj, kar pomeni, da predstavljata zaključene ponudbe potovanja, ki zajemajo
letalsko karto, nastanitev, večkrat tudi prevoz do letališča z dodatnim popustom, vendar vsako od teh zadev rezervirate sami. Na strani boste torej našli primer ugodne letalske vozovnice in povezavo do strani, ki jo ponuja, kupili pa jo boste sami. Enako je s prenočišči ter prevozom do letališča.
Letalska karta
Letalsko karto lahko rezervirate pri kateri od turističnih agencij, vendar morate za to plačati provizijo. Če za ponudbami letalskih vozovnic brskate sami, vam predlagamo, da pregledate ponudbe nizkocenovnih prevoznikov, kot sta Ryanair in Easyjat, ali si pomagate z iskalnikom Letalske.si. Tukaj vpišete destinacijo, datum in število oseb, ki potujejo, iskalnik pa sam prebrska med različnimi ponudniki letalskih prevozov. Največkrat boste najceneje leteli na torek ali četrtek.
Nastanitev
Ko imate letalsko karto, sledi rezervacija namestitve. Seveda lahko sledite navodilom s katere od prej omenjenih strani (Izlet na dlani) ali podobno kot za letalsko karto uporabite katerega od spletnih iskalni-
ČETRTEK
SOBOTA
30 17
PETEK
NEDELJA
O i Cp
32 18
Misel tedna
Nihče se ne zaveda, kako lepo je potovati, dokler se ne vrne domov in položi glave na svoj star dobro znan vzglavnik.
(Lin Yutang)
oPTimisT
(KI - DODATKI - T
Штшш^
Navdušite nas s p©t«
Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslov do vključno 15. julija 2016.
AKTUALNO
3
Nasveti
-	V lastni režiji vedno pride prav navigacija. Pri uporabi mobilne pazite na prenos podatkov, ki je v tujini dražji, zato se pri mobilnem ponudniku pozanimajte o dodatnih zakupljenih količinah prenosa podatkov.
-	Ne pozabite preveriti dovoljene mere in teže svoje prtljage.
-	Preverite provizijo ob dvigovanju denarja na bankomatih v tujih državah. Določene banke imajo med seboj sklenjene pogodbe, ki omogočajo cenejše ali celo brezplačno poslovanje na bankomatih v tujini.

kov nastanitev. Bolj znane in med popotniki priljubljene ter preverjene so strani booking.com, hotelscomvi-ned.com, hotels.com, ehotel. com, trivago.si. Pri kontaktni osebi za želeno namestitev se lahko pozanimate tudi, če je mogoče cenejšo nastanitev rezervirati brez uporabe zgoraj naštetih strani. Pri rezervaciji namestitve bodite pozorni tudi na to, ali od vas pričakujejo plačilo vnaprej, plačilo rezervacije in kakšni so pogoji pri odpovedi. Vsi ti pogoji se od ponudnika do ponudnika razlikujejo.
Spletno plačevanje
Pri lastni organizaciji se nikakor ne moremo izogniti spletnemu plačevanju. Če lahko v številnih spletnih prodajalnah plačujete po povzetju ali s položnico, to pri spletnem »nakupu« počitnic ni mogoče. Za nakup letalskih kart nizkocenovnih ponudnikov zadostuje Visa Electron. Gre za plačilno kartico, namenjeno spletnemu nakupovanju in računu Paypall, ki je vezana na tekoči račun. Za nakup ostalih letalskih kart, katerih cene so praviloma višje kot pri nizkocenovnih
ponudnikih, potrebujete kreditno kartico. Pri takšnem načinu poslovanja se zelo dobro obnese MasterCard.
Pri plačevanju namestitve so pogoji plačevanja različni. Velikokrat s katero od kartic plačate le rezervacijo ali celotno plačilo opravite na kraju namestitve. Vseeno je gostitelju ponavadi treba sporočiti številko računa, od koder vam v primeru odpovedi lahko vzame denar. Vsi ti pogoji se zelo razlikujejo med ponudniki, zato obvezno preberite pogoje poslovanja.
Na kraju dogodka
Če si želite brezdelen dopust in mirno poležavanje na plaži, je naš edini nasvet, da uporabite sončno kremo. Če si želite bolj aktiven dopust, potem imamo za vas več nasvetov.
Znamenitosti: že pred odhodom se podučite o kraju ali državi, kamor potujete, in si s pomočjo vodičev ali spleta pripravite okvirni potovalni načrt. Ideje, mnenja in izkušnje so zbrane na številnih popotnih spletnih forumih.
Prevozi: na vseh zgoraj omenjenih mestih boste na-
šli informacije, kako potovati na na izbrano destinaci-jo. Pozanimajte se, kako je urejen lokalni promet, kakšni so stroški. Lahko se odločite tudi za najem motorja ali avtomobila. Vnaprej to lahko storite na spletni strani rentalcars.com, na kraju pa bo z nekoliko pogajanja ta cena večkrat ugodnejša. Ponavadi morate za najem imeti vozniški izpit vsaj tri ali celo pet let. Vedno se pozanimajte, kakšno zavarovanje vsebuje najem vozila, in se po potrebi še dodatno zavarujte. Pozanimajte se tudi o prometnih predpisih in plačevanju cestnin, mostnin in prelazov.
In nenazadnje ... zavarujte se!
Minimalno zavarovanje, ki vam ga priporočamo, je kartica evropskega zavarovanja. Zavarovalnice ponujajo številne oblike dodatnih počitniških zavarovanj oziroma zavarovanj v tujini. Za to lahko poskrbite na predstavništvih zavarovalnic ali v turističnih agencijah. Osnovno tedensko zavarovanje vas bo stalo od 10 do 15 evrov.
EVA POPOVIČ, foto: GrupA
Ko za vas poskrbijo drugi
Agencije med Slovenci še vedno precej priljubljene
Lastna organizacija počitnic ima svoj čar. A številni za ta del priprav na oddih preprosto nimajo časa in še vedno raje zaupajo tradicionalnim ponudnikom turističnih aranžmajev.
Ko organizacijo počitnic za vas prevzame agencija, vaša glava skrb ostane le, da si v koledarju obveznosti ne pozabite obkrožiti datuma odhoda. »Za vse ostalo poskrbimo mi,« nekoliko v šali, a z obilo resnosti pravi predstavnik za odnose z javnostmi pri Turistični agenciji Relax Jože Režonja. Kot poudarja, so danes prodajalci v agencijah hkrati tudi svetovalci, ki s stranko iščejo zanjo najprimernejšo obliko potovanja. Čeprav je danes možnosti za pobeg od ponorelega sveta veliko - ponudnikov, predvsem
spletnih, je namreč vsak dan več - je Režonja prepričan, da bodo imele agencije vedno pomembno mesto v turističnem svetu. »Zadnje raziskave kažejo, da se v Nemčiji trendi spet obračajo in da se turisti in popotniki ponovno vračajo k tradicionalnim oblikam načrtovanja počitnic in drugih potovanj.«
Režonja prednost potovanja s pomočjo agencij vidi predvsem v tem, da imajo stranke poleg zagotovljenih mest na letalih - v poletnem času so to predvsem čarterski leti - zagotovljeno nastanitev v izbranem hotelu. Paketi ponavadi zajemajo že vso asistenco na letališču pred odhodom in seveda po prihodu ter prevoz od letališča do nastanitvenega objekta. »Poleg tega je našim potnikom ves čas letovanja ali potovanja na voljo
24-urna brezplačna telefonska asistenca. Na destinacijah imamo tudi predstavnike, ki pomagajo pri reševanju morebitnih zapletov in tudi pri načrtovanju dodatnih izletov ali ogledov,« pravi Režonja.
Množično na Jadran in v Sredozemlje
Številni Slovenci bodo tudi letošnji dopust preživeli na jadranski obali, kar je, kot pravi Režonja, del poletne tradicije. Sicer se potovalne navade ljudi zaradi varnostnih razmer v svetu veliko ne spreminjajo. Menjujejo se sicer priljubljene točke, a ljudje zaradi tega ne potujejo manj. Manj se odločajo za letovanja v Egiptu in Tuniziji, verjetno bo upad tudi na turški obali, pravi sogovornik. Je pa letos precej več povpraševanja za grške otoke, kot so Kreta, Rodos in Krf. Kot zdaj kaže, bo hit letošnjega poletja Črna gora.
LK
4
GOSPODARSTVO
Do jeseni 53 novih podjetnic
Država brezposelnim izobraženim ženskam ponudila priložnost za samozaposlitev in uresničitev podjetniških idej
Metka Tratnik iz Velenja je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Po diplomi je nekaj mesecev delala v enem od podjetij, nato je pristala na zavodu za zaposlovanje. Po enem letu se je odločila, da se bo postavila na lastne noge in konjiček spremenila v posel. In to na področju, ki je drugačno od njenega poklica. Že več let se namreč ukvarja z naravno kozmetiko in je velika ljubiteljica živali. Združila je vse te svoje ljubezni in začela razvijati pasjo kozmetiko na povsem naravnih osnovah. Pred nekaj dnevi je že ustanovila podjetje.
Naravno kozmetiko za pse, ki obsega najrazličnejše izdelke - od mazil za tačke do koncentratov proti bolham in klopom - bo prodajala v svoji spletni trgovini, kupce bo iskala tudi preko družbenih omrežij, na sejmih, v pasjih salonih in med vzre-ditelji psov. Pričakuje, da bo v prvem letu delovanja imela 66 tisoč evrov prihodkov in 46 tisoč evrov stroškov. Torej ji bo za vlaganje v razvoj podjetja ostalo še kar nekaj tisočakov.
Sto ur
usposabljanja
To je le ena od zgodb 53 brezposelnih žensk s Celjskega, ki so konec junija končale stourno usposabljanje in pridobile certifikat, ki jim bo pomagal na njihovi samostojni podjetniški poti. S certifikatom si bodo namreč pri zavodu za zaposlovanje zagotovile
V spomladanskem delu je podjetniško usposabljanje opravilo 211 žensk, med njimi tudi 53 bodočih podjetnic s Celjskega.
5 tisoč evrov subvencije za samozaposlitev. Gre za projekt, ki poteka v sodelovanju z Javno agencijo Spirit, izvaja ga Gospodarska zbornica Slovenije in financira ministrstvo za gospodarstvo. Namenjen je brezposelnim ženskam z najmanj višjo strokovno izobrazbo. Število brezposelnih žensk s terciarno izobrazbo namreč v Sloveniji narašča. Konec maja jih je bilo med 102 tisoč registri-
Potrebujete sodobno opremljeno predavalnico v Celju?
PONUJAMO NAJEM PREDAVALNICE
38 ali 77 m2 s kapaciteto do 100 oseb
Iv pritličju poslovne stavbe RUS na Kidričevi ulici 25 v Celju)
brezplačna parkirna mesta možnost pogostitve
V mesecu juliju in avgustu vam nudimo
20% popust
ranimi brezposelnimi več kot 11 tisoč. Prvi, spomladanski del usposabljanja se je iztekel. V Celju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Novem mestu je certifikat prejelo 211 žensk. Drugi krog usposabljanja, v katerega bo prav tako vključenih približno 200 žensk, se bo začel 5. septembra.
Mentorji, že uveljavljeni podjetniki, so ženske učili osem sklopov veščin, od oblikovanja različnih idej do spoznavanja poslovnega okolja, v katerem bodo delovale, veliko so jih naučili tudi o njih samih in o njihovih prednostih pred drugimi. »Program, ki smo ga izvajali in ga bomo ponovili še v jesenskem delu, je končno takšen, da udeleženke opremi s potrebnim znanjem in tudi z motivacijo, nauči jih, kako se osredotočiti na samo eno idejo in kako preveriti, ali je prava. Ko se namreč ljudje odločajo za samostojno podjetniško pot, imajo več zamisli, kaj bi radi počeli, a ne vedo, kako te ideje uresničiti, da bi jim prinašale tudi dohodke. Bistvo podjetništva je namreč v tem, da je kljub sanjam, idejam in inovativnosti na koncu treba početi tisto, kar se bo lahko prodajalo na trgu,« pravi mentorica in koordinatorka izobraževanja Marta Turk, sicer tudi sama dolgoletna podjetnica. Kot še dodaja, so ženskam po najbolj sodobnih metodah pomagali oblikovati poslovni načrt in jih naučili, kako pripraviti najmanj priljubljen, a najbolj pomemben finančni del načrta. »Vse to jih je naučilo, kaj pomeni biti na
pravem trgu in kaj trg zahteva od tistega, ki se odloči za samostojno podjetniško pot.« Turkova je prepričana, da so vse poslovne zamisli, ki so jih ženske oblikovale v času usposabljanja, uresničljive.
Za otroke in ženske
Mojca Kumprej iz Ljub-nega ob Savinji je profesorica slovenščine. Po neuspešnem iskanju službe je lani pristala na zavodu za zaposlovanje. »Ko sem pred časom začasno delala v enem od vrtcev, sem začela razmišljati, kaj bi lahko še več in še bolje dala malčkom. Po nasvetu ene od znank sem se začela izobraževati za Montessori pedagogiko in kmalu bom skupaj s še dvema prijateljicama odprla Montessori igralnico za predšolske otroke, ki bo delovala v Velenju. Brez usposabljanja bi bilo to veliko težje, saj so nas na predavanjih opozorili na vse pasti samostojnega podjetništva, ničesar niso zavijali v vato, naučili so nas, na kaj vse moramo biti pozorni pri delovanju podjetja,« je navdušena. Pravi, da bi takšnega usposabljanja moral biti deležen vsak, ki se podaja med samostojne podjetnike.
Diplomirana ekonomistka Nevenka Mužič je delala na vodilnih delovnih mestih v enem večjih celjskih podjetij. Po 29 letih ni več vzdržala pritiska vsakodnevnih obveznosti in je zbolela. »Morala sem se odločiti - ali služba in denar ali jaz in zdravje. Odločila sem se za slednje in pred dvema letoma pristala na zavodu za zaposlovanje.
Čas brez službe sem izkoristila za izobraževanje o obvladovanju stresa in danes vem o tem toliko, da lahko pomagam tudi drugim. S to svojo novo dejavnostjo bom v okviru svojega s. p. delala v celjskem kozmetičnem salonu Biona, ki se bo zaradi razširitve programa preimenoval v Center lepote in dobrega počutja,« pravi Mužičeva, ki je zelo hvaležna, da je dobila priložnost za »popravni izpit«.
Pralne pleničke, refleksoterapija
Suzana Gregorčič s Sladke Gore je brezposelna že približno leto. Po poklicu je diplomirana inženirka teks-tilstva, ima tudi magisterij, ki ga je opravila na fakulteti za logistiko v Celju. Predvidoma še ta mesec bo registrirala podjetje EcoSu in v spletni trgovini začela prodajati pralne pleničke iz bambusovih vlaken ter pralne vložke za ženske. Vse izdelke bo delala sama v domači delavnici. »Rada imam vse, kar je naravno, in zelo rada šivam. Ko sem se spraševala, kaj bi počela, sem si rekla, da mora to biti nekaj, kar predstavlja mene. In ko sem se odločila, kaj bom delala, pot do izdelka ni bila težka, saj sem nenazadnje diplomirala na temo konstrukcije oblačil.«
Celjanka Mateja Zupanc, ki je po poklicu diplomirana vzgojiteljica, je na zavodu za zaposlovanje od lanskega septembra, ko je prenehala delati v enem od vrtcev v Savinjski dolini. V času brezposelnosti je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserja in za izvajanje refleksoterapije. Ti dve na novo pridobljeni zna-
V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih število brezposelnih žensk z višjo ali visoko izobrazbo potrojilo.
nji ji bosta omogočili, da se bo podala med podjetnice. »Brez usposabljanja bi bili začetki moje samostojne podjetniške poti zagotovo veliko težji, saj sem pridobila zelo veliko koristnih informacij,« pravi Zupančeva in napoveduje, da bo med storitve, ki jih bo ponujala, vključila še varstvo na domu in v bližnji prihodnosti tudi psihoterapijo.
Vrtovi in mešanice za juhe
Z refleksoterapijo se bo ukvarjala tudi Jana Ur-lep iz Vojnika, po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva, ki je brezposelna že sedem let. Vmes je sicer za krajši čas našla kakšno delo, vendar dolgoročne zaposlitve ni mogla najti. »Bilo mi je dovolj tega, da živim na plečih drugih, ves čas sem razmišljala, kako ustanoviti svoje podjetje in se postaviti na lastne noge. Pridobila sem nacionalno poklicno kvalifikacijo za reflekso-terapijo, vendar to ne bo edina dejavnost, s katero se bom ukvarjala. Svojemu poklicu namreč ne želim v celoti obrniti hrbta, zato se bom ukvarjala tudi z načrtovanjem vrtov,« napoveduje Urlepova. Podjetje namerava registrirati še ta mesec, za usposabljanje pa pravi, da ji pomeni izvrstno darilo, ki ji bo zelo koristilo pri premagovanju začetnih težav na samostojni podjetniški poti.
»Podjetniško usposabljanje me ni samo utrdilo v moji nameri, da si odslej z lastnim podjetjem začnem sama služiti kruh, ampak mi je dalo tudi veliko samozavesti,« pravi komercialistka Ursula Kantužer iz Celja, ki je brez službe ostala lani, in sicer pri 49 letih. Brezposelnost jo je sprva prizadela, nato pa je, pravi, začela razmišljati pozitivno. Uspelo ji je pridobiti zastopstvo za izdelke nemške blagovne znamke Tellofix. Gre za naravno mešanico povrtnin za pripravo juh, solat in drugih jedi, ki jih bo prvič predstavila na Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva. »Na začetku bom delala, da bom preživela sebe, kasneje bom morda zaposlila še koga,« napoveduje in poudarja, da lahko človek doseže vse, če je priden in ima veliko volje do dela.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
GOSPODARSTVO
5
Polovica kamnoloma v lasti države
Prodaja 48 hektarjev velikega kompleksa v Veliki Pi-rešici se je zapletla
Načrti stečajne upravi-teljice CM Celje Milene Sisinger, da bo že julija ali najkasneje septembra razpisala novo dražbo za kamnolom v Veliki Pire-šici, so splavali po vodi. Tokrat je za zaplet poskrbelo podjetje Ahac NG, ki je pred dvema mesecema odkupilo terjatve, ki jih je do CM Celje imela Banka Koper, ter s tem postalo upnik v stečajnem postopku. Prodaja se bo zavlekla tudi zaradi »odkritja«, da je skoraj polovica kompleksa v lasti države.
Podjetje Ahac NG, ki se je pred kratkim preimenovalo v Voc Ekologija, je na sodišče poslalo vlogo, v kateri zahteva, da je treba izkopavanje v kamnolomu takoj ustaviti, češ da ni zakonito. Kamnolom ima že skoraj ves čas stečaja v najemu podjetje Ecobeton iz Ladkove vasi. Stečajna upraviteljica je navedbe podjetja Voc Ekologije zavrnila kot neutemelje-
ne. Poudarila je, da so vse pogodbe narejene po črki zakona, in pojasnila, da je država s tem, ko je CM Celju podelila rudarske pravice za kamnolom, podjetje zavezala, da kamnolom tudi izkorišča. V nasprotnem primeru bi namreč koncesijo izgubilo. In če bi CM Celje izgubilo koncesijo, bi nekdo lahko kamnolom kupil zelo poceni, meni Sisingerjeva, saj bi njegova vrednost padla na milijon evrov. Za prvo dražbo je bil kompleks ocenjen na 16 milijonov evrov, za dražbo, ki je bila predvidena letos, je izklicna cena znašala 7,5 milijona evrov.
Nova dražba šele prihodnje leto?
A to ni edini zaplet, ki je razpis dražbe za kamnolom prestavil za nekaj mesecev. Izkazalo se je namreč, da je skoraj polovica 48 hektarjev velikega kompleksa v lasti države,
ker Cestno podjetje Celje, predhodnik podjetja CM Celje, leta 1994 ni upoštevalo zakonodaje in je vsa kmetijska zemljišča preneslo na republiški sklad kmetijskih zemljišč. »Ne vem, zakaj tega niso storili, a je zanimivo, da se je nekdo, ki mora biti dovolj star, da pozna to zgodbo, tega spomnil šele zdaj in o tem obvestil državo,« pravi Milena Sisinger. Kot pojasnjuje, je izločitveno pravico države do teh zemljišč priznala, zdaj mora počakati, da o vsem odloči še celjsko sodišče in o novih dejstvih glede lastništva sprejme tudi sklep.
Ker se bo nanj podjetje Voc Ekologija najbrž pritožilo in bo vsa zadeva šla na višje sodišče, nove dražbe, že četrte po vrsti, letos najverjetneje še ne bo. Tudi zato, ker bo morala naročiti novo cenitev tistega dela kamnoloma, ki je brez dvoma v lasti CM Celje.
JANJA INTIHAR
Bo država reševala Polzelo?
Izredna skupščina avgusta
Družba Polzela se kljub lani potrjeni prisilni poravnavi še vedno ubada s finančnimi težavami. Predsednik uprave Marko Klemenčič je že več mesecev napovedoval sklic skupščine, po kateri naj bi bila vsaj nekoliko bolj jasna usoda polzelske tovarne nogavic. Izredna skupščina, na kateri bodo
delničarji odločali o načinu kritja izgube, bo 2. avgusta.
Polzela je lani pridelala 2,7 milijona evrov izgube. Uprava in nadzorni svet predlagata zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, ki znaša 1,9 milijona evrov, za prav takšen znesek. S tem bi razlastili vse delničarje -največja lastnica družbe je
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Neuspešna arbitraža v Tešu
Arbitraža, ki jo je v začetku junija zahteval podjetniški sindikat Termoelektrarne Šoštanj in s katero je želel preveriti zakonitost programa presežnih delavcev, je bila neuspešna in v podjetju nadaljujejo izdajanje pogodb o premestitvi delavcev na nova delovna mesta. Čeprav vodstvo poudarja, da ima s sindikatom konstruktivne pogovore, predsednik podjetniškega sindikata Danijel Tajnik to ostro zanika in pravi, da pogovorov sploh ni.
Sindikat delavcev Teša je na podlagi kolektivne pogodbe dejavnosti sprožil arbitražni postopek za nezakonitost programa presežnih delavcev. Konec junija je arbitražna komisija, v kateri so bili dva člana uprave, dva člana sindikata in neodvisno arbiter, odločila, da je program zakonit in da se izvede do konca. »Še vedno mislim, da program ni pravilen in da se bo vse to pokazalo tudi na sodišču, saj zdaj posamezniki vlagajo tožbe na delavsko sodišče, in sicer vsi tisti, ki menijo, da so prejeli pogodbe za neprimerna delovna mesta,« je povedal predsednik podjetniškega sindikata Danijel Tajnik in dodal, da se je za tožbo odločilo 46 delavcev. Nekateri, ki so dobili nove pogodbe, bodo po novem imeli za polovico manjšo plačo. V Tešu bodo pripravili podlage za izvedbo novega
plačnega sistema, ki bo določal osnovne plače zaposlenih in njihova napredovanja. O tem, kakšne bodo plače zaposlenih, v Tešu niso želeli komentirati, a so dejali, da je socialni dialog v podjetju reden in konstruktiven.
Dialoga med upravo in zaposlenimi ni
»Če nekdo meni, da je socialni dialog pošiljanje dopisov sindikatu in svetu delavcev, zame to ni. Socialni dialog je, ko sedemo skupaj, se pogovorimo in pridemo do dejstev, s katerimi se vsi strinjamo,« je bil kritičen Danijel Tajnik, kaj pomeni dobro sodelovanje.
Trenutno je v Tešu zaposlenih 358 delavcev, poslovodstvo pa poudarja, da si ves čas prizadevajo, da nihče od zaposlenih v elektrarni ne bi ostal brez službe.
Na vodstvo Teša smo naslovili tudi vprašanje, ali so že kakšne nove informacije o kriminalistični preiskavi o poškodovanju bloka 6. Ta dogodek se je zgodil pred približno mesecem. Novih informacij še vedno ni, predsednik sindikata Danijel Tajnik je prepričan, da to kriminalno dejanje ni delo delavcev Teša, saj ne ve, zakaj bi delavci sami sebi povzročali škodo.
BGO
zdaj s 37,7 odstotka slaba banka, 30,42-odstotni delež v podjetju ima država, 13,38 odstotkov Deželna banka, 10,22 odstotkov je v lastni Nove KBM, 6,89-odstotna lastnica je tudi Hranilnica Lon. Manjši delničarji imajo skupaj 1,38-odstotni lastniški delež.
Hkrati z zmanjšanjem osnovnega kapitala bodo delničarji glasovali tudi o njegovem povečanju. Država naj bi vložila od 1,2 do 1,5 milijona evrov in s tem postala edina lastnica podjetja, ki se skuša usmeriti v izdelavo in prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Ob tem uprava in nadzorni svet skupščini predlagata še sprejetje sklepa, po katerem bi Slovenski državni holding v družbo kot stvarni vložek vložil del terjatev v višini 3,5 milijona evrov - od tega 600 tisoč evrov za povečanje osnovnega kapitala, preostanek pa za kapitalske rezerve.
LK
Gorenje zmanjšalo dolg
Ekoinvest, hčerinsko podjetje Gorenja, je z ljubljansko družbo His, ki se ukvarja s projektiranjem, z gradnjo in s sanacijo odlagališč, podpisalo pogodbo o prodaji 65-od-stotnega lastniškega deleža v podjetju Publicus.
Publikus ima sedež v Ljubljani, ukvarja se z ravnanjem s komunalnimi odpadki v občinah Postojna, Pivka, Kamnik in Komenda. Gorenje je z družbo His dogovor o prodaji svojega deleža sklenilo že avgusta lani, pogoji za podpis pogodbe pa so izpolnjeni šele zdaj. Kupnina za Gorenjev večinski delež v Publicusu, vključno s hčerinsko jeseniško družbo Ekogor, znaša 3,6 milijona evrov. Ker bo novi lastnik prevzel tudi vse obveznosti obeh družb, se bo Skupina Gorenje s to prodajo razdolžila za približno 6,5 milijona evrov.
Lastniki zahtevali višjo dividendo
Med redkimi družbami na Celjskem, ki bodo letos svojim lastnikom razdelile del dobička, so Terme Olimia. Na zahtevo kapitalske družbe in Slovenskega državnega holdinga bodo dividende višje, kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svet zdravilišča.
Na seji skupščine sta namreč kapitalska družba (Kad) in Slovenski državni holding (SDH), ki imata skupaj 29-odstotni delež Term Olimia, vložila nasprotni predlog, ki so ga delničarji z večino glasov tudi sprejeli. Bruto dividenda na delnico bo zato namesto prvotno predlaganih 25 centov znašala 49 centov. Terme Olimia pa bodo namesto predlaganih 176 tisoč evrov za dividende dale 346 tisoč evrov.
Kad in SDH sta vložila tudi nasprotni predlog na predlagane spremembe statuta družbe. Zahtevala sta, da Terme Olimia v svoj statut vključijo tudi člene, ki govorijo o številu članov uprave in tudi o tem, kakšne pogoje mora izpolnjevati član uprave. Vendar za ta svoj predlog nista dobila tričetrtinske podpore prisotnih delničarjev, ki tudi niso podprli sprememb statuta, kot sta jih predlagala uprava in nadzorni svet.
Delničarji, med katerimi imajo večje lastniške deleže še Slovenske železnice (24 %), Nova Kreditna banka Maribor (21 %) in družba Bioto (6 %), ki je v lasti vodilnih delavcev term, so na seji skupščine odločali tudi o spremembah v nadzornem svetu. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa, ki je z nadzorniške funkcije odstopil februarja letos, je zamenjala Bernarda Babič, ki je prav tako iz Slovenskih železnic, sicer pa doma iz Bistrice ob Sotli.
Štormanov lokal še naprej sameva
Prva dražba Štormanovega gostinskega lokala v Šmarju pri Jelšah ni bila uspešna. Udeležil se je ni nihče, čeprav je bila izklicna cena nepremičnine pol manjša od njene tržne vrednosti.
Stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas, ki vodi osebni stečaj nekdanjega gostinca Zvo-neta Štormana, je povedala, da je bilo pred dražbo zanimanje za nakup in tudi najem lokala veliko, a je vse ostalo le pri telefonskih klicih. Kakšen bo nadaljnji postopek prodaje se še ni odločila. Morda bo razpisala novo dražbo ali bo kupce iskala z zbiranjem ponudb.
Alja Markovič Čas je gostinski lokal v Šmarju pri Jelšah prodajala kot celoto, čeprav je Zvone Štorman uradno lastnik le polovice stavbe. Druga polovica je v lasti njegove žene Ljudmile. Izklicna cena za 756 kvadratnih metrov velik lokal, skupaj z dvoriščem in s parkirišči ter z vso gostinsko opremo, je bila 217 tisoč evrov. Lokal je od oktobra 2014, ko je Štorman šel v stečaj, v najemu imela družba Tidol, vendar je konec letošnjega aprila, ker ni redno plačevala najemnine, na zahtevo upniškega odbora morala lokal zapustiti.
JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Razgrnjen nov predlog hitre ceste proti Velenju
Braslovška civilna iniciativa sprememb ne podpira
Ministrstvo za okolje in prostor je v začetku tedna javno predstavilo nov predlog za hitro cesto od avtocestnega priključka Šentrupert do Velenja. Nova različica predvideva štiripasovno cesto na pobočju Gore Oljke, s čimer naj bi ohranili del kmetijskih zemljišč. V Braslovčah popravkom nasprotujejo, saj kot pravijo, ne prinašajo nobenih pravih sprememb.
Krajani lahko pripombe glede nove ceste dajo do 18. julija, do tega dne je na ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za infrastrukturo in v štirih občinah, ki jih gradnja ceste najbolj zadeva, na ogled vsa dokumentacija, tako spremenjene rešitve osnutka državnega prostor-
skega načrta kot dopolnjeno okoljsko poročilo za to hitro cesto.
Nova različica cesto najbolj spreminja v južnem delu pri avtocestnem izvozu. »Tukaj smo potek trase premaknili bolj proti zahodu, kamor se je premaknil tudi priključek na avtocesto. Ključno pri tem je bilo, da smo se skušali izogniti posegom v kmetijska zemljišča. Če primerjamo prostorski načrt od lani in zdaj, smo zmanjšali poseg za 18 odstotkov,« je za nacionalno televizijo pred dnevi povedala Barbara Radovan, generalna direktorica za prostor, graditev in stanovanja. Prav uničenju kmetijskih zemljišč že ves čas nasprotujejo v Civilni iniciativi Bra-
^Т ж REGIONALNO STIČIŠČE
Novu

I EVROPSKA UNIJA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
Imate kakšen dober predlog, zamisel ali željo o tem, kaj vse bi se lahko izboljšalo v vašem kraju, pa ne veste, na koga bi se lahko obrnili?
V sklopu projekta Regionalno stičišče NOVUS, ki ga financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, pozivamo vse prebivalce Savinjske regije, da nam podate svoj predlog za izboljšanje življenja v vaši skupnosti. Pobudo ali predlog nam pošljite po elektronski pošti info@sticisce-novus.si oziroma izpolnite obrazec na naši spletni strani: www.sticisce-novus.si/pobude-in-predlogi.
Vsa društva, zavode in ustanove pa vabimo, da se vpišete v mrežo nevladnih organizacij. Z vpisom v mrežo vas bomo obveščali o aktualnih novicah, razpisih in dogodkih. Prav tako pa imate možnost do brezplačnega objavljanja lastnih dogodkov na naši spletni strani in s tem dodatno brezplačno promocijo vaše organizacije in dogodkov, ki jih organizirate. Vpis v mrežo: http://www.sticisce-novus.si/vpis-v-mrezo-nvo.
Za dodatne informacije se obrnite na Snježano Lekić.
Mail: info@sticisce-novus.si
Spletna stran: www.sticisce-novus.si
www.simblp.S14
Takole odločno so v Braslovčah lani protestirali proti takratnemu predlogu. Enako odločni so tudi proti popravljenemu predlogu. Že vse od začetka so tej možnosti naklonjeni v Velenju. Minister Peter Gašperšič, ki ga argumenti nasprotnikov niso prepričali, sicer napoveduje, da bodo še letos začeli odkupovati zemljišča tudi v Braslovčah, graditi pa bi lahko začeli leta 2018.
V okviru javne seznanitve bodo izvedene tri javne obravnave, in sicer 12. julija ob 17.00 v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki, 14. julija ob 15.30 v sejni dvorani Mestne občine Velenje in 14. julija ob 18.30 v Domu kulture Braslovče (za občini Braslovče in Polzela).
slovče. Prepričali jih niso niti popravki. To so pred meseci že povedali na predstavitvi v domačem domu kulture in kot pravi Domen Marovt, se to do danes ni spremenilo. Cesto so projektanti zaradi optimizacije prestavili na po-
bočje Gore Oljke. Še vedno so na tej trasi načrtovani trije predori, več pa bo, kot pojasnjujejo na ministrstvu, viaduktov. A to ceste naj ne bi podražilo, njena vrednost se je celo znižala s 312 na 308 milijonov evrov.
Koliko bo rušitev?
Po podatkih ministrstva so zaradi gradnje štiripasov-nice predvidene rušitve več kot 70 stavb. »V to so zajeti stanovanjski objekti, garaže, prizidki. Ne gre za 70 stano-
vanjskih hiš,« poudarja Rado-vanova. Marovt iz braslovške civilne iniciative pravi, da Radovanova s podatki zavaja javnost in da je za rušitev po podatkih, s katerimi razpolaga iniciativa, predvidenih več kot sto stavb, od tega polovica stanovanjskih. »Pri čemer bi bilo treba na trasi F6 podreti tri hiše, od tega je ena nenaseljena,« še poudarja Marovt.
Kot še pravi sogovornik, bodo v Braslovčah posegli po vseh razpoložljivih pravnih sredstvih, da bodo preprečili nesmotrno in nedopustno poseganje v okolje. »Že pol leta prosimo za sestanek s premi-erjem Mirom Cerarjem. A on se z ljudmi ne pogovarja,« je razočaran Marovt. Ker v vsem tem času na vladni strani niso našli sogovornika, so v Braslovčah najeli odvetnika in tako bo civilna iniciativa spor glede ceste prenesla na sodno raven. »Pravico bomo iskali po sodni poti. Vse do Bruslja, če bo treba,« pravijo v braslovški civilni iniciativi.
LK, foto: arhiv NT (SHERPA)
Celjski mladinski center ima novo vodstvo
CELJE - Mestni svetniki so na zadnji seji razrešili dosedanjo direktorico Celjskega mladinskega centra Glorja-no Veber. Za vršilko dolžnosti so imenovali Tino Rosina Košir, ki bo to nalogo opravljala do imenovanja novega direktorja ali za največ leto.
Razlog za razrešitev je bilo sporno poslovanje mladinskega centra. Ta je lani posloval s 47 tisoč evrov izgube.
V poročilu notranje revizije so direktorici Glorjani Veber očitali nedovoljeno sklepanje pogodb s podjetjem Iriu, katerega lastnica je sama. Očitali so ji tudi registracijo več pravnih oseb na naslovu
zavoda in da sveta zavoda ni pravočasno obvestila o denarnem primanjkljaju ob polletju lani ter ni poskrbela, da bi računski izkazi ob lanskem polletju izkazovali dejansko in pošteno stanje. Po poročilu komisije Vebrova ni poskrbela za pravočasno pripravo gradiv za svet zavoda in ni dajala pravočasne, resnične in popolne informacije o poslovanju zavoda. Očitali so ji še, da ni vzpostavila ustreznih notranjih nadzornih mehanizmov, ki bi zagotavljali korektno računovodsko spremljanje poslovanja.
Vebrova, ki na seji ni bila prisotna, je v pisni izjavi
nato zavrnila vse očitke komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade. Zapisala je še, da je direktorica računovodskega servisa Desetka njo, člane sveta zavoda in odbore ter člane mestnega sveta načrtno zavajala s posredovanjem netočnih oziroma neresničnih podatkov. Za pridobitev nekaterih podatkov in analiz, ki so nujni za tekoče in nemoteno poslovanje, je bilo po besedah Vebrove potrebno celo posredovanje občine, nekaterih podatkov pa kljub številnim prošnjam naj ne bi nikoli prejela.
Vršilka dolžnosti, pravnica Tina Rosina Košir
Za vršilko dolžnosti so mestni svetniki potrdili Tino Rosina Košir. Ta bo mandat opravljala do imenovanja novega direktorja, vendar največ do enega leta.
EP, foto: EP
Vabljeni:	_ .
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
Nova kolesarska pot
ROGAŠKA SLATINA - V občinskem središču so se letos lotili obnove lokalnih cest. Prejšnji teden so zaključili rekonstrukcijo javne poti med Spodnjo in Zgornjo Rja-vico. Urejena cestna povezava bo tudi del kolesarskega omrežja v občini.
Pot med Spodnjo in Zgornjo Rjavico je pred obnovo predstavljala cestno povezavo med naseljema Rajnkovec in Tržišče. Pot bo zdaj povezovala regijsko kolesarsko omrežje, uporabljali pa jo bodo tudi policisti, ki varujejo mejo med Slovenijo in Hrvaško. Vrednost investicije je 145 tisoč evrov, sredstva pa je občina zagotovila iz občinskega proračuna in iz sredstev mestno-krajevne skupnosti. Obnova prej makadamskega 650 metrov dolgega odseka javne ceste je ena petih večjih načlob na območju občine. Z rekonstruiranim prometnim odsekom tako Občina Rogaška Slatina sledi programu odprave nevarnih prometnih točk in posodobitve prometne infrastrukture, ki je namenjen predvsem zagotovitvi večje prometne varnosti za vse udeležence v prometu.
EP, foto: Jože Strniša
Obnovljena javna pot v Rogaški Slatini
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Zaklad preteklosti za samozavest prihodnosti
Občina je izdala monografijo 870 let prve omembe Konjic
SLOVENSKE KONJICE -Poldrugo leto je uredniški odbor pod taktirko zgodovinarke mag. Aleksandre Boldin ustvarjal obsežno monografijo, posvečeno 870-letnici prve omembe kraja. Prav na dan občinskega praznika so jo ponosno predstavili javnosti in prve izvode predali soustvarjalcem knjige. Svoj košček v mozaik zgodovine je dodalo kar 29 avtorjev.
Priprave za izid monu-mentalne knjige so se začele v začetku leta 2015. Poleg Boldinove so uredniški odbor sestavljali konjiški župan Miran Gorinšek, častni občan Florjan Jančič, konjiški arhidiakon Jože Vogrin in tehnični urednik Blaž Prapotnik. V knjigi se tako prepletajo zgodovina, arheologija, etnologija, humanitarnost, naravna in kulturna dediščina. Kot je pou-
Predstavitev monografije je bila v konferenčni dvorani dvorca Trebnik, ki je bil do konca II. svetovne vojne v lasti družine Windischgrätz. V čast Christiane Windischgrätz, likovnice in umetnice, je župan Miran Gorinšek ob tej priložnosti dvorano razglasil za Christianino sobo.
darila urednica Boldinova, so vsi članki na zelo visoki ravni, nekateri bodo pustili sled tudi v širši strokovni javnosti. Od akademikov so namreč sodelovali tudi ddr. Igor Grdina, dr. Dragica Čeč, dr. Jože Mlinarič, dr. Slavko Ciglenečki, dr. Vito Hazler, dr. Jan Ciglenečki in mnogi drugi.
»Upam, da bo to verodostojen vir za črpanje novih idej in nova raziskovanja.
Ne morem si kaj, da se ne bi vračala k rojakinji Zdenki Serajnikovi, ki preprosto in modro pove, da za bivanje pod soncem niso dovolj samo materialne vrednote, ampak so pomembni tudi duhovni zakladi. Upam, da bo Konjičanom ta monografija pomenila vsaj majhen duhovni zaklad, na podlagi katerega bodo gradili naprej,« je v uvodu povedala Boldinova.
Uredniški odbor monografije so sestavljali oblikovalec Blaž Prapotnik, arhidiakon Jože Vogrin, urednica Aleksandra Boldin, častni občan Florjan Jančič in župan Miran Gorinšek.
Obletnica prve omembe Konjic je vezana na zapis o desetini župniji v listini oglejskega patriarha Peregrina iz leta 1146. V čast te letnice je izšlo ravno 1.146 izvodov monografije 870 let prve omembe Konjic.
Humanitarnost na enem mestu
ROGAŠKA SLATINA - V mestu bo zaživel nov humanitarni center, v katerem bosta delovala Rdeči križ in Karitas. Na ta način je občina zagotovila pogoje za združitev vseh dobrodelnih dejavnosti na enem mestu.
Objekt je ob vstopu v Levstikovo ulico ob cerkvi sv. Križa in je bil več let zapuščen. Župnijski urad Rogaška Slatina ga je v brezplačen najem ponudil občini, ki se je pred dvema letoma odločila, da bo prostore obnovila in v njih zagotovila delovanje humanitarnega centra. V objektu so obnovili celotno ostrešje, dokončali dve tretjini vseh prostorov in uredili večjo sejno sobo, ki jo bodo lahko uporabljali tudi druge skupine ali društva.
Prenova, ki je bila končana v štirih mesecih, je vredna 200 tisoč evrov. Sredstva je občina v celoti zagotovila iz občinskega proračuna. Župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič ocenjuje, da je humanitarni center enkraten primer v širšem prostoru, organizaciji pa bosta v novih prostorih še lažje opravljali svoje naloge.
EP
Platnice knjige krasi moderno umetniško delo konjiškega slikarja Milana Lamovca - Didija. Oblikovalec Blaž Prapotnik je sliko uporabil kot funkcionalno okno v zapleteno stoletno zgodovino kraja, ne da bi pri tem okrnil njen umetniški izraz. Knjigo krasi-
jo tudi številne fotografije domačih fotografov, kot sta Matej Naraks in Izidor Kotnik, in tudi fotografije letalca Matevža Lenarčiča. Vanjo so uvrstili tudi umetniška dela Arpada Šala-mona. »Zelo sem ponosen na to delo. 870-letnica prve omembe je zagotovo dovolj
tehten razlog, da smo se preteklosti na različne načine poklonili, jo zapisali in ohranili. Tudi iz vsega tega lahko črpamo samozavest za sedanjost in prihodnost,« je knjigi na pot dodal župan Miran Gorinšek.
StO
Foto: GrupA
« w _	STRESNE KRITINE
lAvER . ŠIROKA IZBIRA • r \јЈлО роШ' UGODNE CENE
Str. Nexe Cezar črni lux-GLAZURA :
min poraba 10 kos/m2, cena za 1 m2 :
Strešnik Moj dom bakreno rdeč
min. poraba 10 kosov/m2, cena za 1 m2
40 let I«
rs
нпз
TAKOJ CENEJE
J 65 j TEHRAN
t EUR : 1.^,,.. ^
www. terranstreha.si
Društvo Plemenitosti želi otrokom omogočiti boljše življenje, in sicer tako, da pomaga otrokom iz socialno šibkih družin.
Morje za sto otrok
CELJE - Društvo Plemenitosti in Plavalna šola Celje sta prejšnji teden peljala na morje prvo skupino petdesetih otrok iz socialno šibkih družin, ta teden jih bosta, peljali še petdeset.
Sredstva sta Društvo Plemenitosti in Plavalna šola Celje v treh mesecih zbrala s pomočjo donatorjev. V petek, 1. julija, se je vrnila z morja prva skupina otrok, v ponedeljek, 4. julija, pa je odpotovala, še druga skupina. Pri organizaciji letovanja sta se Društvo Plemenitosti in Plavalna šola Celje povezali z različnimi ustanovami. Otrokom so pripravili poučen program z učenjem socializacije in solidarnosti ter obujanjem pozabljenih vrednot z negovanjem medčloveških odnosov.
EP, foto: arhiv društva
Glinex Kontinental HR j
naravno rdeč, min. poraba 13 kos/m2, cena za 1 m2, : cena za kos: 0,43 eur i
Strešnik Synus COLOR SYSTEM
min. poraba 10 kosov/m2, cena za 1 m2
дјНИДД
'A? T ERR AN
*ТГ,,,*М1'ј* ** «t™'1'
ШиВ^Ш www. terranstreha.si
Ponudba velja do odprodaje akcijskih zalog. Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | 03/812-0454 tajnistvo2@trg3vinejager.com www.trg3vinejager.com
8
IZ NAŠIH KRAJEV
V rudarski stan sprejeli 46 novincev
Parada uniformiranih rudarjev
VELENJE, ŠOŠTANJ - V soboto so se prebivalci Šaleške doline prebudili z budnico Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, popoldne pa so slovesnost nadaljevali na Mestnem stadionu Velenje, kjer so že tradicionalno izvedli Skok čez kožo, tokrat že šestinpetdesetič zapored.
Slovenski rudarji praznujejo v spomin na petdnevno gladovno stavko 3. julija leta 1934. Od leta 1961, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, praznujejo velenjski rudarji svoj
stanovski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo mladih rudarjev. Osnova običaja je bil včasih in je še danes sprejem novincev med rudarje. »V Velenju smo do zdaj v rudarski stan sprejeli 3.701 novinca,« je povedala vodja odnosov z javnostmi v Premogovniku Velenje Tadeja Jegrišnik.
Viharna obdobja so vedno premagali
»Letos obeležujemo 55 let skokov čez kožo in ponosni smo na to. Ko gledam no-
vince, se spominjam svojega skoka v rudarski stan. Takratni časi so bili precej drugačni, toda moramo si priznati, da tudi v preteklosti ni bilo vse lahko, da smo že pred desetletji šli skozi viharna obdobja in da se je že takrat govorilo o prestrukturiranju družbe,« je povedal predsednik uprave Premogovnik Velenje mag. Ludvik Golob na prireditvi na štadionu. »Verjamem, da ima Premogovnik Velenje pred seboj lepo prihodnost. In pri tem računamo na vas, fantje, ki danes stojite pred nami v avditoriju, in na vse tiste, ki bodo še prišli za vami. Zato kot družbeno odgovorno podjetje svoje kadre še vedno štipendiramo in jih, kolikor hitro je to mogoče, v jami in na jamskih deloviščih tudi zaposlimo.«
V rudarski stan so letos sprejeli 46 novincev. »Vsako leto med njimi izberemo pet najboljših dijakov štipendistov, ki kot prvi iz svoje generacije dobijo zaposlitev v Premogovniku Velenje. Eden najboljših iz svoje generaci-
je je Matej Prosenjak, dijak šole za rudarstvo in varstvo okolja. V letošnjem letu smo v jami zaposlili že 25 mladih fantov,« je dodala Tadeja Je-grišnik.
Skok čez kožo je prireditev, s katero rudarji izkazujejo pomen in čast rudarskemu poklicu. Prebivalci Šaleške doline z vsakoletno množično udeležbo na osrednjem do-
godku dokazujejo, da cenijo rudarski poklic, in sporočajo, da Velenje je in bo ostalo rudarsko mesto.
BGO
Foto: Aleksander Kavčnik
Ulla herbcrulftti
r t r C
HIŠA VRHUNSKE KU LI N AR I K£ Z DOLGOLETNO TRADICIJO
VILA HERBERSTEIN
Kopališka cesta 1, 3320 Velenje T +386 (0)3 896 14 00 W www.vllaherbersteln.sl
ODPIRALNI ČAS
Vsak dan med 12. In 22. uio razen nedelje
Chef
Andrej Kuhar šestkratni dobitnik Michelinove zvezdice
I i!..I h L-; J L'!1;' [ L' III
V Vili Herberstein prisegajo na domačo regionalno kuhinjo. Za njihove jedi izbirajo najboljše lokalne sestavine in tako bo tudi v prihodnje.
Pripravljajo odlično obiskane tematske kulinarične večere s posebnimi specialitetami.
Mandljev piščanec na način grofice Anne Marie Herberstein
Hišna spedaliteta, pripravljena po navdihu iz grofičine kuharske knjige.
V	pcčici dušen domač piščanec z mandlji, medom, šerijem, žafranom, rozinami, paradižnikom in či čeri ko ter na koncu dodano domačo kislo smetano.
Jeseni se lahko udeležite kuharskih tečajev s chefom Andrejem Kuharjem.
Vila Herberstein ima na voljo tudi sedem sob in salon, namenjen sestankom, konferencam in drugim poslovnim priložnostim.
V	letošnjem poletju si lahko na velenjskem gradu ogledate tudi razstavo o družini Herberstein.
Grajska tla se niso »zlomila«
Stari grad Celje so preplavili hip hop ritmi. (Foto: Nikola Janušić)
CELJE - Plesni spektakel Break the floor Celje vsako leto v knežje mesto pripelje najboljše plesalce break dancea in hip hopa. Aktualni svetovni in evropski prvaki so v soboto popoldne »lomili tla« na celjskem Starem gradu.
Na največjem mednarodnem plesnem tekmovanju se je v najboljših gibih, kreativnih koreografijah in izvirnih akrobacijah pomerilo več kot dvesto plesalcev z vsega sveta, in sicer iz šestnajstih držav, med drugim tudi iz Brazilije. Trije sodniki so pred uradnim delom tekmovanja tekmovalce tudi učili na plesnih delavnicah, ki so bile v Celjskem mladinskem centru. »Nastopilo je veliko deklet, največ do zdaj, ki so sodnike s svojim znanjem presenetile. Brez težav so tekmovale v istih kategorijah s fanti in uspešno stopale na stopničke,« je povedala predstavnica odnosov z javnostmi na tem dogodku Anja Kovačič.
Jure Gorinšek iz celjske break dance skupine Generic Crew, aktualne evropske prvakinje v break danceu, je edini celjski plesalec, ki se je udeležil tekmovanja, saj so ostali člani plesne šole Superstar pomagali pri organizaciji. Gorinšek se je v kategoriji top rok, v kateri je tekmovalo 23 plesalcev, uvrstil med osem najboljših. Tekmovanja Break the floor so se udeležili tudi mladinci, ki jih je na evropskem prvenstvu na Češkem vodil Dejan Gregl, tudi glavni organizator dogodka Break the floor Celje. Plesni dogodek bo prihodnje leto obeležil že deseto obletnico in organizatorji napovedujejo nov plesni presežek.
BGO
Popravek zaradi na ožb
Za male naprave malo zanimanja
VOJNIK - Po rebalansu občinskega proračuna, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, so odhodki višji za sedem odstotkov. Popravek proračuna je v znamenju naložb. Po njem je v letošnjem proračunu zanje v celoti 37 odstotkov sredstev.
Rebalans je bil nujen. Za različne naložbe so namreč znani točnejši zneski, prav tako je bilo treba uvrstiti še nove naložbe, med katerimi je sanacija plazu Bovše. Za naložbe je tako v rebalansu približno pol milijona evrov
več denarja. Med glavnimi letošnjimi naložbami so tudi preureditev šole v Novi Cerkvi, različna asfaltiranja, prenova večstanovanjske hiše za mlade družine v Novi Cerkvi, gradnja pločnika v središču Vojnika in gradnja vodovoda v Brdcah.
Po rebalansu proračuna znašajo skupni prihodki 6,9 milijona evrov in skupni odhodki 7,8 milijona evrov. Za odplačilo starih dolgov za različne naložbe v preteklih letih namenja občina letos 280 tisoč evrov.
BJ
VOJNIK - Občina je objavila razpis za sofinanciranje postavitve malih čistilnih naprav v tem letu. Naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod sofinancira že več kot desetletje. Možnost sofinanciranja je doslej izkoristilo približno šestdeset gospodinjstev.
V občinskem proračunu je za sofinanciranje letos na voljo 30 tisoč evrov, vendar bo občina posameznemu gospodinjstvu prispevala največ dva tisoč evrov. Za
sofinanciranje se je treba prijaviti najpozneje do novembra, čistilna naprava pa mora biti zgrajena v tem letu.
Za postavitev malih čistilnih naprav in njihovo sofinanciranje ni ravno veliko zanimanja. Lani je občina sofinancirala eno samo malo čistilno napravo, predlani jih je osem. Še manj zanimanja je za skupne čistilne naprave, za več gospodinjstev hkrati, saj je bila doslej sofinancirana le ena takšna
naprava.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Rokersko vino s prestižnimi nalepkami
Špricerfest v čast virštanjčanu in drugim vrhunskim vinom hiše Emino
PODČETRTEK - Hiša vin Emino se letos lahko pohvali z dvema bronastima priznanjema s prestižnega londonskega tekmovanja Decanter. Njen virštanj-čan, ki je bil od nekdaj znan kot vino za »špri-cer«, se odslej kiti z oceno vrhunsko vino. Da je lahko »špricer« pijača visoke dodane vrednosti, so v Hiši vin Emino ta konec tedna dokazali tudi z uspešno
prireditvijo Špricerfest.
Marketinška naveza z ob-soteljskimi rokerji iz skupine Mi2 se je tudi letos izvrstno obnesla. Slogan Mi2 sma špricer spremlja vino vir-štanjčan tudi na trgovskih policah, kjer ga ponujajo v posebnem promocijskem pakiranju vključno s kozarci skupine Mi2.
Vinska klet zadruge Šmarje pri Jelšah svojih vinogradov nima, saj je
bila zastavljena kot predelovalna klet za okoliške vinogradnike. Kot je dejal direktor Vinko But, so bili leta 2009 postavljeni pred prelomnico. Odločili so se za velike, tudi z evropskimi sredstvi podprte naložbe, ki so jih postavile med modernejše kleti v regiji. Zdaj od 60 vinogradnikov odkupijo od 250 do 300 ton grozdja, pridelajo približno 200 tisoč litrov vina in kot pove vodja prodaje Matija Jagrič, ga več kot polovico prodajo kar v kleti, a tudi sicer prodaja iz leta v leto raste. Ker so odkupne cene prilagodili kakovosti grozdja, se je kakovost surovin v zadnjih 15 letih zelo dvignila. To pomeni, da se lahko pohvalijo tudi z bistveno bolj kakovostnim vinom, ki je na trgovskih policah vedno bolj prepoznavno.
Gneča v londonskem vinskem ringu
Z londonskega ocenjevanja sta se z bronom vrnila chardonnay in souvignon letnik 2015, ki se že kitita z bronastima nalepkama. Na Decanterju se za nagrado Decanter World Wine Awards vsako leto pomeri več kot 15 tisoč vzorcev vina z vsega sveta. »Tudi to je mejnik, ki dviga prepoznavno kakovost naših vin in celotnega šmarsko-virštanjskega vinorodnega podokoliša,« je uspeh komentiral But. Med vini, ki jih s ponosom predstavijo obiskovalcem, je tudi modra frankinja Eminent. Zaradi visoke kakovosti so jo barikirali in že zori v hrastovih sodih. Kot je povedal enolog Jure Grubar, je njihova modra frankinja s svojo nežnostjo in hkrati polnostjo
Odprtje bazena na Frankolovem
VOJNIK - Prejšnji petek so na Frankolovem odprli bazen. Domačini so tako dobili težko pričakovano osvežitev. Mladinsko društvo Frankolovo, ki za bazen skrbi že šest let, je imelo pred odprtjem polne roke dela.
Predsednik društva Jakob Jakop je povedal, da so opravili nekaj vzdrževalnih del. Najbolj opazna je na novo pobarvana notranjost bazena. Večina obiskovalcev je iz okoliških krajev, a se v zadnjih letih povečuje število obiskovalcev tudi iz drugih občin. Jakop lansko kopalno sezono ocenjuje kot povprečno. Pravi, da je bila boljša kot pred dvema letoma, in sicer zaradi večjega števila sončnih dni. Za letos upajo, da bodo lansko sezono lahko presegli.
KP
»Vina ni nikoli toliko, da ga ne bi mogli >magari< sami spiti, a nikoli premalo, da ne bi mogli z njim vas pogostiti,« je stara obsoteljska dobrodošlica, ki jo vedno znova ponavljajo tudi vodja prodaje Matija Jagrič, direktor zadruge Šmarje pri Jelšah Vinko But in enolog Jure Grubar.
okusa na vseh mednarodnih najboljših v zadnjih letih. rezultate si seveda takšnih predstavitvah pravi hit. Veliko so z lastnim znanjem sezon lahko samo želijo. Lanski letnik je bil zaradi in dobrim delom dodali tudi	StO
vremenskih pogojev eden v kleti. Glede na vrhunske	Foto: GrupA
Nastajajoča galerija škarjerezov na prostem v središču Vojnika
Namesto sivine škarjerezi
VOJNIK - V občinskem središču so se odločili, da bodo puste stene nekaterih garaž olepšali z motivi škar-jerezov Doroteje Hauser. Kraj namreč opozarja na dve obletnici vojniške umetnice, ki je bila med drugim velika mojstrica škarjereza.
Z dvema motivoma njenih škarjerezov so pred kratkim okrasili dve pročelji niza garaž nasproti občine. Projekt je plod sodelovanja med Krajevno skupnostjo Vojnik in Turistično-kulturnim društvom Globoče, ki imata z galerijo škarjerezov na pro-
stem še velike načrte. Z motivi škarjerezov nameravajo okrasiti tudi več drugih pustih garažnih pročelij, vendar soglasja lastnikov še pridobivajo. Zaradi velike prireditve Božični Vojnik naj bi okrasili druga pročelja, med drugim z zimskimi motivi škarjerezov Hauserjeve, na katerih sta med drugim upodobljena sankanje in drsanje.
Letos je namreč minilo 70 let od smrti Hauserjeve, prihodnje leto bo 140-letni-ca njenega rojstva. Bila je svetovljanka, ki je študirala slikarstvo v Gradcu, Münch-
nu in Dresdnu. Ustvarjala je portrete, tihožitja in krajine, vendar jo najbolj poznamo kot mojstrico škarjereza. V Vojniku načrtujejo v njen spomin poimenovanje ene od ulic, postavitev spomin ske plošče na pokopališču, kjer njen grob ni več ozna čen, in izdajo posebne poštne znamke.
BJ
Ob enem od škarjerezov je tabla, kjer sta opisana življenje in delo mojstrice Doroteje Hauser.
Ш CINKARNA
www.cinkarna.si
10
KULTURA
Cirkuška predstava z naslovom Krogi, v kateri sta igralca v zraku, na tleh in na telesih drug drugega izvajala akrobacije z obroči.
Birokrati na ulicah
Festival uličnega gledališča popestril celjske ulice
Ana Desetnica, ki se je letos preimenovala v Družina Ane Desetni-ce, je mednarodni festival uličnega gledališča, ki je letos v Celju dobil še dodaten naziv Ana Desetnica Celjska. Festival, ki se je pred devetnajstimi leti začel v Ljubljani, se že leta uspešno širi v ostala mesta po Sloveniji. V Celju se je v treh dneh zvrstilo pet predstav.
V poletnem času urbana mestna središča zaživijo v sproščenem vzdušju. To poletno vzdušje so želeli organizatorji prinesti tudi v Celje, zato so pred tremi leti Ano Desetnico povabili v knežje mesto. »Želja je bila, da bi urbanost velikih evropskih mest prenesli tudi na
ostala slovenska mesta,« je povedala svetovalka za kulturo v Zavodu Celeia Celje Jerneja Kolar.
Prejšnji četrtek so na zvezdi v središču mesta festival Ana Desetnica Celjska odprli slovenskimi ustvarjalci z imenom Čupakabra. Za njimi se je predstavila tudi celjska ulična skupina Sita celica, ki deluje pod vodstvom Matevža Podbreznika. Celjan je šuglar prve generacije, ulični umetnik, pri čemer je z Jer-nejo Kolar motor razvoja uličnega gledališča v Celju in je s skupino mladih navdušencev predstavil svojo prvo ulično predstavo Birokrati. V četrtek je nastopila še skupina Šugla gledališča s predstavo Direkt
z u'lce, ulične intervencije. V predstavi so nastopila tudi tri dekleta, ki delujejo v celjski ulični skupini Sita celica. V petek in soboto sta se predstavili še dve ulični prireditvi.
Posebnost uličnega gledališča je sodelovanje gledališčnikov z gledalci, ki ga pri Celjanih in Slovencih ni vedno mogoče vzpostaviti. »Tu smo Slovenci zelo previdni in rezervirani. Francoski ulični gleda-liščniki, ki so gostovali tudi v Celju, to zelo čutijo. Opažajo, da Slovenci ne želimo biti del igre. Smo zelo zadržani. Dotik nekatere spravi celo v slabo voljo. Zato želimo s takšnimi uličnimi predstavami to držo počasi spremeniti, da ljudem
Skupina slovenskih ustvarjalcev z imenom Čupakabra je naredila živahno in čarobno žonglersko predstavo na hoduljah, v kateri igralci podobno kot v cirkusu z gibom pripovedujejo pravljično zgodbo o deželi velikanov, kjer so vsi ljudje škrati.
povemo, da je to prijazna in sporočilna igra, ki jo oblikujemo skupaj. Kar je seveda drugače kot v pravem gledališču, kjer je igra na odru in se od nas ne pričakuje, da bi v njej aktivno sodelovali,« je dodala Jerneja Kolar.
V enajstih slovenskih krajih
Slogan 19. festivala je Potuj-mo z Ano Desetnico, s katerim
želi organizator, Gledališče Ane Monro, ljudi spodbuditi, da si ulične predstave ogledajo v različnih mestih. Predstave po prepričanju organizatorjev v vsakem mestu zaživijo drugače. V sklopu festivala je v enajstih slovenskih krajih predvidenih približno 120 dogodkov v izvedbi skoraj 190 nastopajočih iz štirinajstih držav.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Najboljše šentjurske mravljice
Predstava Štiri črne mravljice v izvedbi osnovnošolcev OŠ Franja Malgaja Šentjur je ena od 14 najboljših slovenskih otroških gledaliških predstav v sezoni 2015/16.
Šentjurski osnovnošolci so se s predstavo Štiri črne mravljice udeležili regijskega tekmovanja Srečanje otroških gledaliških skupin v Radečah. Državna selekto-
rica Simona Zorc Ramovš je prepoznala njihovo odlično delo in mladim gledališčni-kom ter mentoricam podelila zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
»Ponosna in vesela sem, da sem s sodelavkami po oceni državne selektorice naredila odlično predstavo. Štiri črne mravljice so lepo zaživele zaradi trdega dela
vseh, tako nastopajočih kot tudi mentoric. Med mentoricami morata vladati in vladata visoko spoštovanje ter zaupanje, da to lahko prenesemo na otroke,« je povedala režiserka predstave Alenka Žolgar Jakopič, ki je igro za oder priredila po pravljici Anje Štefan. Kostume za mravljice in pevce si je zamislila, jih ukrojila in zašila Dragica Bebar.
Njeno idejo za sceno sta realizirala Zoran Borovšak in Martin Smole. Koreografija celotne predstave je delo Ksenije Steblovnik Rak. Za ubrano petje in inštrumen-
talno podlago je poskrbela Melita Račečič Prevodnik.
»To je enkraten dosežek, saj je šentjurska šola edina iz celjske regije, ki ji je to uspelo, zato smo nanjo še toliko
bolj ponosni,« je ponosno dodala vodja območne izpostave Šentjur JSKD Nastija Močnik.
BGO
Foto: Zoran Borovšak
»Kdor gleda z vso širino srca, ta ne pozna meja,« razmišljajo mravljice v predstavi. Režiserka predstave Alenka Žolgar Jakopič stoji na levi.
KULTURA
11
Devet pesniških zbirk, »danih na pranger«
Zaključek 13. festivala Pranger
Minuli konec tedna se je v Rogaški Slatini končal 13. festival Pranger, ki združuje pesnike, kritike in prevajalce poezije. V soboto zvečer je predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina mlademu kritiku Aljažu Krivcu podelil Stritarjevo nagrado za literarno kritiko.
Festival Pranger, ki geografsko povezuje Ljubljano, Rogaško Slatino in Šmarje pri Jelšah, si prizadeva, da bi odnos med literati in literarnimi kritiki povzdignil na višjo raven. Zato vsako leto organizatorji povabijo tri literarne kritike, da izberejo vsak po tri pesniške zbirke. Deveterico zbirk, ki so bile letos »dane na pranger«, so izbrali kritiki Ivan Dobnik, Muanis Sinanović in Stanka Repar.
Razprave o zbirkah
Vsako leto razprave o zbirkah strnejo v tri dele. Letos je bila prva razprava v četrtek
v Knjižnici Rogaška Slatina, ostali dve pa v petek in soboto v Anini galeriji prav tako v Rogaški Slatini. Na vsaki razpravi so se pogovarjali o treh pesniških zbirkah po izboru kritikov. Najprej je vsak kritik, ki je izbral pesniško zbirko, predstavil svoj vidik, nato so svoj pogled predstavili še druga dva kritika in pesnik. Na koncu je dobilo besedo še občinstvo in javna razprava se je lahko začela. Organizatorji so z odzivom strokovne in širše javnosti zadovoljni. »Zahvaljujoč našim kritikom in pesnikom, je za nami vrsta argumentiranih in kritiških razprav, ki bodo kmalu dostopne v obliki posnetkov na naši spletni strani. Zadovoljni smo tudi s svojo vpetostjo v regionalno okolje. Kot organizatorji vidimo številne možnosti za izboljšave in nadgradnjo. V prvi vrsti si želimo razširiti program Ela - Mali pranger,« je na koncu festivala strnila
misli sodelavka festivala Pranger Ana Petrovčič.
Mali pranger
Ela - Mali pranger je del festivala Pranger od leta 2008 in nosi ime po znani slovenski pisateljici in pedagoginji Eli Peroci, ki se je rodila v Rogaški Slatini. »Stremimo k temi, da bi osrednjo nit festivala, to je poezijo, približali najmlajšim na način, ki jim je najbližji, to je v obliki igre in ustvarjalnosti. Letos smo organizirali natečaj za najboljšo pesem na temo gib in odzvalo se je približno sto osnovnošolcev iz različnih koncev Slovenije. Komisija je izbrala deset najboljših njihovih prispevkov,« je še dodala Petrovčičeva.
Med mladimi nagrajenci iz celjske regije so bili letos Teja Planko iz OŠ Lesično, Aljaž Primožič iz OŠ Prebold in Nana Šeško iz OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Organizatorji že napovedu-
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je Stritarjevo nagrado podelil Aljažu Krivcu. (Foto: Žiga Hren)
jejo festival za drugo leto s prepričanjem, da bomo zagotovo v prihodnosti slišali še kakšno besedo o letošnjih mladih nagrajencih.
Pranger pozornost posveča tudi prevajanju literature. Letos so bile izbrane pesmi s pomočjo prevajalke in poznavalke portugalske književno-
sti Barbara Juršič ter priznanega portugalskega pesnika in profesorja Nuna Judicea prevedene v portugalščino.
BARBARA GRADIČ OSET
Odlično izzvali poletje
Ana Straže na odprtju razstave
Fotografska razstava v starem meščanskem stanovanju
V Celju se je v petek začel festival avtorske fotografije Celje Fokus. Z njim organizatorji odpirajo vprašanja na področju avtorske fotografije in poskušajo obiskovalce spodbuditi k razmisleku o življenju nasploh. Med festivalom so v razstavišče spremenili staro meščansko stanovanje v središču mesta.
Osrednji del festivala ostaja fotografska delavnica, ki ponuja izobraževanje na področju fotografije. »Ves čas poudarjamo individualen pristop in želimo, da udeleženci v enem tednu intenzivnega dela odnesejo čim več, zato je omejeno število udeležencev,« je po-
vedal vodja festivala Matej Gorjup. Delo na delavnici je razdeljeno v module, ki jih vodijo ugledni mentorji iz fotografskega sveta: Matjaž Očko, Simon Koležnik, Uroš Acman in Primož Lukežič.
Enega od posebnih dogodkov je predstavljalo tudi odprtje razstave v starem opuščenem meščanskem stanovanju v mestu, ki je odmik od klasične postavitve. Ce-ljanka Ana Straže predstavlja fotografije s skupnim imenom Malcolm. Skoznje spoznavamo življenje Malcoma, ki ga je ustvarjalka spoznala med večmesečnim bivanjem na Škotskem. Fotografije so v prostoru namensko postavljene tako, da jih mora vsak
Del sklopa Šentjurskega poletja je bil pretekli konec tedna tudi dogodek Izziv p(ol)etja, srečanje vokalnih skupin. Tri lokalne vokalne skupine in gostujoči profesionalci Bassless so prevzeli šentjursko občinstvo.
Vokalna skupina 7 de'ci, sekcija Kulturnega društva A Vista, je organizirala prvi pevski dogodek z namenom, da bi se lokalne skupine, ki jih je vsaj dvajset, predstavile na skupnem poletnem dogodku. Ker začetek julija ni bil najboljša izbira, sta se povabilu poleg organizatorjev odzvali le dve vokalni skupini: Vokalna skupina Kresnice in Klapa Šmarnca.
Vsaka vokalna skupina se je predstavila vsaj z dvema pesmima, organizatorji pa še s kašno več. Fantje, ki nosijo šaljivo ime 7 de'ci, so hudomušni tudi, kadar organizirajo dogodek. Vokalnim skupinam so namreč podelili posebne plakete. Kresnice so si za svoj nastop prislužile plaketo za najbolj simpatičen nastop, Šmarnca pa plaketo za najbolj možat nastop.
Osrednja gostja večera je bila ena najboljših slovenskih vokalnih skupin Bas-sless. Dekleti in fantje prihajajo iz celotne države, našli pa so se v Ljubljani. Svoj prvi nastop so imeli pred leti celo v Šentjurju. S svo-
jim ognjevitim, energičnim in vokalno popolnim nastopom so navdušili šentjursko občinstvo, ki jim je to pokazalo z močnim aplavzom. »Vsi v vokalni skupini smo bili navdušeni, kako nam je Izziv p(ol)etja uspel. Vesel sem, da je bilo všeč tudi poslušalcem. Številni so na koncu prišli k meni popolnoma očarani, kako jih je ta dogodek osrečil. Upam, da bomo naslednje leto dobili še kakšno lokalno skupino več,« je zadovoljno po krasnem julijskem večeru povedal predsednik Kulturnega društva A Vista Jure Godler.
BGO
Foto: Žiga Radšel
obiskovalec poiskati z baterijsko svetilko. Na ta način si gledalec sam kroji ritem in dinamiko razstavišča.
Organizatorji so pripravili tudi številne fotografske pogovore in druženja različnih generacij fotografov. V spremljevalnem programu so obiskovalcem predstavili camero obscuro. Z njo širšo javnost ozaveščajo o principu delovanja vseh fotoaparatov. Festival se bo končal v soboto, ko bo tradicionalni zaključni večer, ko bodo predstavili projekcijo fotografij, ki so jih v Celju ustvarili udeleženci fotografske delavnice Celje Fokus.
BGO
Foto: SHERPA
Bassless navdušijo z glasom in mimiko.
12
NAŠA TEMA
»Indijanci« obiskali abrahamovca
Kaj podariti sovaščanu za petdeseti rojstni dan?^ Zakaj ne kar obiska »kavbojev in Indijancev«?^ Tako so sovaščani razveselili abrahamovca,, Draga Jančiča iz Reke nad Laškim.
Na Reki nad Laškim imajo že dolgoletno tradicijo, da si za okrogle jubileje in ostale pomembne življenjske prelomnice pripravijo presenečenja. Vaščani pravijo, da so zelo povezani, kar se pozna pri dovršeni organizaciji teh praznovanj. Priprave na Dragovo praznovanje so se začele že kakšen mesec prej. Glavne priprave in postavitev indijanske vasi ter mlaja pa so se začele dan pred rojstnim dnevom. Da je bilo presenečenje res popolno, so Draga sosedje odpeljali od doma, da so lahko vse pripravili. Glavno presenečenje so pripravili minuli konec tedna.
Indijanci in kup presenečenj
Vsi »Indijanci« so se dobili prej, da so se oblekli v indijanska oblačila in se dogovorili, kako bo vse potekalo, potem so krenili do slavljen-ca. Drago je slutil, da se nekaj pripravlja, vendar tako velikega presenečenja ni pričakoval.
Proti njegovi kmetiji, kjer je stala tudi indijanska vas, se je v poznem popoldnevu vila povorka sovaščanov, oblečenih v Indijance, eni so bili na vozu, drugi so šli peš. Posedli so v indijansko vas, kamor so povabili tudi slavljenca, ki so ga postavili za svojega poglavarja. Pripravili so mu še kup presenečenj, za katera Drago pravi, da so bila zelo dobro izpeljana, saj so ga prav vsa presenetila. Vzeli so mu celo konje. Takrat se je Drago kar malo prestrašil, saj je mislil, da so pobegnili.
Povezanost med vaščani nima meja
Drago je strasten konjenik, zato so organizatorji izbrali takšno temo praznovanja. Sovaščani ga imajo zelo radi in pravijo, da je dober človek, ki rad pomaga. Pri organizaciji je sodelovala cela vas. »To je dokaz, da je življenje na podeželju drugačno kot v mestih. Ljudje so še povezani in si radi pomagajo,« je povedal Drago. Na pomoč so priskočili tudi njegovi prijatelji konjeniki iz Kamnika in s Ptuja. Nekateri so se srečali prvič, a so se dobro razumeli, kar je Dragu veliko pomenilo. Sam je že sodeloval pri drugih vaških praznovanjih. Vaščani se vedno radi podajo v takšne projekte, ker jih združujejo. Do zdaj so presenečenja še vedno uspela in po vasi se je še dolgo govorilo o tem.
KLARA PODERGAJS Foto: GrupA
Nasmejane »Indijanke« so pomagale obleči slavljenca v posebna oblačila. Lutko abrahamovca so postavili na steber sredi indijanske vasi. Zvečer
en no .rli -.n^nni;
Novodobna z mlaji in s
Zakaj je zadnje čase na podeželju vedno več najrazličnejših označb, da nekdo praznuje rojstni dan? Mlaji, prometni znaki, lutke z različnimi rekviziti, napisi, fotografije - domišljija nima meja in tudi slavljenec nima vedno možnosti odločati o tem, ali mu je takšna pozornost sploh všeč. Le kdo si želi, da vsi
Druženje in p
O praznovanja abrahama in drugih okroglih obletnic je v reviji Etnolog (št. 23, letnik 2013) pisala dr. Marjeta Pisk z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC Sazu. Med drugim je ugotovila, da tovrstna praznovanja ne zaznamujejo samo življenja praznujočega (in povabljencev), temveč s kompleksno ikonografijo začasno spreminjajo tudi zunanjo podobo celotnega kraja, predvsem na urbaniziranem podeželju.
Ukvarjala se je predvsem s družinah, saj je bil na pode-
praznovanjem abrahama in s pomočjo sogovornikov ugotovila nekatere zakonitosti tovrstnih praznovanj okroglih obletnic.
Pri praznovanjih gre za obred ritualnega prehoda. Posebno mesto ima pri tem narodnozabavna glasba. Pomembni zunanji znaki osebnih praznovanj so mlaji in velike rože iz različnih materialov na dvoriščih slavljencev. Postavljanje mlajev, ki obveščajo ljudi o dogajanju, se je v nekaterih okoljih tako razširilo, da se z njim ne obeležuje več samo visokih življenjskih jubilejev, temveč vse rojstne dneve. Poleg počastitve posameznika je postavljanje mlaja prostor srečevanja in sosedskega povezovanja, a tudi priložnost za »fešto pred fešto«, je med drugim ugotavljala avtorica.
Ne gre brez praznikov
Po drugi svetovni vojni se je na ozemlju Slovenije razmahnilo praznovanje rojstnih dnevov, ki je bilo prej malo znano. Najprej se je pojavilo v premožnejših meščanskih
želju pomembnejši god. Do spremembe v načinu praznovanja osebnih praznikov je prišlo predvsem v zadnjih desetletjih 20. stoletja skupaj s spremenjenim načinom življenja. Ritual se je ohranil zlasti pri praznovanju tistih let, ki pomenijo mejnik v človekovem življenju. Ponavadi gre za okrogle obletnice in tista leta, ki vplivajo na status človeka v družbi, takšna sta 18. in 50. rojstni dan, ki pomenita polnoletnost in življenjsko prelomnico. »Pri teh praznovanjih gre tako za zadovoljevanje potrebe po družbeni potrditvi posameznika kot potrebe po druženju in pripadanju skupnosti,« je zapisala Piskova. »Čeprav je antropologinja Mary Douglas menila, da se bo zaradi naraščajočega individualizma in izginjanja tesno povezanih skupnosti število ritualov v družbi zmanjšalo, se to ni zgodilo, ampak se je nasprotno - na primer v ZDA - v sedemdesetih letih 20. stoletja še povečalo. »Brez praznikov družba ne more v polnosti delovati, saj ti >izstopajo< iz
NAŠA TEMA
13
3 rojstnodnevna praznovanja
prometnimi znaki
Domišljija pri pripravi presenečenj nima meja
mimoidoči vedo, koliko je star? Predvsem pa to pomeni, da je treba pripraviti pogostitev za številne sokrajane, kar tudi
ni majhen finančni zalogaj. Obiskali smo eno takšnih neo- privlačna za ljudi. Zaradi njenega naraščanje pa po drugi strani vedno bolj pozabljamo,
bičajnih praznovanj in preverili, v čem je skrivnost takšnega obeleževanja rojstnega dne.
Dr. Božidar Jezernik, etnolog in antropolog: »Vse večja individualizacija je gotovo zelo
da nobena družba ne more biti uspešna, če njeni člani mislijo samo nase.«
Navdušenka nad kolesarjenjem
Nekateri so praznovali tudi takole ..
Prijatelji so abrahamovcu željo po traktorju uresničili tako, da so garažna vrata takole preuredili. Škoda, ker traktor ni pravi ... (Foto: Matic Gabriel)
3
Darila so tudi tematsko aktualna. (Foto: Matjaž Koželj)
SO/J
ovezanost
vsakdanjosti in v določenih točkah življenja osmišljajo človekov vsakdan.«
Tovrstna praznovanja so družbeno pričakovana, ugotavlja avtorica, in to ne glede na osebno stališče slavljenca.
Mlaj in znak
Nekatere moti postavljanja mlajev, češ da se s tem izgublja njihov pomen. Nekoč so jih postavljali le za pomembne dogodke, danes pa ga ima že vsak. Postavljanje mlaja je vedno skupinsko opravilo, ki poveže sosedsko, sorodstveno ali prijateljsko skupnost, predvsem njen moški del. Slavljenec ponavadi nima besede pri tem, prav tako ne glede okrasitve, ugota-
vlja Marjeta Pisk. Med njimi je najbolj pogost prometni znak za omejitev hitrosti, ki označuje slavljenčevo okroglo obletnico, poleg tega pa najrazličnejši pripomočki oziroma simboli, ki naj bi označevali slavljenca.
Problem lahko nastane, če je prometni znak z letnico postavljen za slavljenko, saj ni treba, da vsi vedo, koliko je stara. »Številne ženske zato odklanjajo tovrstno dolgotrajno javno pozornost svojemu staranju,« ugotavlja avtorica. Zaključuje, da so tovrstni osebni prazniki vedno bolj prazniki skupnosti oziroma njen močan in viden povezovalni element.
TC
Vedno več domiselnih daril
Drago Jančič ni edini srečnež, ki so ga prijatelji obdarili s posebnim dari-
lom. Vedno več je takšnih praznovanj, ki so prilagojena posameznemu slavljen-
Takšnega sprevoda je bil deležen Tomov trojanski konj. (Foto: Tomo Videnšek)
cu. Tako so Toma Videnška, konjenika iz Globoč, prijatelji presenetili s petmetrskim trojanskim konjem. Konja so skrivaj izdelovali kar en mesec, potem so ga v sprevodu s traktorjem popeljali iz Vojnika do Videnškovega doma. »Ko sem prišel na dvorišče, so prijatelji poskakali iz konja in me napadli kot pravi Trojanci,« se spominja Videnšek, ki pravi, da je že dolgoletna tradicija med prijatelji, da si ob okroglih jubilejih pripravijo takšna presenečenja. So zelo izvirni, saj so za svoje slavljence izdelali že kaktus, eden je dobil čisto pravi top, nekomu pa so izdelali ogromno kitaro. KL
»Izginjanje« prometnih znakov
V občini Vojnik so v preteklosti začeli opažati kraje prometnih znakov. Da bi se izognili vandalizmu, na občini občanom ponujajo možnost, da si za določen čas izposodijo prometni znak za okrogle obletnice. Nekateri občani so se odzvali ponudbi in si prišli izposodit znak, vendar očitno ne vsi, saj kakšen znak še vedno zmanjka.
Prometni znaki pogosto krasijo obletnice slavljen-cev in ponazarjajo slavljenčevo leto praznovanja. Kam po njih?
V podjetju Voc Celje, ki vzdržuje ceste v celjski regiji, so pojasnili, da se kljub različnim opozorilom še vedno zgodi, da pogosto čez noč s cest izgine znak za omejitev hitrosti. »Lani je izginilo 29 znakov, le-
tos malo več kot deset. Žal se ljudje ne zavedajo, da s temi krajami ne povzročajo zgolj materialne škode, ampak ogrožajo prometno varnost. So pa ljudje tudi vedno bolj, če lahko rečem, pošteni, zato naše podjetje sprašujejo za nakup znakov. Tako smo pripravili posebne darilne znake s številkami, ki so cenovno dostopnejši od pravih prometnih, izgledajo
pa tako kot pravi in slavljen-cem ostanejo za spomin,« so pojasnili v podjetju Voc Celje in predlagali, da se obrnete nanje, kadar želite podariti prometni znak.
Po znak ni treba na cesto
Če vam je prometni znak z okroglimi številkami posebej pri srcu in bi ga želeli podariti, lahko v Hiši daril, naj-
večje verige darilnih trgovin v Sloveniji, izberete enega izmed izdelkov v pestri ponudbi za hudomušna praznovanja. Prometni znaki so tudi v njihovem podjetju dobro prodajani izdelki. »Brez prometnega znaka skoraj ni praznovanja. Stranke kupijo prometni znak, balone, girlande, očala, prte, trake, nogavice z motivom prometnega znaka z okroglo šte-
vilko za dekoracijo prostora, kjer se praznovanje prireja,« so nam povedali v podjetju in dodali, da stranke poleg dekoracije s prometnim znakom kupijo tudi darila za slavljenca z motivi prometnega znaka z okroglo številko, kot so recimo hranilnik, lonček,
kozarec, darilna vrečka, gel za tuširanje, kape, majice, kondomi, karikature, lente, magneti, nogavice, ogrlice, predpasniki, ure in toaletni papir. »Vse z namenom, da je darilo čim bolj šaljivo,« so povedali v Hiši daril.
BGO
14
KRONIKA
SpH kpt poligon za st
* w" uEe^
Z razvojem sodobne tehnologije se je v zadnjem desetletju razbohotilo tudi računalništvo. Omogoča številne pozitivne stvari, a na žalost tudi negativne. Uporabniki spleta so tako v vsakem trenutku resda obveščeni o vsem, kar želijo. A hkrati so vsak trenutek možna tarča zlorab in kaznivih dejanj. Velikokrat smo poročali o primerih zlorab mladoletnikov na socialnih omrežjih. Medtem ko mladi postanejo žrtve predvsem zaradi svoje čustvenosti, se starejšim to zgodi največkrat zaradi lahkovernosti. Računica tako pokaže skupni imenovalec: splet vsi poznajo, toda preslabo.
Policisti preiskujejo kar nekaj kaznivih dejanj na Celjskem, ki so povezana s spletno spolno zlorabo mladoletnikov, s prevzemom lažne identitete na socialnih omrežjih, z nakazovanjem denarja neznancem, tudi napadom na informacijski sistem. Samo lani je bilo na Celjskem 23 tovrstnih napadov. Največkrat je šlo za zlorabo osebnih podatkov, uporabo ponarejenih negotovinskih plačilnih sredstev v portalih spletnih trgovin in elektronskem bančništvu ter za spletne goljufije.
»Porast števila kaznivih dejanj lahko pripišemo večji
uporabi oblačnih storitev. Smo pa tudi bolj pozorni na nepooblaščene vstope v informacijske sisteme. V okviru računalniške forenzike je bilo opravljenih devetsto forenzičnih preiskav in zavarovanj podatkov iz elektronskih medijev, kar lahko pripišemo večjemu številu kriminalistov, ki preiskujejo tovrstno problematiko, ter zavarovanju podatkov na medmrežju,« pravijo na celjski policiji.
Luknjičasta zakonodaja
Na policijo so se v preteklih mesecih obračali tudi starši, ki so zaznali, da so neznanci na spletu zlorabili zaupanje njihovih otrok. In dogajale so se resnično grde stvari. Na Celjskem se je pojavil primer prevzema identitete mladoletnice, nakar so neznanci v njenem imenu pošiljali in objavljali sporočila o prodaji spolnih uslug. Pred meseci smo poročali o mladoletniku, pri katerem je neznanec na spletu vzbudil tolikšno zaupanje, da mu je mladoletnik pošiljal intimne fotografije.
Gre za tipično zlorabo, v spletnem žargonu imenovano »grooming«, ki iz zaupanja preraste v izsiljevanje otroka ali mladostnika za denar in celo v spletno pedofilijo. Tako pridobljene
Na spletu so se v zadnjem času razširile ponudbe lažnih agencij v smislu ugodnih letalskih kart in namestitve za potovanje na Tajsko. Po plačilu oseba ostane brez počitnic in brez povratne informacije, saj gre za nateg. Takšne lažne ponudbe je mogoče prepoznati po neverjetno ugodnih cenah. Če »agencija« uporablja brezplačni elektronski predal, kot je gmail, je to zagotovo znak za previdnost. Še bolj zaskrbljujoče je, če na strani ni nobenih podatkov o ponudniku oziroma registriranem podjetju.
fotografije namreč nato prodajajo za visoke zneske pedofilskim krogom. Stvar je resna in država bo morala kmalu zagristi tudi v spremembo zakonodaje, ki stopica na mestu že vrsto let, sodobna tehnologija in z njo storilci kaznivih dejanj pa jo prehitevajo po levi in desni.
S tem se strinja tudi Špela Reš, univ. dipl. psihologinja, strokovna delavka in svetovalka pri Logoutu, centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. »Zakonodaja je na tem področju luknjičasta, čeprav vem, da se policija pri preiskavi tovrstnih zlorab trudi, kolikor se le da. In tudi za to, da bi se zakonodaja vendarle spremenila in to področje bolje opredelila. Tehnologija se namreč bliskovito razvija.«
Spletna
neresnična
samopodoba
Reševa kot svetovalka pri Logoutu zelo dobro ve, s kakšnimi situacijami in stiskami se srečujejo žrtve spletnega nasilja. Predvsem mladostniki, ki na spletu gradijo tudi lastno identiteto. »To, da si samopodobo gradijo na takšen način, je današnja realnost. Zaradi želje po ugajanju vrstnikom, tudi osebam, ki so jim všeč, enostavno preveč zaupajo,« dodaja sogovornica. Pogosta težava pri mladih je, da prepozno zaznajo, da so se se na ta način ujeli v mrežo storilca kaznivega dejanja.
Logout, ki nudi brezplačno pomoč pri svetovanju ljudem o spletnih nevarnostih, izobražuje tudi mlade v šolah. »Že pri učencih četrtih razredov opažamo, da vedo, kakšne nevarnosti na spletu prežijo nanje. Vedo, kaj na
spletu lahko počno in česa ne smejo. Vendar ko v nekem spletnem odnosu z neznancem navežejo čustven odnos, potem na te stvari, ki jih razumsko vedo, pozabijo. In to je nevarnost,« razlaga Reševa. To je tudi razlog, da prepozno zaznajo, da so žrtev kaznivega dejanja, in zaradi sramu ter strahu o tem ne govorijo nikomur ali pa na glas povedo prepozno.
Treba je vedeti, da so storilci kaznivih dejanj na spletu zelo premeteni. »Težko je govoriti o njihovem profilu, pri čemer je res, da zelo dobro poznajo zakonodajo in njene luknje,« navaja Reševa. Torej vedo tudi, »do kam lahko gredo«, da bodo iz tega odšli nekaznovani. Na žalost se dogajajo ravno takšni primeri. Mnogo storilcev kaznivih dejanj, zlorab ostane nekaznovanih - kljub trudu policije. Pa še en vidik je pomemben. Kar nekaj staršev se za prijavo suma kaznivega dejanja na spletu, kjer je žrtev njihov otrok, ne odloči. V ozadju tega je še vedno miselnost, da gre samo za splet in se zloraba morda v resnici ni zgodila. Takšno mišljenje je nevarno, še posebej, če se fotografije otrok prodajajo kot pornografski material.
Lahkoverni tudi starši
Vsi strokovnjaki na področju spletne preventive vedo, da otroci glede poznavanja spleta svoje starše neverjetno prekašajo in da jim starši že zaradi takšnega dojemanja morda prepustijo avtoriteto. »To ni prav. Starši na primer pogosto rečejo, da sami ne vedo niti, kako >si lahko odprejo profil na socialnem omrežju<. To je najpogostejša izjava. Ne glede na
Preden na katerem koli spletnem mestu vpišete številko kreditne kartice, poiščite znake, ki kažejo na varno povezavo: URL-naslov spletnega mesta, ki ima začetne oznake HTTPS, kar pomeni, da je prenos podatkov varen in šifriran. V URL-naslovni vrstici je tudi ikona s ključavnico, kar je signal za varno oddajanje podatkov o kreditni kartici. Zeleno obarvana vrstica z varnostnim stanjem pove, da je digitalno potrdilo dodatno preverjeno.
to, da splet poznajo slabše kot otroci, so starši tisti, ki morajo imeti avtoriteto tudi pri postavljanju pravil glede uporabe spleta in pomembno vlogo pri pogovoru. Ni nujno, da splet poznajo bolje kot otroci, pomemben je pogovor, da so starši otroku zaupni sogovornik,« dodaja Reševa.
A tudi starejši so lahkoverni pri uporabi spleta. Tudi njih zanesejo čustva, zaradi česar se hitro znajdejo v vrtincu zlorab. Pogosto so povezane s spolnostjo ali z navidezno ljubeznijo. Največjo nevarnost za odrasle predstavlja nepooblaščen dostop do njihovega poštnega predala, saj tako neznanec lahko prestreza vso elektronsko pošto. Celjski kriminalisti so pred tedni preiskovali ravno takšen primer, kjer je prišlo do vdora v elektronske predale nekaterih podjetnikov. Če so s temi predali povezani tudi uporabniški računi socialnih omrežij, se razpon možnost zlorabe še razširi. Neznanci lahko v trenutku pridejo do ogromno osebnih podatkov posameznika.
Pazite med dopustom
V času dopustov se mnogi na splet priključijo na javnih računalnikih. »Ravno pri javnih računalnikih je največja verjetnost, da so okuženi z virusom, s trojancem ali
črvom. Uporaba okuženega računalnika pomeni, da ima lahko nekdo dostop do vseh podatkov, ki jih vpisujete, do vseh spletnih strani, ki jih obiščete, lahko beleži vsako pritisnjeno tipko in gib miške. Pri uporabi javnih računalnikov odsvetujemo, da kamorkoli vpisujete svoje osebne podatke in gesla, se prijavljate v svojo elektronsko pošto, družbena omrežja, dostopate do službenega omrežja in podobno,« pravijo pri združenju Varni na internetu. Bolj varna od tega je uporaba brezžičnega spletnega omrežja, saj posameznik uporablja svojo napravo. »Če brezžična dostopna točka ni dovolj zavarovana, lahko pride do prestrezanja omrežnega prometa, kar pomeni, da lahko neznanec spremlja ves vaš omrežni promet. Prav posebno previdnost zahteva t. i. ad-hoc brezžično omrežje, ki ga ustvari nekdo kar na svojem računalniku. V tem primeru se povežete neposredno na prenosnik neznanca. Takšna omrežja so ponavadi prikazana z malce drugačno ikono. Zato se vedno pozanimajte, katero je pravo omrežje hotela ali cybercafeja. Če lahko izbirate med nešifrira-nim in šifriranim omrežjem, izberite šifriranega,« še svetujejo pri združenju Varni na internetu.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
KRONIKA
15
caznivih dejanj
So starši zgled otrokom ali njihovi varuhi?
Druga grožnja je zasvojenost
Meja med pravilno uporabo spleta in zasvojenostjo je tanka
Splet je pomemben člen pri delu, navezavi stikov, komunikaciji. Meja med »normalnostjo« in zasvojenostjo je zato nejasna. Toda ključen simptom obstaja. Če zaradi uporabe spleta nekdo zanemarja svoje redne dejavnosti, konjičke, družinske ali službene obveznosti, si mora postaviti vprašanje: ali je to normalno? Ni.
Nemalo starejših, ne samo mladih, je zasvojenih s spletnimi igrami. V njih posameznik oblikuje in nadzoruje enega ali več likov, s katerimi se v fantazijskem svetu povezuje v klane. Neskončne možnosti za uspeh v igri, po drugi strani pa morda neuspeh na različnih področjih realnega življenja so dobra podlaga za razvoj odvisnosti. »Če posameznik izgublja stik z realnostjo, postaja otopel in igri daje prednost pred resničnim življenjem, je čas, da poišče pomoč,« pravi psihologinja Špela Reš.
Tudi spletna komunikacija je dobra pot do zasvojenosti s spletom. Ljudje jo zmotno dojemajo kot nadomestek za pogovor v živo. V porastu je tudi nakupovanje na spletu. Nakup je enostaven, kratek. »Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Posameznik, ki razvije odvisniško nakupovalno navado, pogosto postane nemiren in besedno agresiven. Posledice so občutki obžalovanja, laganje bližnjim, ogrožanje odnosov in dela,« še omenjajo v centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Čas, preživet na računalniku ali mobilnih napravah, povezanih na splet, se povečuje in posameznik lahko le redko pojasni koristnost, dolžino in vsebino aktivnosti. To kaže na izkrivljeno dojemanje časa, menijo strokovnjaki.
SŠol
Navidezno resničen svet
Pogrešajo ga
Od 3. julija pogrešajo 69-letnega Franca Novaka iz Leskov-ca pri Ljubečni. Nazadnje so ga videli, ko se je z osebnim avtomobilom znamke VW Polo rdeče barve, reg. št. CE GF-031, odpeljal od doma, to je v Leskovcu 6 na Ljubečni.
Pogrešani je visok 175 cm, je srednje postave, ima svetlejše oči, temensko plešo in posivele kratke lase. Oblečen je bil v modro trenirko in obut v natikače.
Vse, ki bi ga opazili ali bi karkoli vedeli o njegovem izginotju, prosijo, da o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200.
Sezona vlomov
Minuli konec tedna so policisti obravnavali kar nekaj vlomov. V noči s petka na soboto je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenskih Konjicah. Odnesel je manjšo vsoto gotovine in večjo količino zlatnine v skupni vrednosti okoli 2.500 evrov.
V	soboto so bili policisti obveščeni o vlomu v trgovino v Petrovčah. Neznani storilci so iz ograjenega skladiščnega prostora odnesli dva motorna prekopalnika, dva hidroforja, dve vrtni kosilnici in šest samokolnic v skupni vrednosti okoli 2 tisoč evrov. Nekdo je vlomil tudi v hišo v Šmihelu nad Mozirjem in iz omare v spalnici odnesel denarnico z okoli 3 tisoč evri gotovine.
V	Marija Reki je neznanec v obdobju zadnjih šestih mesecev vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo. Izginila sta namreč motokultivator in kotel za žganjekuho.
Avtomobilski tatovi
S parkirnega prostora v ulici Pod lipami v Celju je izginil osebni avtomobil znamke Audi A3 kovinsko sive barve z registrskimi številkami Lj UO-81F. Z Zidanškove ceste v Velenju pa so odpeljali osebni avtomobil znamke Renault Clio bele barve z registrskimi številkami SG NL-246.
Izsiljevalci na delu
Na območjih Šoštanja in Topolšice so policisti konec tedna obravnavali kaznivi dejanji izsiljevanja. Neznani storilec je dvema oškodovancema poslal ročno napisani pismi in od njiju zahteval, da za otroke s posebnimi potrebami nakažeta večje vsote denarja. V primeru neizpolnitve zahtev jima je zagrozil s smrtjo. Okoliščine kaznivega dejanja policisti še ugotavljajo.
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
Turistična agencija
Ekipa Novega tednika in Radia Celje se odpravlja na počitnice. Pri kateri agenciji je z avtomobilom Toyota Aygo iskala dodatne informacije?
a)	pri eni od tiskovnih agencij
b)	pri eni od državnih agencij
c)	pri turistični agenciji Palma
Ime in priimek: Naslov:
Telefonska številka:
Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. julija pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. julija. Nagrado podarja Turistična agencija Palma, Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Pridite na Velenjsko plažo in celjski bazen!
Z nami in našim malim avtom Toyoto Aygom se boste lahko družili v soboto, 9. julija, med 11. in 13. uro na Velenjski plaži, v soboto, 16. julija, pa bomo na celjskem bazenu. Poiščite nas med 16.30 in 18.30, saj pripravljamo zanimive animacijske igre in nagrade!
a
16
ŠPORT
Amel Mujčinović se je moral še krepko potruditi na svoji zadnji tekmi ...
... potem pa je celjska vrata prepustil svojemu nasledniku in zdaj tudi že varovancu Maticu Kotniku.
Neodločeno s Celticom in z Istro
Čustveno slovo Amela Mujčinovića
Celjska Arena Petrol je bila prizorišče prave nogometne poslastice. Nogometaši škotskega velikana iz Glasgowa so se v okviru priprav na prijateljskem srečanju pomerili z domačim moštvom, ki ga vodi trener Robert Pevnik. Tekma se je pred le 700 gledalci končala z rezultatom 2:2.
Pričakovali smo, da bo Celtic na tribune privabil veliko gledalcev, a ni bilo tako. Kot smo lahko slišali po knežjem mestu, je bil marsikdo razočaran nad ceno vstopnice. Tudi ženske so morale namreč na dan tekme za prijatelj-
sko srečanje odšteti osem evrov!
Gostitelji šokirali velikana
Pod oba celjska zadetka se je podpisal kapetan ekipe Danijel Miškić, ki je bil uspešen najprej v 28. in nato še v 49. minuti. Pri prvem golu mu je krasno podal Tadej Vidmajer, pri drugem je izjemno natančno izvedel prosti strel. Gostje so bili šokirani, saj takšnega zaostanka kljub prijateljski tekmi niso pričakovali. Za slovito zasedbo s Celtic Parka je v 56. minuti znižal Turek Nadir Ciftci, z golom avstralskega Srba Toma Rogića v 75.
minuti pa so nato Škoti izenačili. Slovo je bilo čustveno za vratarja domače ekipe Amela Mujčinovića, ki je še zadnjič zaigral aktivno. Odslej bo v celjskem prvoli-gašu deloval le še kot trener vratarjev. Ker je v Celju preživel 18 sezon, se je poslovil v 18. minuti. »Močno sem si želel, da v teh osemnajstih minutah ne bi prejel gola. Fantje so odlično opravili delo v obrambi in poslovil sem se na najboljši možen način. Imel sem cmok v grlu. To je bilo dolgo in zelo lepo obdobje. Zahvala vsem, ki so prišli na mojo poslovilno tekmo,« je vidno ganjen po srečanju razlagal Mujčinović.
Dobra spodbuda
Neodločen rezultat proti zveneči ekipi je nedvomno lepa spodbuda za sklepni del priprav na novo tekmovalno sezono. »Mislim, da smo videli odlično tekmo, odličnega nasprotnika, vendar je ta tekma na drugi strani pokazala, da smo tudi mi na odlični poti. Nekaj je bilo napak in zdaj jih lahko popravimo do začetka prvenstva. Rad bi čestital vsem svojim fantom za borbenost in kakovostno predstavo,« je dejal trener domačih Robert Pevnik. Dan po tekmi s Celticom so Celjani odigrali novo prijateljsko srečanje, s hrvaško Istro. Obračun so začeli večinoma igralci, ki niso igrali proti Celticu, in tisti, ki so proti Škotom zaigrali v nadaljevanju obračuna.
Istra je povedla že v 3. minuti, ko je zadel Ljubanović. Izenačil je Mitja Križan in s tem postavil končni rezultat. Še vedno je v Celju na preizkušnji. Pred začetkom nove sezone, ki jo bodo Celjani z gostovanjem pri Olimpiji odprli v soboto, 16. julija, bosta ta konec tedna še dve prijateljski tekmi, z romunskim Dinamom iz Bukarešte in ruskim Uralom.
Prvi novinec
Manj kot dva tedna do začetka nove sezone so v celjskem taboru podpisali pogodbo s prvim novincem. Prihodnji dve sezoni bo v dresu Celja nastopal 23-letni Irfan Hadžić, ki se v Celje seli iz belgijskega Antwer-pna. Bošnjaški napadalec, ki v višino meri kar 192 centimetrov, je svojo kariero začel v
sarajevskem Olimpiku. »Zelo se veselim novega izziva v svoji karieri. Prihajam v klub, kjer vladajo pravi pogoji za trdo delo in napredek, kar je navsezadnje tisto najpomembnejše na poti mladega nogometaša,« je dejal Hadžić. Svojo prvo profesionalno pogodbo je sklenil 19-letni Amadej Brecl, član domačega kluba. Bočni nogometaš je svojo nogometno pot začel pri sedmih letih, ko je postal del najmlajše starostne selekcije celjskega kluba. »Podpis pogodbe je zame nedvomno uresničitev enega glavnih ciljev na moji nogometni poti. Del tega kluba sem že skoraj trinajst let, v meni pa je ves čas tlela želja po sklenitvi pogodbe s članskim moštvom,« je pristavil Brecl.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Slobodan Krčmarević je na klopi prve ekipe Rudarja zamenjal Milovana Rajevca.
Rajevca zamenjal Krčmarević
Novi trener članske ekipe NK Rudar Velenje je Slobodan Krčmarević. Nadaljeval bo delo, ki ga je začel Milovan Rajevac, ki je po desetih dneh službovanja v Velenju prejel mikavno ponudbo reprezentance Alžirije. Rajevac se kljub temu ni dokončno poslovil od Rudarja, saj bo klubu še naprej pomagal kot svetovalec.
Krčmarević je športno kariero začel v Partizanu, med drugim je oblekel tudi drese ekip Apollono, Paok, Aik in Panionios. Prvič je na trenersko klop sedel leta 2002, ko je prevzel vodenje U-19 reprezentance Srbije, kasneje je deloval tudi v mladinskem pogonu Partizana. Vodil je tudi U-21 reprezentanci Srbije in Kazahstana ter ekipi Apollon Limassol in Anorthosis. 51-letni Srb je nazadnje deloval na Cipru. Krčmarević je sprva s tribune spremljal pripravljalno tekmo Rudarja proti drugi ekipi Dinama iz Moskve. Velenjčani so z goloma Mitje Lotriča in Damirja Grgića zmagali z 2:1. Zatem so z 2:0 izgubili proti Cluju. Tedenske priprave v Slovenj Gradcu je Rudar sklenil s tekmo proti Spartaku iz Moskve, ki jo je izgubil z 2:1. Edini gol je dosegel Anže Pišek. Sinoči so se Velenjčani Ob jezeru pomerili še s sarajevskim Željezničar-jem. V uvodnem krogu nove sezone se bo Rudar pred domačimi gledalci pomeril s Krškim.
MITJA KNEZ, foto: NK RUDAR
Plankove sanje o Riu razblinjene
Mednarodni paraolimpijski komite je Zvezo za šport invalidov Slovenije - Paraolim-pijski komite obvestil, da ji je za paraolimpijske igre v Riu dodelil eno kvoto za področje moške atletike.
Ker je imela Slovenija za to mesto dva kandidata z izpolnjeno normo (metalec diska Henrik Plank in slep maratonec Sandi Novak), je o potniku na igre odločala komisija za tekmovalni šport. Na podlagi argumentov je soglasno odločila, da v delegacijo za Rio imenuje in potrdi Novaka. »Odločitev je padla, udeleženec in potnik na paraolimpijske igre v Riu je naš slep maratonec Sandi Novak. Pri odločitvi smo primerjali rezultate obeh od leta 2006. Skozi proces primerjave se je tehtnica nagnila v korist Sandija Novaka. Odločitev je bila težka,« je dejal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite. Planka je situacija razumljivo šokirala. To je precejšnje razočaranje, a šport je takšen. Enkrat da, drugič vzame.
MITJA KNEZ
NA KRATKO
Medalja ne bo senzacija
Amsterdam: Včeraj se je začelo evropsko prvenstvo v atletiki. Na Nizozemskem je kar pet članov celjskega Kladivarja. Maruša Černjul se je uvrstila v današnji finale skoka v višino z 12. izidom kvalifikacij (1,89 m). Marina Tomič je 100 m ovire pretekla v času 13,18 in bo v polfinalu tekla danes. Slovenskemu rekorderju Luki Janežiču kot enemu izmed favoritov teka na 400 metrov (ima četrti najboljši prijavljen čas) ni bilo treba nastopiti v kvalifikacijah. Polfinalni teki (trije) se bodo danes začeli ob 16.45. »Najprej si želimo nastop v finalu, v katerem pa bo možno vse. Medalja ne bi pomenila senzacije,« meni predsednik AD Kladivar Stane Rozman.
Novinec Jan Špan
Laško: Košarkarski klub Zlatorog, finalist državnega prvenstva, je v svoje vrste privabil Jana Špana. 23-letni košarkar, nazadnje član Šenčurja, je podpisal enoletno pogodbo. »Špan je bil naša želja že pred leti, nazadnje pa letos spomladi, a se za sodelovanje nismo uspeli dogovoriti. Gre za odličnega košarkarja, ki bo zagotovo pripomogel h kakovosti naše ekipe in bo magnet za naše navijače. Tudi zato, ker njegov oče prihaja iz okolice Laškega,« je dejal direktor kluba Aleš Antauer. (DŠ)
ŠPORT
17
Ekipa v sezoni 1999/00. Z leve v zgornji vrsti stojijo Herman Wirth (pomočnik trenerja), Rudi Čajavec (zdravnik), Sead Hasanefendić (trener), Rado Petru (tehnični vodja), Mile Maksimovič (fizioterapevt) in Miro Kocuvan (kondicijski trener), stojijo v sredini Eduard Kokšarov, Uroš Šerbec, Roman Pungartnik, Tettey Banfro, Rok Praznik, Branko Bedekovič, Pepi Manaskov, Goran Kozomara in Dragan Škrbić, sedijo Klemen Štruc, Robi Šafarič, Renato Vugrinec, Dušan Podpečan, Igor Levšin, Dejan Perić, Rastko Stefanović, Tomaž Tomšič in Aleš Pajovič.
Ekipa v sezoni 2000/01. V zgornji vrsti z leve so Rado Petru (tehnični vodja), Rudi Čajavec (zdravnik), Josip Šojat (trener), Slavko Ivezič (športni direktor), Miro Kocuvan (kondicijski trener), Mile Maksimovič (fizioterapevt) in Herman Wirth (pomočnik trenerja), v sredini Eduard Kokšarov, Rastko Stefanović, Roman Pungartnik, Tomaž Tomšič, Branko Bedekovič, Alvaro Načinović, Rok Praznik in Luka Žvižej, spodaj Stanislav Kulinčenko, Renato Vugrinec, Uroš Šerbec, Mustafa Torlo, Dejan Perić, Gregor Lorger, Aleš Pajovič in Robi Šantl.
Petič zapored v polfinalu lige prvakov
Jubilejna deseta dvojna domača krona
Po zmagi nad Barcelono v polfinalu lige prvakov marca 1997 v njihovi do tedaj neosvojljivi Blaugrani so celjski rokometaši kljub izpadu iz nadaljnjega tekmovanja čez noč postali evropski rokometni hit!
V šestnajstini finala lige prvakov 1997/98 so najprej odpravili švedskega prvaka Redbergslids iz Göteborga (29:24 in 30:30), v skupini A pa po boljšem medsebojnem rezultatu z Zagrebom (26:21 in 22:26) ponovno osvojili prvo mesto. V četrtfinalu so prepričljivo izločili španskega podprvaka Ademarja iz Leona (24:26 in 35:26), a na koncu v svojem drugem polfinalu klonili proti Zagrebu (20:27 in 25:24). Tokrat v mnogo manj napetem in nesramnem vzdušju v njihovi dvorani, a so pred tekmo Zagrebčani vršili pritisk na nekatere celjske igralce in predvsem na trenerja, Hrvata Zdravka Zovka!
Usodna Barcelona
Naslednjo sezono 1998/99 so celjski rokometaši pod
vodstvom novega trenerja Seada Hasanefendića iz
skupine D lige prvakov brez težav napredovali v četrtfi-nale in v obeh tekmah premagali ruskega prvaka Ka-ustika iz Volgograda (24:26 in 29:23). V tretjem polfinalu pa spet Barcelona! In spet so bili Celjani proti novim evropskim prvakom 1999 za gol »prekratki« (35:32 in 26:30). Domačini so marca 1999 praznovali 100. obletnico obstoja društva FC Barcelona, kar se je poznalo pri sodniškem kriteriju in celjski rokometaši so nezasluženo izpadli.
Februarja 1999 so Celjani končno uspeli s spremembo tekmovanja v ligi prvakov z dvema alternativnima predlogoma, na kar se je EHF odzval pozitivno (v začasni tekmovalni komisiji EHF je bil tudi Andrej Šušterič iz RK Celje) in že v sezoni 2000/01 uvedel nov, podoben tekmovalni sistem.
V četrtfinalu lige prvakov 1999/00 so Celjani že drugič izločili španski Ademar (28:30 in 26:20), nato pa
je bila Barcelona, ponovni evropski prvak 2000, že tretjič usodna za celjske roko-metaše. Na tekmi v gosteh je bilo po prvem polčasu celo neodločeno (14:14), nato pa so v nadaljevanju Celjani doživeli pravi polom in izgubili z do tedaj najvišjo razliko v ligi prvakov (25:39). V Golovcu je bilo na povratni tekmi marca 2000 že 10 golov razlike za domačine, ki so na koncu z 27:20 zabeležili sicer izdatno zmago, kar pa je bilo premalo za finale. A so Barceloni kljub temu prizadejali do takrat najvišji poraz na katerikoli njihovi tekmi v ligi prvakov.
Liga prvakov je v sezoni 2000/01 že potekala po novem (celjskem) sistemu. V skupini A so bili celjski rokometaši pod vodstvom povratnika Josipa Šojata prvi brez poraza (Celje PL - Ba-del Zagreb 29:26 in 22:22), v četrtfinalu so izločili francoski Montpellier, kasnejšega evropskega prvaka leta 2003 (23:24 in 29:23), a na koncu v polfinalu spet naleteli na špansko »mino«! Celjani so
EMDESET LET ROKOMETA
V CELJU IN SLOVENIJI
Piše: ANDREJ ŠUŠTERIC
se veselili nizkega poraza s Portlandom San Antoniom v Pamploni (28:30) in se že videli v finalu lige prvakov. Ob odhodu iz Španije je na letališču donela pesem Oče nebeški, glej ... A so nato čez teden dni nepričakovano izgubili v domačem Golovcu (29:32) proti ekipi, ki je nato v finalnih tekmah z Barcelono osvojila naslov evropskih prvakov za leto 2001.
Dva jubileja
V sezoni 2000/01 so Celjani slavili dva jubileja - deset let sodelovanja s Pivovarno Laško (1990-2000) in deseta zaporedna državna naslova! V tem času so celjski rokometaši v državnem prvenstvu odigrali 258 tekem ter zabeležili le 10 porazov in 10 neodločenih tekem (98-odstotni uspeh), v slovenskem pokalu pa zbrali 56 tekem: trije poraze in en
neodločen rezultat (96-od-stotni uspeh).
V	letih 1996-2001, ko so se Celjani petkrat zapored uvrstili v polfinale lige prvakov in jim je manjkala le pika na i, smo lahko v dvorani Golovec gledali in občudovali praktično vse najboljše slovenske ter mnoge odlične igralce v evropskem in svetovnem merilu. Če se spomnimo le tistih najboljših: Eduard Kokšarov, Vladimir Jelčić, Iztok Puc, Pepi Manaskov, Aleš Pajovič, Rastko Stefanović, Tomaž Tomšič, Alvaro Načinović, Dragan Škrbić, Uroš Šerbec, Renato Vugrinec, Roman Pungar-tnik, Dejan Perić, Beno La-pajne, Dušan Podpečan ... »Atomska« postava, ki pa ji žal nikakor ni uspela uvrstitev v finale lige prvakov.
V	tem času se je klub tudi poslovno in organizacijsko postavil na višjo raven - na-
črtno selekcioniranje igralcev, redna statistična poročila in bilteni, prve spletne strani, trženje in popularizacija kluba ... Tudi na tem področju so Celjani dosegli sam evropski vrh, v odnosu do nasprotnikov ter uradnih institucij in oseb pa poželi mnogo pohval. To nenazadnje potrjuje tudi Michael Wiederer, generalni sekretar EHF, s svojo kasnejšo izjavo: »Ko je eHf uvedla nove standarde za ligo prvakov in postavila osnovo za ustrezne televizijske prenose, so bili Celjani naš prvi partner pri zagotavljanju tehnične in organizacijske izvedbe. Vsi razgovori z njihovimi klubskimi predstavniki so potekali na visoki ravni in v odkritem vzdušju.«
Naslednjič: Prvič brez obeh domačih naslovov (24. del)
Foto: arhiv RK CPL
Celjanom žreb končno naklonjen
Velenjčani pred zahtevno nalogo
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na žrebu v danskem Glostrupu dobili tekmece v evropski ligi prvakov. Slovenski prvak bo igral v skupini B. V njej so še nemški Rhein-Neckar Löwen, poljski Vive Tauron Kielce, makedonski Vardar Skopje, hrvaški Zagreb, beloruski Meškov Brest, madžarski Pick Szeged in švedski Kristianstad.
Zelo atraktivno skupino A sestavljajo madžarski Ve-szprem, španska Barcelona,
francoski PSG, danski Bjer-ringbro-Silkeborg, poljska Wisla Plock, nemška Flensburg-Handewitt in Kiel ter švicarski Kadetten Schaffhausen. Tekme prvega kroga bodo na sporedu med 21. in 25. septembrom.
Izpolniti lansko željo
»Skupina A je na videz močnejša, vsekakor pa je naša skupina B zelo izenačena in potrudili se bomo po najboljših močeh, da se
prebijemo iz nje v nadaljevanje tekmovanja, kar je naša želja že od lani. Bo zelo zanimivo, pestro in razgibano. Čaka nas veliko dela, saj se bomo pomerili z različnimi tipi ekip. Že ob tej priložnosti vabim vse navijače v Zlatorog, da nas podprejo na ponovnih spektaklih,« je žreb pokomentiral trener Branko Tamše. Kapetan moštva Luka Žvižej je pristavil: »Cilj je torej napredovati iz skupine. Menim, da smo tudi za to sposobni. K nam
prihajajo evropski prvaki, na drugi strani bodo stali tudi številni reprezentanti. Že od prve domače tekme bomo pokazali, zakaj smo med elito. Veselim se že nove sezone in novih spektaklov.«
Neugoden žreb
Na sedežu EHF je bil izpeljan tudi žreb kvalifikacijskih skupin za nastop v skupinskem delu letošnje sezone elitnega klubskega rokometnega tekmovanja. Med ekipami, ki so čaka-
le nasprotnike, je bila tudi zasedba Gorenja iz Velenja. Žreb je varovancem trenerja Marka Šibile namenil prvo kvalifikacijsko skupino, kjer Gorenje čakajo tekme proti ekipam Tatran Prešov, Red Boys Differdange in Riihi-mäki Cocks. Gostitelj prvega kvalifikacijskega turnirja bo najverjetneje Tatran Prešov s Slovaške, gostitelj drugega pa Bregenz iz Avstrije. »V prvi vrsti smo v velenjskem klubu izjemno veseli, da smo sploh prišli v kvalifi-
kacijski krog lige prvakov. Želimo zmagati v kvalifikacijah, a je jasno, da pri žrebu ekip nismo imeli ravno srečne roke, saj smo dobili najmočnejšo možno ekipo, ob tem pa je tudi gostiteljica turnirja. Ne glede na to bi rad poudaril, da gremo na ta turnir po zmago in uvrstitev v ligo prvakov,« je bil jasen Šibila. Polfinalni tekmi kvalifikacijskih turnirjev bosta na sporedu 3. septembra, finale bo dan kasneje.
MITJA KNEZ
18
ŠPORT
Rajtmajer z Rojškom, ta brez Jezovška
Pogovor z novim predsednikom HK Celje
V vročih dneh malokdo pomisli na hokej na ledu, vendar so predstavniki tega priljubljenega športa v Celju imeli obilo dela v zadnjih tednih. Upravni odbor HK Celje je za predsednika predlagal Milana Rajtmajerja, celjski zdravnik pa je po krajšem oklevanju pristal na zahtevno vlogo. Krivulja uspehov kluba se je v zadnjih letih pod vodstvom Sandija Sendelbaha dvigovala, »kriza« pa je nastopila, ko je obelodanil svojo odločitev, da po izteku mandata zapušča klub.
Starši igralcev so staknili glave in iskali rešitve. Na zadnji skupščini je bil izvoljen upravni odbor. Kandidatov za predsednika naj bi bilo bojda več, naposled je bil izbran najustreznejši, Milan Rajtmajer.
Zakaj ste pristali?
Nekdo je moral. Predlog je bil zame na nek način presenečenje, obenem je to zame čast, predvsem pa odgovornost. Čeprav imamo člani upravnega odbora tudi različne poglede na
določene stvari, pa nas veže skupni imenovalec, saj hočemo storiti vse za dobrobit tega dinamičnega športa. En človek ne more voditi kluba. Finančna zgodba je seveda najpomembnejša. Sandiju Sendelbahu se zahvaljujem za postorjeno in za pripravljenost, da bo še pomagal z nasveti. Naslednje leto bo 70. obletnica hokeja v Celju.
Imate kakšno prednost v primerjavi s predhodniki?
Morda je dobro to, da nisem bil aktiven igralec hokeja v Celju in sem manj obremenjen z imeni ali s starimi zamerami. Zato lahko z določene razdalje vse skupaj opazujem in ocenjujem probleme. Izboljšati moramo odnos s Hokejsko zvezo Slovenije in sodelovati s klubi. Hokej v Sloveniji je v krizi, mimo tega dejstva ne bežimo. Našo, v zadnjem obdobju uspešno zgodbo želimo nadaljevati z majhnimi, previdnimi koraki, da nam ne bo spodrsnilo.
V kakšni postavi?
Vodja strokovnega štaba bo še naprej Rok Rojšek,
»Našo, v zadnjem obdobju uspešno zgodbo želimo nadaljevati z majhnimi, previdnimi koraki, da nam ne bo spodrsnilo.«
tu dilem sploh ni bilo. Je edini strokovnjak, ki lahko še povzdigne naše moštvo.
Katere pomembne odločitve ste sprejeli?
Boleče je, da v mednarodni ligi, imenovala se bo Alpska liga, ne bomo sodelovali. V tem trenutku ne moremo finančno spremljati konkurence, določeni klubi imajo vsaj pol milijona evrov proračuna. Zgolj sodelovanje v tovrstni ligi bi nas stalo okoli 250 tisočakov. Novo sezono moramo izkoristiti za osvežitev ekipe. Naslednje leto se bomo morda vključili v regionalno tekmovanje, morda tisto, ki ga bodo pripravili Madžari. Zagotovo bodo iskali interesente.
Milan Rajtmajer (desno) je že doslej dobro sodeloval z Rokom Rojškom (levo).
Letos bo v ospredju državno prvenstvo s ciljem, da se uvrstimo v polfinale. Želja je vsekakor tretje mesto.
Bo v ekipi prišlo do osi-pa?
Večina igralcev je pripravljena še sodelovati. Menim,
da bomo sestavili konkurenčno moštvo. Vratar v hokeju včasih pomeni skoraj »pol ekipe«, zato upam, da bo naš gol še naprej branil Rok Stojanovič. Zapustil nas je Žan Jezovšek. Preselil se bo na Jesenice. Ponosni
smo, da smo vzgojili takšnega igralca. »Suhi« treningi se bodo začeli naslednji mesec, v drugi polovici avgusta se bomo preselili na ledeno ploskev.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Knjiga vsaj enakovredna loparju
Ana Oparenović iz ZDA po državni naslov
Ana Oparenović igra, če je le možno, v dolgih rokavih. »Dobro mi ogrejejo roke,« pravi.
V Ljubljani je bila na državnem prvenstvu v tenisu najboljša mlada Celjanka Ana Oparenović, ki študira nutricistiko in športni management na Univerzi v Fayettevillu v Arkansa-su. Med posameznicami je s 6:4 in 6:2 ugnala Tinkaro Kovač iz TK Šentjur (trener obeh je Celjan Boštjan Do-beršek). Ana je bila skupaj s Saro Palčič najboljša tudi v konkurenci dvojic.
Zaveda se, da je šlo za več ali manj prestižno tekmovanje, ki se ga ponavadi ne udeležujejo naše najboljše igralke. Toda pridobila je na samozavesti, spodbuda je ogromna, kajti po vzponu pred dvema letoma, ko je bila uvrščena na svetovno lestvico (1109. mesto), je za pol leta prekinila igranje tenisa. »Osredotočila sem se na maturo in izboljševala ocene, da bi izpolnila pogoje za ameriško univerzo. Obenem sem imela zdravstvene težave, odstraniti so mi morali materino znamenje v predelu trebuha, da bi se izognila morebitnim resnejšim težavam na koži.« Izbrala si je univerzo, ki nastopa v konferenci, kjer je zelo izostrena
konkurenca. Trenira pet ur na dan, prisotnost na predavanjih je obvezna. »Želim postati nutricistka. Hočem svetovati ljudem, kako naj si pomagajo in se zdravijo z ustrezno prehrano.« Univerza ji plača »polno štipendijo«, toda med tekmovanjem v Los Angelesu si ni mogla ogledati poslovilne tekme košarkarja Kobeja Bryanta, saj je bila cena vstopnice prek 600 dolarjev. »Imamo pa v Arkansasu in bližnjih državah močan ameriški nogomet, študentske tekme obišče tudi 70 tisoč gledalcev in celo več.«
Študij v ospredju
Do 11. leta starosti je v Celju nad Ano bdel trener Miha Furlan, eno leto je bila v Mariboru pri Tini Pisnik, dve leti na Ptuju pri Zoranu Krajncu, največ pa je zanjo skrbel Boštjan Doberšek. Dve leti je bila dijakinja I. gimnazije v Celju. Izobrazbi daje prednost pred vsem. »Zato mi je težko govoriti o teniških ciljih. Počutim se, kot da sem znova štartala z ničle. Vsekakor bi me preboj v prvi krog Wimbledo-na povsem zadovoljil. Kaj več nima smisla naštevati,
da se ne bi osmešila. Letos sem se denimo zelo dobro upirala nekaterim igralkam, ki so uvrščene okoli 200. mesta na svetovni lestvici. Tudi nekaj nizov sem osvojila proti njim. Vsekakor ne
bom obupala, toda študij je v ospredju.«
Oprema zagotovljena
Ana meni, da je trenutno vsaj deseta najboljša Sloven-
ka. Najbolje igra na trdih podlagah, njeno najmočnejše orožje je forehand. Visoka je 173 centimetrov, njena vzornika sta Venus Williams in Novak Đoković. »Zakaj je zgodaj izpadel v
Wimbledonu? Čustven je, precej se je >izpraznil< po slavju v Rolland Garrosu.« Oparenovićeva je bila štirikrat državna podprvakinja v konkurencah do 16 in 18 let in med članicami. V dvojicah do 16 let je osvojila prvo mesto - zelo je bila razočarana, ker je Teniška zveza Slovenije ni poslala na EP v Moskvo. Veliko breme glede stroškov je bilo na plečih staršev. »Zdaj imam opremo zagotovljeno. Moja univerza ima podpisano pogodbo z Nikeom za oblačila in športne copate, lopar si lahko izberem in mi ga prav tako plačajo.« Najraje se spominja uvrstitve v če-trtfinale turnirja v Brčkem in preboja v finale na Bolu med dvojicami ob pomoči prijateljice iz Makedonije Magdalene Stojkovske. Na obeh turnirjih je bil nagradni sklad deset tisočakov. Ana meri na močnejše turnirje, a zgolj v primeru, če ji bo čas (študij) to dopuščal. Prikupna mladenka je malce razočarana, ker se je pred dnevi razšla s fantom, toda pred njo je še - celo življenje.
DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv
AKTUALNA PONUDBA
19
Iščete dober nakuo allodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Poskrbijo, da niste lačni
Podjetje Tuli, d. o. o., je bilo zasnovano leta 2005, ko je iz takrat majhnega obrata zraslo v uveljavljenega ponudnika toplih malic na območju Štor in širše okolice.
Temeljna dejavnost je in osta-
Novost v ponudbi:
izvrstne domače torte po ugodni ceni
Izdelujejo tudi izvrstne domače torte za različne priložnosti, kot so rojstni dnevi, razne obletnice, poroke, krst, prvo obhajilo, birma, posebni dogodki, oziroma za vse, kar se vam zdi vredno proslaviti.
Njihove torte so izdelane iz naravnih materialov, za premaze ne uporabljajo umetnih mas, ampak mlečno smetano ali čokolado. Izbirate lahko med različnimi okusi in velikostmi tort.
Za naročila pokličite:
Grega Brečko, telefon 040 453 742, Mojca Kovačič, telefon 040 303 179 ali stacionarni telefon 03 780 26 70 in 03 780 26 72.
ja zagotavljanje prehrane med delom za zaposlene v družbah in podjetjih na lokaciji bivše Železarne Štore, z malicami pa v podjetju oskrbujejo tudi druga podjetja na Celjskem. Zase in za svoje zaposlene lahko pri njih vedno naročite trajno oskrbo z okusnimi malicami.
V njihovi samopostrežni restavraciji v Štorah ob glavni cesti proti Šentjurju pripravljajo tudi pogostitve za zaključene družbe (do 50 oseb).
Po konkurenčni ceni si lahko poleg dnevno treh različnih menijev za vsak okus privoščite tudi dnevno ponudbo solat.
Ponudba temelji na tradicionalni slovenski kuhinji in se ponaša z dnevno svežimi, pestrimi, kakovostnimi in količinsko bogatimi obroki. Velik poudarek je na kakovosti izbranih živil, ki se prilagajajo sezonski ponudbi.
Zaradi vedno večjega povpraševanja po dostavi hrane za različne priložnosti nudijo tudi catering, ki je prilagojen željam strank.
Seveda vam pripravljeno hrano pripeljejo na želeno lokacijo, jo postrežejo in pospravijo za sabo. V zvezi s cateringom vam nudijo pravzaprav vse razen težkega inventarja (mize, stoli) in prostora - za to in dobro voljo morate poskrbeti sami.
Pripravijo vam lahko hladni, topli in hladno-topli bife, ka-
napeje ali druge pogostitev po dogovoru.
Izleti
Želite na izlet, a ne veste, kako napolniti želodce? V Tuliju vedo. Za na pot vam pripravijo lično malico, ki popestri in polepša vaša doživetja ob odkrivanju novega. Sendviči z najrazličnejšimi mesnimi dobrotami, s siri, z zelenjavo, namazi, slastni
rogljički, pekovsko pecivo... Po želji vam v termoportih pripravijo tudi topel obrok.
Pikniki, druženja
Ob predhodnem naročilu vam spečejo odojka, skuhajo golaž, razne enolončnice (bo-grač, kislo juho, pasulj, krompirjev golaž, ričet...), pripravijo kanapeje, različne solate, narezke in jedi z žara.
_J
Prireditve, delovne akcije...
Po vaših željah in zamislih pripravijo pogostitev za povabljene na raznih prireditvah (prazniki, odprtja, razna druženja ...) ali bolj delovno naravnanih druženjih.
M h
#AL
"B/ROSERV/S
'ALEŠ ŽOLNIR s.P. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav^
TEL.: 041693394
PRODAJA IN SERI/IS TRAKTORJEV
M
www.novitednik.com
INOVOMAT
I AVTO STEKLO CENTER Д
V PROSTORIH AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, зггб Planina pri Sevnici
ACPAI T
+386 3 7491 031 +38b 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net
■	STROKOVNI PHEGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
<Pl IKK
^timv MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ■
* 10% popust * ob nakupu
* HoreRcijskih in sončnih očal
^л	popusti se ne seštevajo
- LASTEN RARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
SEkVlS FUkCA
z{g™wf: 1АШШШШ
20
MALI OGLASI
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MOTORNA
VOZILA
POSEST
PRODAM
PRODAM
ŠKODO favorit bele barve, še registrirano, in nove gume s platišči, poceni prodam. Telefon 051 654-944. 1510
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin eni d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
STROJI
PRODAM
ŽITNI kombajn Deutzfahr, manjši, s kabino in veliko dodatne opreme, prodam. Telefon 041 763-763. 1456 NEKAJ vodoinstalacijskega orodja in ek-scentrično stiskalnico, 20 do 25 ton, prodam. Telefon 041 648-072. 1472 KOSILNICO Bcs 127 in pocinkano cisterno za gnojevko, 4.000 l, prodam. Telefon 041 324-256.	1488
KUPIM
TRAKTOR, lahko Zetor, Deutz, Ursus, Imt, Štore, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 031 851-485.	p
TRAKTOR Univerzal, 45 KS, izpraven, kupim. Telefon 031 798-375. p TRAKTOR Imt 539 ali Steyr T86, 18 KM, v delovnem stanju, za delo na manjši kmetiji, kupim. Telefon 031 783-833. 1500
VSE IZ INQXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
KUPIM
V	OKOLICI Celja kupim kmetijo. Telefon 031 682-290.	1396
V	CELJU, Hudinja, Nova vas, Lava, Ostro-žno kupim dvojček, vrstno hišo. Telefon 041 897-485, (03) 548-3707. 1471
STANOVANJE
ODDAM
ZELO funkcionalno (ločena spalnica, ločena dnevna, ločena kuhinja, hodnik in sanitarije), opremljeno enoinpolsobno stanovanje v Celju, stanovanje se oddaja za 364 dni z možnostjo podaljšanja, oddam. Cena 240 EUR. Telefon 041 690-680. p OPREMLJENO garsonjero v centru Celja oddam. Telefon (03) 5481-800, po-nedeljek-petek od 8. do 19. ure.1492
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*041954206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
PRODAM
ŠENTJUR, Bezovje. Starejšo domačijo na krasni, sončni legi, velikost 11.500 m2, št. energetske izkaznice 2015-317-2249109, prodamo. Telefon 051 367-720 ali 031 671-243.	1258
V LEPEM, mirnem predelu Celja prodamo vzdrževano medetažno družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5485424.	1465 OPREMLJEN vikend v Dramljah prodam. Cena 49.000 EUR. Telefon 051 647-199.1490 LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo, zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika. Skupna cena 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Telefon 041 708-198. n ŽALEC, Kasaze. Prodava stavbno zemljišče, 2.263 m2 in gozdno zemljišče 3.904 m2, v k. o. Kasaze. Skupna cena 29.900 EUR. Telefon 041 708-198. n ZAZIDLJIVO parcelo, 562 m2, na Zgornji Hudinji, Celje, prodam za 30.910 EUR. Stroške prepisa nosim jaz. Telefon 041 968-562. 1512
ŠTORE, Lipa. Čisto trisobno stanovanje z garažo, v nizkem bloku, 84 m2, ugodno prodamo. Cena 840 EUR/m2 + davek + prepis. Samo resni, pokličite 041 847-093.
1430
PRODAM
лштш
i aslrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
4)
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, Celje
Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 7. 2016 naprej v Mestni občini
Celje ter v Občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih
proizvodov in storitev.	.. ,	, .. „ r ,, „ „„,.
Navedene cene vsebujejo 9,5 odstotkov DDV.
- Vodarina Normirana poraba Prekomerna poraba	0,5763 EUR/m3 0,8645 EUR/m3
- Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)	6,16EUR/mesec
- Odvajanje komunalne odpadne vode	0,1577 EUR/m3
- Omrežnina - odvajanje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)	3,30 EUR/mesec
- Odvajanje padavinske odpadne vode s streh	0,0696 EUR/m3
- Omrežnina odvajanje padavinske odpadne vode s streh	0,1404 EUR/m3
- Čiščenje komunalne odpadne vode	0,5235 EUR/m3
- Omrežnina - čiščenje komunalne odpadne vode (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)	1,61 EUR/mesec
- čiščenje padavinske odpadne vode s streh	0,1254 EUR m3
- Omrežnina čiščenje padavinske odpadne vode s streh	0,0388 EUR m3
Cene sta potrdila skupš činadružbe insvet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija.	
1 vami v iivo tudi пл yäSi najljubši televizij«
vedeževanje in astrologija
090 77 77
1L
© V
r d.o.o':, 2,19 €/mln.
N	POKLlCtTE ZDAJ IN IZVEJTE
г*//с '	SU0J0 PR,H0DN0ST
Q(ln ^ /	Zakupite minute m se
"fff J	: radatevalka ■ x>govans|te
POSTELJO, 140 x 200, skoraj novo vzmetnico in dnevno sobo, rabljeno, poceni prodam. Telefon 041 736-229. 1420
REGAL za dnevno sobo in kompletno spalnico prodam za simbolično ceno. Telefon 031 806-191.
1493
PRODAM
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061.	1219 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p PUJSKE, težke 20 kg, in pekinške račke prodam. Telefon 031 793-765. 1427 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 840-282. 1435
prodaja ZAGOVINEl
041 420 11! 50 % 041 954 206 popust
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Ä 070444422
PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 455-732. 1468 PRAŠIČE, težke 160 kg, mesni tip, 1,50 EUR/kg žive teže, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1468 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
KRAVO simentalko, staro 9 let, prodam.
Telefon 041 866-612. 1474 MLADO kravo simentalko prodam. Telefon 041 707-719.	1484
BIKCA lisaste pasme prodam. Telefon 041 794-081.	1477
KRAVO s prvim teličkom ali telico, brejo 8 mesecev in bikca, 100 kg, prodam. Telefon 031 467-862. 1494
Vsi na 52. festival Laško Pivo in cvetje
Letošnji festival Pivo in cvetje bo trajal od četrtka, 14., do nedelje, 17. julija. Uvertura bo že v sredo na dan odprtih vrat Pivovarne Laško in Dan Laščanov. Toplo vabljeni! Obeta se pestro dogajanje za vse generacije in vse glasbene okuse.
Ob bogatem glasbenem programu, zanimivostih etnografskega, hortikulturnega programa, športu in zabavi bo letos festival ponudil nekaj novosti. Nadgrajena bo kulinarična ponudba z značilnostmi slovenske kuhinje. Bogat bo nabor tradicionalnih in specialnih vrst piva, cena festivalskega vrčka bo znašala 2 evra. Prav toliko bo znašala tudi simbolična vstopnina za vse dni festivala skupaj, ki je namenjena podpori mladim nadarjenim slovenskim glasbenikom in ljubiteljskim skupinam.
Laško ostaja zeleno v vseh pogledih
Festival je prvi pri nas, ki ima varčno energijo na vseh odrih, v sodelovanju z družbo Slopak bo
imel akcijo zbiranja embalažnih lončkov. Kolikor kilogramov bo zbranih, toliko bo doniranih evrov, ki bodo namenjeni urejanju in lepšemu Laškemu. Zatorej - plastične kozarce odvrzite v za to pripravljene in označene zbiralnike.
Z ljubeznijo do tradicije
Pester nabor zanimivosti iz zgodovine, lokalne kulture in hortikul-ture je posebnost festivala Laško Pivo in cvetje, ki spretno prepleta nekdanje lokalno življenje s sedanjostjo. Posebej veselo je na zaključni dan, v nedeljo, ko so festivalski gostje priča čisto pravi »ohceti« po starih šegah, izvrstni paradi pivovar-skih starodobnikov in prikazu življenja v kraju, kar je vse obogateno s cvetjem lokalnih cvetličarjev.
Vrhunci
Festival Laško Pivo in cvetje ponuja mnoge glasbene zvrsti, od popa do roka, latino ritmov, mu-zikala in elektronske plesne glasbe, narodnozabavne in glasbe za
otroke: Tabu, Voodoo Vegas, Siddharta, Joe Satriani, Jinx, Happy OTMcWeasel, Mando Diao, Mi2, Leteči potepuhi, Jay Wud, Šank Rock, Phil X & The Drills, Jan Plestenjak, Gadi, Fantje s Praprotna, ManuElla, Gibonni, ansambel Franca Miheliča, Manca Špik in predstava Back to Black, Leni Kravac, Emesound, Patetico, Skampida, Balkan Boys, Vlatko Stefanovski, Jardier, Las Cuerdas, Orleki,
Paquena Morte, Jack Eye Jones, Lumberjack, Monom, Louie's Cage Percussion, muzikal Broadway I Love, Trium in Oktet 9.
Posebno doživetje festivala ostaja ognjena interaktivna predstava z ognjemetom ob Savinji v soboto, 16. julija, ob 22. uri.
Več o programu na
www.pivo-cvetje.si.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Pride čas, ko izmučeno srce želi le spati, v večni sen potovati.
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
MIRKO LACKER
s Hudinje
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter podarili cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala dr. Romihovi, sestri Andreji ter osebju in sodelavcem Splošne bolnišnice Celje za pomoč v času njegove bolezni. Hvala Hospicu in patronažni službi ZD Celje.
Žalujoči njegovi najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Zapustila nas je draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
ANGELA FRECE
rojena Vončina iz Krajnčice pri Šentjurju (27. 8. 1926 - 19. 6. 2016)
Ob žalostnem slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Čonču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek in pevcem za čustveno odpete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
DVA jagenjčka, stara 4 mesece, po 2,50 EUR/kg žive teže, križana s kamerunskim ovnom, imata dlako namesto volne in ju ni treba striči, v okolici Vojnika, Male Dole, prodam. Telefon 041 932160.	1480 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 826-782. 1487 TELICO simentalko, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 031 692-722. 1495 TELIČKO simentalko, staro 11 tednov, visoko meter in pol, prodam Cena po dogovoru. Telefon 040 241-355.1497 OSEM telic simentalk, težkih 180 kg in bikce, težke približno 180 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 233-599. 1498 BIKCA limuzin, težkega 170 kg, prodam.
Telefon 041 588-277. 1501 KRAVO, čb pasme, brejo 4 mesece, prodam. Telefon 031 839-116. 1504 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1503 TRI jagenjčke prodam. Telefon 051 350-286.
1502
BIKCA simentalca, starega 15 mesecev, težkega 400 kg, prodam. Telefon 041 914-286.
L 151
KRAVE simentalke, s teleti ali brez, prodam. Telefon 031 575-514. 1507 BIKCE in teličke, od 150 kg naprej in breje pašne telice prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 533-745.p TELIČKO, 200 kg, prodam. Anton Arzen-šek, Gornja vas 7, Grobelno, telefon (03) 5794-215.	1508
BIKA, težkega približno 170 kg, prodam.
Telefon 041 870-510. 1509 TELICI simentalki, 300 in 350 kg, prodam za 1.150 EUR. Telefon 068 161-662. 1511
PRODAM
Mama je ena sama, luč sredi teme, ki obsije vse svoje ljudi...
ZAHVALA
V 78. letu je v bolezni dotrpela in nas zapustila draga mamica, mama, sestra, tašča in teta
ANA MASTNAK
iz Matk 8 a pri Preboldu
Luč njene ljubezni nikoli ne bo ugasnila, prav tako kot tudi ne bo pozabljena bližina in pomoč mnogih, ki ste
jo poznali in jo imeli radi. Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in izkazano finančno pomoč. Hvala župniku gospodu Ratajcu za opravljen obred, domačim cerkvenim pevcem, patronažni službi - gospe Martini
in gospe Jelki za nego in pomoč v času bolezni. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo slovo lepo in spoštljivo, srčna hvala, prav tako mnogim, ki ste se ji skupaj z nami poklonili na njeni zadnji poti do groba. Pogrešali jo bomo.
Žalujoči: hčerka Darja z možem Miranom, vnuka Gregor in Petra z Alešem
DVE telici simentalki, breji 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5740-056, 031 707-880.
1513
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo + davek. Telefon 041 653-286.Š 55
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremlja v tišini.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi in ljubljeni
DRAGO DEŽELAK
iz Zgornje Rečice pri Laškem (18. 3. 1957 - 6. 7. 2015)
Kje si? Zakaj si nas moral zapustiti? Odgovora ni - le
pri srcu zelo boli. Ostajajo nam nepozabni spomini in delo tvojih pridnih rok ...
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo.
PRODAM
DOMAČE mešano belo vino, sorte rizling, kraljevina, šipon, prodam. Telefon 041 725-088.	1457
JABOLČNIK iz starih sort jablan in dobro vino poceni prodam. Telefon 031 482-071.
1462
MLAD krompir in česen prodam. Cena pa dogovoru. Telefon 031 384-429.1470 JEČMEN prodam. Telefon 041 291-053.1478 BELO in rdeče mešano vino ter žganje sadjevec prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 631-230. 1486
OSTALO
EKOLOŠKA kmetija na Skomarju pod Roglo išče kupce za mlado ekološko junetino. Razsek povprečen, 10 kg paket 70 EUR. Telefon 051 728-055.p BUKOVA drva, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 031 336-194. 1316 PLINSKI štedilnik Kekec, 2 plin, moped Tomos G6, star 3 leta, kot nov in gozdarsko vitlo Krpan, 4 t, prodam. Telefon 051 624-250. 1491 SUHA bukova drva, po 200 EUR/klaftra, možnost dostave in razreza, okolica Ponikve, ugodno prodam. Telefon 051 422-426.	p
DRVA, bukova, dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p
NUDIM ti dom, lepo besedo in želim biti tvoj ilj. Telefon 031 522-527. 1506
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
C "O Ф
JARKICE na začetku nesnosti, bele leghorn in rjave, dnevno sveža kokošja jajca ekološke in standardne reje in vse vrste perutninske krme prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske brojlerske piščance. Telefon (03) 700-1446. 1261
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Minilo je leto žalosti, kar sveče ti v pozdrav gorijo.
Ni ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli.
V SPOMIN
JOŽETU ROMU
iz Črnolice (29. 3. 1934 - 6. 7. 2015)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo.
Njegovi domači
Dober, plemenit človek,
ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega atija, starega ata, tasta in brata
FRANCA ZUPANCA
iz Kostrivnice 49, Kalobje (11. 5. 1936 - 25. 6. 2016)
se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ob boleči izgubi čutili z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter sveče,
cvetje, denarno pomoč in svete maše. Zahvala ZD Planina pri Sevnici, UKC Ljubljana - oddelku gastroenterologije. Zahvala tudi PGD Kalobje in Dobje ter podjetjema Ener-goles in Acer.
Zahvala gospodu Petru Orešniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost s sveto mašo. Hvala gospe Saški T. Ocvirk za besede slovesa. Hvala pogrebni službi Žalujka, pevcem za odpete žalo-
stinke in trobentačem za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki vas nismo imenovali, vendar ste nam v tem žalostnem trenutku stali ob strani.
Žalujoči: hči Jožica s Tonijem, sin Franci z Marjeto, vnuki Mateja, Dejan, Irena, Anja in Sabina ter brat Jožek z družino
90,6 95,1 95,9 100,3
ho cel
Vedno г mmji
UREJEN moški, razočaran v ljubezni, star 44 let, bi rad spoznal urejeno žensko do 40 let. Če te oglas ne moti, mi pošlji SMS ali pokliči po telefonu 070 543964.	1374 VDOVEC, star 68 let, želi spoznati gospo do 65 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIDI K MENI. 1496
ŽIVLJENJSKO sopotnico brez otrok išče sa-mozaposlen moški z dobrimi nameni. Telefon 041 240-403. 1499
GROB v Celju, južni del, v bližini ceste, oddam. Telefon 031 410-794. 1479
ШР
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
Datum rojstva:
Podpis:
ОЏ Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, ■ 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Г" Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
1505
n
Š 56
L 152
P
22
NAPOVEDNIK
radio celje
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 7. 7.
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 7. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova mi-nutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	ONEREPUBLIC - WHEREVER I GO
(4)
2.	TWENTY ONE PILOTS - RIDE (6)
3.	DRAKE FEAT. WIZKID & KYLA -ONE DANCE	(4)
4.	DNCE - CAKE BY THE OCEAN (3)
5.	ADELE - SEND MY LOVE (TO YOUR NEW LOVER	(2)
6.	DISTURBED - THE SOUND OF SILENCE	(1)
7.	CHAINSMOKERS FEAT. DAYA -DON'T LET ME DOWN (2)
8.	CHARLIE PUTH FEAT. SELENA GOMEZ - WE DON'T TALK ANYMORE
(5)
9.	WILL.I.AM - BOYS & GIRLS (3)
10.	FLORIDA GEORGIA LINE - H.O.L.Y. (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	CARPE DIEM BAND - TAPETE (6)
2.	NEJC LOMBARDO - REPEAT (5)
3.	ALEX VOLASKO - NE BOM TE ZGUBU	(3)
4.	KATARINA MALA - ADIJO (4)
5.	MISTERMARSH - VELIKO MESTO (6)
6.	I.C.E. - V BARVAH SMISEL JE (3)
7.	SHEBY - ZAME	(2)
8.	RAIVEN - NOV PLANET (1)
9.	PERO LOVŠIN IN I'VAN - VSAK DAN	(2)
10.	NESSY - VEČERJA POD ZVEZDAMI (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
BEAUTIFUL LIFE - LOST FREQUENCIES FEAT. SANDRO CAVAZZA DARK NECESSITIES - RED HOT CHILI PEPPERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KUKU LELE - MAGNIFICO WHERE YOU LEFT ME - MUFF
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 8. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova mi-nutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 9. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 10. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jože Košir, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 11. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova mi-nutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jože Košir, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 12. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova mi-nutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 13. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova mi-nutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
Kino
Spored od 7. 7. do 13. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Angry Birds film - anim., sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50 sobota, nedelja: 13.50, 16.50 Angry Birds film - anim., sinh., 3D
od četrtka do srede: 15.40 Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akc., fant. od četrtka do srede: 16.00
Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akc., fant., 3D od četrtka do srede: 18.00, 20.20
Iskanje pozabljive Dory -
animirani
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40
sobota, nedelja: 14.50, 16.40 Iskanje pozabljive Dory -
animirani, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Kako najti zmenek za poroko - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30, 19.30, 21.30
petek, sobota: 15.50, 17.50, 19.50, 21.50
Kung Fu Panda 3 - anim., 3D
sobota, nedelja: 13.40 Legenda o Tarzanu - pust.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 18.00, 20.15
sobota, nedelja: 14.30, 16.45, 18.00, 20.15
Mojstri iluzij 2 - akc., triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 petek, sobota: 21.00, 22.40 Ob tebi - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.30 sobota, nedelja: 13.45, 18.20, 20.30
Obveščevalna - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.50, 20.10
petek, sobota: 15.45, 18.50, 20.10, 22.20
Očiščenje: Volitve - triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 21.20 petek, sobota: 19.00, 21.20, 22.40
Priklicano zlo 2 - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 petek, sobota: 21.10, 22.30
VDV: Veliki dobrodušni velikan- fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.50 sobota, nedelja: 14.20, 18.50
VDV: Veliki dobrodušni velikan - fantazijski, 3D četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50 sobota: 13.30, 17.50
I
IIICII'«|»»I
ČETRTEK
20.00 Chevalier - komedija PETEK
19.00 Chevalier - komedija 21.00 Moj kralj - romantična komedija SOBOTA
19.00 Houston, imamo problem - dokumentarni 21.00 Chevalier - komedija NEDELJA
19.00 Chevalier - komedija 21.00 Moj kralj - romantična komedija SREDA
20.00 Janis Joplin: Otožno dekle - dokumentarni
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Legenda o Tarzanu -
akcijska avantura 20.00 Chevalier - komedija 21.15 Očiščenje: volitve - akcijska ZF-grozljivka SOBOTA
19.00 Iskanje pozabljive Dory - anim. pust., sinh. 19.15 Chevalier - komedija 20.50 Legenda o Tarzanu -akcijska avantura 21.15 Janis Joplin: Otožno dekle - glasbena dokumentarna biografija 23.00 Očiščenje: volitve -akcijska ZF-grozljivka NEDELJA
16.00 Iskanje pozabljive Dory - animirana pustolovščina, sinh., 3D 18.00 Legenda o Tarzanu -akcijska avantura 19.00 Janis Joplin: Otožno dekle - glasbena dokumentarna biografija 20.15 Chevalier - komedija
Zvezde pod zvezdami
na ploščadi ob Domu kulture Velenje
PONEDELJEK
21.30 Čisto nova zaveza -
ironična komedija
Odprtje razstave likovnih del Marte Vošnjak, Savinov likovni salon Ulično gledališče, Šlandrov trg Koncert skupine Same babe, Šlandrov trg
11. 7 Savinov večer: Od narodne pesmi preko 21.00 operete do šansona in popevke (Andreß Zakonßek Krt, Primož Krt, Ivo Umek in povezovalec Slavko Deržek),
atrij Savinove hiše
Ob sobotah brezplačni vodeni ogledi Žalca in Avantura Zeleno zlato, pričetek ob 9.00 pred Ekomuzejem hmeljarstva In pivovarstva Slovenije (Cesta Žalskega tabora 2)
BRE2 VSTOPNIN! Ob slabem vremenu prireditve na trgu odpadejo.
13.00 Galerija železarskega muzeja Teharje Homo faber
odprtje fotografske razstave Gorazda Tratnika
PETEK, 8. 7.
17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Simfonični orkester RTV Slovenija s solistom pianistom Alonom Karinom
koncert; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Poletje v Žalcu: glasbeno-filmski večer v spomin Sergeja Vučerja
vstop prost
SOBOTA, 9. 7.
19.00 Savinov likovni salon Žalec Poletje v Žalcu
odprtje razstave Marte Vošnjak
21.00 Šlandrov trg Žalec_
Ulično gledališče Ane Destnice
vstop prost
NEDELJA, 10. 7.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod
mestom
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 11. 7.
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Poletje v Žalcu: Savinov večer
vstop prost
SREDA, 13. 7.
20.30 Park pred Vilo Herberstein Velenje
Policijski orkester z gostom Otom Pestnerjem
koncert; ob slabem vremenu v veliki dvorani Doma kulture Velenje
Ostale prireditve
ČETRTEK, 7. 7.
17.00 Zelenica pred Galerijo Velenje
Poletni kreativni kotiček
otroške ustvarjalne delavnice; delavnice bosta vodila Nina Cvirn in Miha Cojhter
PETEK, 8. 7.
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje
21.00 eMCe plac Velenje_
Cill out po
klubski večer po festivalu Park s5 dogaja
SOBOTA, 9. 7.
7.00 do 13.00 Atrij Centra Nova Velenje
Mestna tržnica s spremljevalnim programom Praznik ekoloških kmetij
predstavitev pomena ekološko pridelane hrane ter ekoloških kmetij, glasba in kulinarika
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem
8.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
9.00 Ekomuzej Žalec
j—
Žalec
Voč na »vww.Tfcst-zalßC.8' in v TiC-u talec
Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu in Avantura Zeleno zlato
XX
NAPOVEDNIK
23
10.00 do 12.00 Plaža na Velenjskem jezeru Poletne raziskovalno-umetniške delavnice
delavnice bosta vodila Nina Cvirn in Miha Cojhter
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Maša in medved: Pravljica brez očal
poletje na travniku -sobotne lutkarije; Ku-kuc gledališče, Lendava
15.00 Občinsko dvorišče v Laškem 10. festival veteranskih godb
17.00 Dobrina_
Dobrinska noč
19.00 Savinov likovni salon Žalec Odprtje razstave Marte Vošnjak
21.00 eMCe plac Velenje_
Cill out po
klubski večer po festivalu Park s5 dogaja
21.00 Šlandrov trg v Žalcu
Ulično gledališče Ane Desetnice
Poletje v Žalcu
PONEDELJEK, 11. 7.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kako uglasbimo pesem?
ustvarjalna glasbena urica s kitaro, petjem in Ajšo Svetlin
18.30 do 20.30 Pod kostanji Celje Učenje energijskih in meditacijskih tehnik za začetnike
TOREK, 12. 7.
8.00 do 12.30 Pod kostanji 4, Celje Viva creativa
glasbeno-literarno-gibalno-likovna ustvarjalnica za otroke po sedmem letu starosti
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kako uglasbimo pesem?
ustvarjalno glasbena urica s kitaro, petjem in Ajšo Svetlin
10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Fosili
poletje na travniku -torkove igrarije
20.30 Pred Domom kulture Velenje
Zgodbe neke hiše -filmarji
ciklus pogovorov; ob slabem vremenu bo dogodek v mali dvorani Doma kulture Velenje
SREDA, 13. 7.
8.15 Mestni park Celje
Učenje energijskih gibov in meditacijskih tehnik v naravi
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Kako uglasbimo pesem?
ustvarjalno glasbena urica s kitaro, petjem in Ajšo Svetlin
10.00 Knjižnica Velenje
Spoznavajmo zdravilne rastline
zabavna sreda članov Društva zeliščarjev Velenje
10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Likovna poletna šola z Dolores Ponoš
vstop prost
17.00 do 19.00 Plaža na Velenjskem jezeru
Poletne raziskovalno-umetniške delavnice
delavnice bosta vodila: Nina Cvirn in Miha Cojhter
Poletje v Celju
ČETRTEK, 7. 7.
18.00 Mestna plaža Celje
Ustvarjalno recikliranje
primerno za vse generacije; vstop prost
20.00 Atrij umetniške četrti
Nezavedno gre v kino: Fil(m)ozofski seminar
predavanje; vstop prost
21.00 Galerija Plevnik Kronkowska The balkan nights (Exodus)/Matic Zorman
Fokus, festival avtorske fotografije
21.00 Stari grad Celje_
Veronika Deseniška
muzikal; v primeru slabega vremena bo dogodek v telovadnici Šolskega centra Celje
PETEK, 8. 7.
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
19.00 Galerija Kvartirne hiše Slike
odprtje slikarske razstave Helmuta Blažeja iz Pliberka
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi hotela Evropa
koncert; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Mestna plaža Filmska noč
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.30 Špital za prjatle Celje Soul & Swing & Love
koncert Uroša Periča
21.00 Celjski mladinski center
Fukusovi pogovori: Avtorstvo v fotografiji
Jaka Babnik se bo pogovarjal z Bojanom Radovičem, Miho Colnerjem in Špelo Volčič
21.00 Stari grad Celje_
Veronika Deseniška
muzikal; v primeru slabega vremena bo dogodek v telovadnici Šolskega centra Celje 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol
Cheers party band
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
SOBOTA, 9. 7.
10.00 do 12.00 Poletje na
promenadi Hotela Evropa
Evropin otroški vrtiljak
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker
Družabni večer z živo glasbo
v primeru slabega vremena dogodek odpade
19.00 Mestna plaža
Glasbeni večer
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Hotel Evropa_
Poletje na promenadi hotela Evropa
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
21.00 Celjski mladinski center
Zaključek festivala avtorske fotografije Celje Fokus
sledi druženje ob glasbi; vstop prost
21.00 Kavarna pri Nejcu Adi Smolar
koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade
NEDELJA, 10. 7.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
PONEDELJEK, 11. 7.
21.00 Stari grad Celje
Veronika Deseniška
muzikal; v primeru slabega vremena bo dogodek v telovadnici Šolskega centra Celje
TOREK, 12. 7.
18.00 Mestna plaža
S tolkali in pesmijo okoli sveta
glasbene delavnice; gostujeta: Franci Krevh in Marko Brdnik
20.30 Stari grad Celje_
Grajski swing večer
kratke swing plesne delavnice, plesni večer z najboljšo džez swing glasbo
20.30 Mestna plaža
Svetovni etos - temelj svetovnega miru
vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
SREDA, 13. 7.
20.00 Užitkarna Beli vol Milonga
za vse, ki vas ples poživi
SEZNAM DOGODKOV MED 7. IN 16. JULIJEM
JULIJ KREKOV TRG AVGUST Stare razglednice Celja
Avtorica Alenka Hren Medved
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
13.	julij, Poletna likovna šola z Dolores Ponoš ob 10. uri Za otroke od 5. do 13. leta starosti
Vstop prost! Predprijave na 03 426 17 66
ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO
14.	julij, Okusi Kitajske
ob 18. uri Gost bo Peter Zupanc
SOBOTA, PLOŠČAD 16. junij, cART
ob 9. uri Sejem unikatnih izdelkov
NE Počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku SPREGLEJTE Likovna šola, glasbene in ustvarjalne delavnice Prijave in več informacij na 03 426 17 66
NE Razstava ob 20-letnici Veronikine nagrade SPREGLEJTE Portreti slovenskega Parnasa Na ogled do 31. avgusta
NE Razstava Krožišča Celja in okolice SPREGLEJTE Avtorje celjski fotograf Franci Horvat Na ogled do 31. avgusta
NE Razstava na Krekovem trgu SPREGLEJTE Stare razglednice Celja Na ogled do 31. avgusta
NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure


fc"4* «if лк,
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica;
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Krožišča Celja in okolice, fotografa Francija Horvata, do 31. 8. Celjska kulturnica: fotografska razstava Celjska pomlad članov Fotografskega društva Celje, do 16. 9.
Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava slikarja Janka Orača, do 31. 8. Galerija AQ Celje: razstava Knjiga dokazov avtorice Špele Škulj, do 29. 7.
Galerija Nika Ignjatiča Celje:
razstava Skozi meglice avtorice Rosane Lorbek, do 9. 7. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Polone Kitak Sredi cikla; do 10. 7. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Galerija Mercator centra Celje: razstava Tihožitje 2016, do 31. 8.
Likovni salon Celje: razstava Hilda avtorice Urše Premik; do
24. 7.
Galerija erotike Račka: razstava Rožnati feng shui Andreja Brumna Čopa, do 4. 9. Mestna plaža Celje: razstava Zloženke, razglednice Hello, I'm in Celje, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 7.; razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Železni poljub akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak in kiparja Leopolda Methansa, do 31. 8. Knjižnica Laško: razstava Marija in Andrej Štremfelj Polnost življenja, do 15. 10. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Žganje apna je zahtevno opravilo
Pri Atelškovih prenašajo znanje iz roda v rod - Od žganega do gašenega apna
Ste vedeli, da je pridobivanje apna obrt, ki je stara približno pet tisoč let? Apno so uporabljali že stari Egipčani, ko so gradili veličastne piramide. Tudi v Zgornji Savinjski dolini ima žganje apna kar dolgo zgodovino, o čemer delno priča žganica apna pri Atelšku v zaselku Savina pri Ljubnem.
Jakob Ročnik je namreč takoj po prvi svetovni vojni postavil v Savi-ni apnenico, saj je z zaslužkom od apna njegova družina lažje preživela. Apnenica, ki je tik ob reki Savinji, se je ohranila vse do dandanes, saj je bila že večkrat obnovljena.
Nazadnje pred tremi leti. Uničile je niso niti poplave. Apnenica je zgrajena iz plasti ilovice in negorečega kamna vulkanskega izvora ter je obdana z lesom.
Šest dni gorenja
Jože Atelšek, ki je danes na tej domačiji prvi mož žganja apna, se spominja, kako sta žgala apno že njegov ded in oče, za njima je to delal še sam. »Za moje prednike je bil to pomemben vir dohodka, danes pa ni več tako,« je povedal. Kupci so prihajali od blizu in daleč. Apno so med drugim potrebovali
Žganica apna pri Atelšku v Savini pri Ljubnem je spomeniško zaščitena.
pri zidavi, za beljenje prostorov, za krušne peči, štedilnike ... Sodobna nadomestila za žgano apno seveda še niso obstajala.
»Veliko ročnega dela je treba,« ve Atelšek, ki apno občasno še žge. »Gori šest dni neprekinjeno. Za eno samo žganje moram poku-riti približno štirideset kubičnih metrov drv,« je pojasnjeval ob našem ogledu apnenice. »Drva morajo biti predvsem iz dreves iglavcev, saj morajo zgoreti do konca. Pepela namreč ni mogoče odstraniti,« je med drugim pojasnil Atelšek. Iz apnenice nato pridobi iz ene same »runde« približno petnajst ton živega apna. Po apnenčasto kamenje, ki služi za pridobivanje apna, ni bilo nikoli treba daleč, saj je apnenica tik ob Savinji. Treba je imeti približno šestnajst kubičnih metrov takšnega kamenja, ki se po šestih dneh spremeni v gosto živo apno. To opravilo pozimi seveda ni mogoče.
»Treba je vedeti, kako se ustvari kurišče,« je med pogovorom poudaril Atelšek. Za ustvarjanje obokanega kurišča je resnično treba precej znanja, da ne pride do zru-šenja. Na začetku kurjenja je kamenje črno obarvano, nato je oranžno in na koncu belo. Posebno lepo je videti goreče kamenje ponoči. Po hlajenju so živo apno prenesli v jamo, kjer so mu dodajali vodo. Po mešanju je nastalo gašeno apno, ki je po pol leta dozorelo.
Jože Atelšek se je žganja apna naučil od deda in očeta. To opravilo obvlada tudi njegov sin.
Treba je imeti veselje
Danes ustvari Jože Atelšek le še približno »rundo« apna na leto. Žganje apna obvlada tudi njegov sin, trije vnuki so še majhni, vendar si to opravilo radi ogledajo. »Če nimaš veselja, tega ne moreš delati,« je na koncu poudaril Atelšek. To zanimivo obrt je večkrat javno prikazal v okviru prireditve Flosarski bal na bližnjem Ljubnem ob Savinji.
Danes je apnenica kot del zanimive preteklosti spomeniško zaščitena kot stavbna dediščina. Ob njej je ta-
bla, kjer je v dveh jezikih napisano vse, kar želijo obiskovalci o apnenici in žganju apna izvedeti. Apno ljudje seveda še vedno rabimo. Če že nič drugega, z njim zavarujemo pred divjadjo drevesna debla. Z apnom prav tako pred pokanjem zavarujemo drevesno skorjo, da ostane drevo zdravo, potrebujemo ga tudi za prenovo starih stavb. Da o obnovi starih cerkva ne govorimo. Pred dolgimi leti je Atelšek žgal apno celo za potrebe obnove gornjegrajske katedrale, največje v Sloveniji.
BRANE JERANKO, foto: BJ
FOTO TEDNA
Čas je za hrenovke.
Foto: SHERPA
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 27 / Leto 71 / Celje, 7. julij 2016
V
Živalski raj pri družini Brižić
Ne ustraši se niti največjih Butična kmetija samih Mojster z »motorko« str. 34
str. 32 presežkov str. 30-31
26
INTERVJU
Nekateri se prodajo
za bundo in dve trenirki
Nekdanji legendarni smučarski skakalec Primož Ulaga po novem v svetu hortikulture in kmetijstva
Slovenci se glede svojih narodnih junakov komaj kdaj poenotimo, a športniki so svetla izjema, saj jih brezpogojno čislamo. Bil je med prvimi slovenskimi smučarskimi skakalci, ki so meje mogočega dvignili do neba oziroma do najvišjih stopničk, kjer se koraki pozlatijo. Svojo aktivno športno kariero je končal že pred četrt stoletja, ampak ga še danes ni treba posebej predstavljati. 20. julija bo dopolnil 54 let, a njegov nasmeh ostaja enak. Še vedno je tisti Primož, ki je nekoč davno v pristajalni areni zmagovito dvignil smuči in tako pognal v zrak vso Slovenijo in takratno Jugoslavijo. Pred dnevi je kot zastopnik znamke biognojil gostoval v šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Medlogu.
»Vrhunski šport vsaj v manjših državah ne daje zagotovila, da bi zaradi uspehov lahko računal na lagodno pot do pokojnine, ne da bi kaj posebnega počel,« Ulaga pripoveduje o letih, ko je bolj ali manj izginil iz medijskih radarjev. Dolga leta se je ukvarjal z oglaševanjem. Potem so ga v razburkanih časih na prelomu tisočletja povabili k sodelovanju v smučarski zvezi. Desetletje je bil direktor nordijskih disciplin, kasneje je prevzel tudi vlogo poslovnega direktorja. »Potem se je politika obrnila, razumevanje športa ni bilo več pravo. Odstopil sem in čez dve leti kandiral za predsednika zveze. Z večino sem zmagal, imeli smo velike načrte za spremembe, dobro smo zastavili, a žal je bila politika premočna. Veliko polen sem dobil pod noge in nazadnje sem rekel, da je dovolj.«
Vaš življenjepis se na trenutke bere kot pravljica - devet zmag v svetovnem pokalu, srebro z olimpijskih iger - a po drugi strani so bili vmes tudi strmi padci. Česa ste se kot športnik naučili o porazih za kasnejše življenje?
Šport je dokaz, da je treba za uspeh veliko odrekanja, da po padcih ne smeš obupati. Neuspeh te lahko potre, ti vzame vso voljo, a sam sem bil med tistimi, ki jih je neuspeh podžgal, in sem bil še močnejši. Tega se ne da priučiti, to imaš v sebi ali pa ne. In vse to ti tudi kasneje v življenju prav pride. Zavedanje, da je treba vztrajati, da moraš imeti cilj, verjeti vanj, veliko delati, pri čemer uspeh ne izostane.
Ob koncu šolskega leta se pogovarjamo, kako zaposliti našo mladež dva počitniška meseca. Vi ste pri desetih letih začeli trenirati. Kako ste doživljali svoje otroštvo?
Seveda je razlika od takrat ogromna. Večkrat se pogovarjamo s prijatelji, da smo kot otroci »rabutali« češnje. Danes na drevesih ne vidiš nikogar. Vsaj v primestjih in me-
»Vsak dan je treba kar najbolje izkoristiti. Imeti moraš svoje konjičke, okolico, v kateri se dobro počutiš, pri čemer pomaga, če si uspešen pri delu. To je nujno za zadovoljstvo na vseh področjih. Če nimaš službe, se ti vse skupaj hitro podre.«
stih ne, mogoče je na vaseh še vedno enako. Veliko več je bilo gibanja, danes pač svoje naredijo računalniki in telefoni. Med desetim in dvanajstim letom, ko se je zame začelo malo bolj zares, sem imel drug način življenja. Veliko je bilo potovanj in vsakdanje enoličnosti - treningi, potovanja, tekme. Po šestnajstem letu je bilo to že skoraj profesionalno življenje. Ampak saj mi je bilo všeč. Če mi ne bilo, ne bi bilo rezultatov in tudi ne bi vztrajal tako dolgo.
Vas je vsaj kot najstnika kdaj prijelo, da bi smuči vrgli v prvega, ki bi vam pame-toval o pomenu vztrajnosti in trdega dela?
Zagotovo, vedno pridejo takšni trenutki. Takrat so bili pogoji za delo in trening veliko slabši. Pred menoj ni bilo nobenih res
uspešnih skakalcev. Nisem imel vzorov, ki bi mi potrjevali, da bom nekoč lahko tudi sam zmagoval. Sam sem moral pri sebi razčistiti, kaj zmorem in da slabši pogoji ne morejo biti izgovor za neuspeh, ampak so vzroki lahko samo v meni. Vedel sem, da moram delati več kot drugi in da ne smem obupati. Seveda je bilo vmes sto preprek in sto napak. Če bi imel boljši strokovni štab, bi mi bile prihranjene. Tako pa smo se skupaj učili iz prakse. V boljših pogojih bi lahko dosegel več, ker sem imel potencial.
Starši si zelo želimo otrokom privzgojiti vztrajnost in delovne navade, a je to vsej prej kot enostavno. Iz vaših izkušenj kakšen recept?
Predvsem moraš sam v otroka vložiti ogromno časa in energije. Ne moreš ga kar pustiti brez aktivnosti, brez cilja in dolžnosti. Veliko mora biti gibanja, a tudi težkih trenutkov. Otrok mora vedeti, kaj pomeni trud, kakšna je dolga pot do cilja. Lahko mu pokažemo smernice, veliko lahko naredimo z vzgojo, a je treba začeti zgodaj. Nič se ne zgodi samo od sebe. Otroka je treba čim prej naučiti organiziranosti. Če dandanes nisi organiziran, je dan prekratek. Za uspeh moraš imeti tudi visok prag bolečine. Če ob tem seveda ohraniš smisel in voljo do tega, kar počneš.
Potem ko ste končali aktivno športno kariero, ste bili dolga leta tudi športni funkcionar. So bili to bolj viharni časi kot takrat, ko ste se dnevno postavljali na vzletišče najvišjih letalnic na svetu?
Težko je reči. Težko si je resnično priklicati v spomin trenutke, ko je bilo res težko, ko je bila teža odgovornosti velika, ko so bili medijski pritiski močni, ko so o meni pisali stvari, ki niso bile resnične. To so za mladega človeka, ki se šele oblikuje in prebija skozi vse to, precej zahtevne situacije. Kot profe-
V zadnjem času je Primož Ulaga svoje poslovno področje razširil tudi na zastopništvo za gnojilo Bioguano. »Po spletu okoliščin sem našel produkt, v katerega verjamem, kmetijstvo je temeljna panoga, ekološka samopreskrba je v porastu. Tako sem se odločil za ta posel. Potem pridejo vizija, odločnost, veliko dela in dolga pot do cilja. Čisto tako kot pri športu.«
sionalni športnik si osredotočen zgolj na to, da dobro treniraš, počivaš in tekmuješ. Za nič drugega ne smeš trošiti svojo pozornosti, ker te konkurenca povozi po levi in desni. Srečuješ se s trenerjem in še z nekaj ljudmi in to je ves tvoj svet. Ko se vse to konča, se izzivi povsem spremenijo.
Ko govorimo o športu, se zdi, da gre za dve vzporedni realnosti. V eni si športniki v olimpijskem duhu prizadevajo iti hitreje, višje, močneje. V drugi so ostareli gospodje v kravatah, ogromne vsote denarja, afe-
INTERVJU
»Športno funkcionarstvo pri nas deluje kot naša država. Ogromno je slabega kadra, ki prevladuje nad dobrim.
Slabi vsiljujejo neke zgodbe, ki ne delujejo Zato se je pri nas zgodilo toliko prodaj, toliko propadov podjetij. Ker negospodarnost prevlada nad zdravo pametjo.«
re ... Je šport sploh še šport ali je samo šov za množice?
Odvisno. V nekaterih športih in nekaterih državah so športni funkcionarski položaji zgolj možnost za preboj med pomembne-že. Drugje je to čisto poslovna pozicija in se točno ve, kdo je kaj lahko in kdo ne. Pri nas smo še bolj na tem, da je ogromno nekih predsednikov in funkcionarjev čistih amaterskih delavcev.
Bili ste prva generacija slovenskih orlov, ki so premaknili meje proti nebu. Vsakih nekaj let se nam zgodi kakšen čudež, ki se mu reče Primož Peterka, Tina Maze ali Peter Prevc. Zaradi naše športne politike ali njej navkljub?
Treba je povedati, da so se v teh letih -resda zelo počasi, a vendar - stvari zelo izboljšale. Zgradili so Planico in druge pomembne objekte, pogoji za trening so danes zelo dobri. Če je stroka prava, so možnosti za uspeh velike. Izrazit primer zmagovalne kombinacije športnika in strokovnjaka je uspeh Tine Maze. A to še zdaleč ni nekaj samoumevnega. Ljudje se morajo značajsko, generacijsko, mišljenjsko ujeti, da se zgodi veliki met. Če se to ne zgodi, ni nobenega zagotovila za kakršenkoli uspeh.
Omenili ste Planico, ki velja za nekakšen nacionalni zaklad, ki nam ga zavida ves svet. Po drugi strani kritiki pravijo, da nima prave vsebine, veliko zgražanja je bilo tudi zaradi neposrečenega promocijskega spota ob neuspešni kandidaturi za svetovno prvenstvo. Ji manjka dobra menedžerska roka?
Kar se spota tiče, je presoja, ali je dober ali slab, relativna. Dejstvo je, da pravih menedžerjev manjka. Vse prehitro se zgodi, da se zaradi poznanstev in drugih napačnih razlogov na napačnih mestih znajdejo napačni ljudje. Včasih je argument, da imajo izobrazbo. A če nimaš znanja, izkušenj, imena, znanstev, morda kljub izobrazbi ne sežeš niti do sosednje vasi. V poslovnem svetu se točno ve, kdo je dober in kdo prinaša dodano vrednost. V športu pa se žal dogaja, da jim na vrhu bolj ustrezajo vodljivi kot sposobni ljudje.
Trinajst let ste živeli precej drugače kot vaši vrstniki. Ste imeli težave na prehodu po karieri?
Malo pa res. Ampak mislim, da jih imajo vsi profesionalni športniki povsod po svetu, pa naj so v bolj ali manj komercialnem okolju. Naenkrat si nepomemben, izstopiš iz tega kolesja in se znajdeš na odprtem. Resda si prej deležen velikih pritiskov, a drugačnih. Ni se ti treba ukvarjati z banalnostmi, kot so bivanje ali prevoz do nekega kraja. Potem si v trenutku za vse odgovoren sam. V normalnem življenju ti manjka deset let. Ni lahko začeti pri tridesetih letih tega, kar so vrstniki začeli pri dvajsetih. Tudi socialna mreža ti manjka. Manjkajo ti prijatelji, pristne vezi, ki jih sicer ustvariš v času šolanja, študija. Kot športnika te sicer vsi poznajo, vsi si želijo tvoje družbe, a to še zdaleč ni isto. Manjkajo ti ljudje, ki jim lahko zaupaš in se zaneseš nanje. Redki imajo srečo, da kariero nemoteno nadaljujejo v športni industriji ali trenerstvu.
Kako je bilo s šolo, s poklicem, z iskanjem službe po karieri?
Po gimnaziji sem študiral ekonomijo, a študija nisem dokončal. Zdelo se mi je, da je moja prihodnost v športu, čeprav se je potem drugače obrnilo. Žilica za komercialo, za trženje je ostala in mislim, da mi šola na tem področju ne bi dala veliko več.
Glede na to, da ste se ukvarjali z oglaševanjem, vam je »znamka« Primož Ulaga odprla kakšna vrata, vam je bilo v poslu zaradi prepoznavnosti vsaj nekoliko lažje?
Če bi bil na trgu, ki ima osemdeset ali sto milijonov prebivalcev, bi najbrž še danes živel samo od nje. Imel bi nekaj agentov in bi se lahko tržil, ker bi bil v takšni množici za določen delež ljudi še vedno tržno zanimiv. V Sloveniji to seveda ne gre, ker smo premajhni. A je res, da prepoznavnost ostaja. Seveda imam določene prednosti, vendar jih moram potrditi z vsemi drugimi odlikami - biti moram zanesljiv, vreden zaupanja, znati moram poslušati, se pogovarjati, biti všečen. Vse, kar mora pač dober trgovec obvladati. Zaradi moje športne preteklosti je morda lažji samo prvi korak. Ampak brez dobrega nadaljevanja me lahko ta začetna prednost hitro udari po glavi.
27
»Hvala bogu, zares sposobni še vedno uspejo uresničiti kakšno veliko zgodbo. Kar naprej poslušamo, kako smo Slovenci majhni in obsojeni na povprečnost, ampak prav šport dokazuje, da ko se najde prava kemija, so tudi vse velike nacije majhne proti nam. Da se!«
Kariero ste končali v sezoni 1991/92. Tisti čas je bil prelomen za vse nas, a za vas še posebej. Kako gledate na pot, ki jo je v tem času prehodila naša država?
Bil sem na koncu poti, ki ga je še pospešilo to, da se je pojavil nov slog. V enem letu ga ne bi mogel osvojiti tako dobro, da bi še ostal konkurenčen. Danes skakalci brez težav vztrajajo tudi do štiridesetega leta. Mi smo takrat izpadli iz igre. Kar se Slovenije tiče, pa je v tem času naredila veliko dobrega in tudi slabega, če pomislim na vsa podjetja, ki so v zadnjih petnajstih letih propadala ali so jih prodali. Mnogi, ki so to zakrivili, so imeli pred očmi zgolj lasten interes. Škoda se v polni meri kaže šele danes. Po
»Nekateri so zaradi ene bunde in dveh trenirk skoraj prodani. In potem vsa stvar deluje, kot deluje. Je pa res, da so na drugi strani športniki, kijih vse skupaj prav malo briga. So premladi, da bi razumeli. Seveda se oglasijo, če osnovne stvari niso urejene. A to je kot klic vpijočega v puščavi. Če so ljudje na vrhu drug drugemu všeč, se ne zgodi nič.«
drugi strani je bilo narejenega veliko dobrega. Imamo dobro infrastrukturo, država je lepa, z izvrstno lego ..., ampak tega ne znamo izkoristiti. Mnogo več bi se dalo, ampak samo od sebe se ne zgodi nič. Treba je veliko odrekanja in včasih je treba iti tudi po svetu, da lahko kaj dobrega narediš doma.
Ko govorimo o pojmih, kot so domovina, domoljubje, nacionalna pripadnost, nenazadnje tudi nacionalizem ., kaj vam pride na misel?
Vse to kot športnik doživiš globlje. Če smo bili neuspešni, smo stopili skupaj, če smo bili dobri, smo proslavljali skupaj. In če je bil dober samo eden od nas, smo bili občudovanja in slave deležni vsi. To je res neverjetno, kako na to gledajo tujci. Včasih so bili to prav hecni občutki, še posebej, ko sam s sabo nisi bil prav zelo zadovoljen. Prav je, da si kot športnik in kot poslovnež ponosen na svojo državo. Kot športnik imaš toliko več priložnosti, da ljudem preneseš pozitivna sporočila. Če jih seveda znaš. Slovenci pri izkazovanju domoljubja nismo ravno najboljši.
Da, bo držalo. Ali tudi ne. V zadnjem času je bilo kar nekaj dogodkov, ko so se slovenski navijači zelo izkazali. Samo poglejte letošnjo Planico. Ne spomnim se, kdaj sem kje videl toliko slovenskih zastav. Vse se je ujelo - vreme, uspehi in zastave. Redke so takšne prireditve, vendar podirajo najino tezo, da Slovenci tega ne znamo. A je res, da imaš v kakšni drugi državi nacionalno zastavo skoraj na vsakem oknu, pri nas pa še ob največjih praznikih le tu in tam. Ne vem, zakaj je tako. Zakaj smo v nekih zgodbah tako hladni. Je res kriva situacija v državi, da smo tako razočarani nad vsem, je res toliko negativizma, ki nam ga servirajo mediji? In si preprosto rečeš briga me ... Ste kar se tiče prihodnosti pesimist ali optimist? Ta trenutek se mi zdi, da se kaj dosti ne premaknemo, da je veliko negativne energije, veliko ukvarjanja s preteklostjo. Veliko je govorjenja in malo pravih idej, kako izboljšati stanje, omogočiti ljudem napredek in rast. Premalo je podpore ljudem, veselja ob uspehih in prizadevanj, da bi šli po isti poti. »Fovšija« in privoščljivost, če komu ne uspe, sta še vedno zelo močni.
Če bi ujeli zlato ribico, katere tri želje bi ji zaupali?
Zdaj sem že v letih, ko mi je zdravje precej pomembno. Sposobnost, da se lahko gibam, da lahko igram tenis, golf, mi zelo veliko pomeni. To mi daje energijo in motivacijo za vsak dan znova. Druga želja je za otroke, da bi imeli srečo v življenju, da bi se dobro odločali v prelomnih trenutkih. In seveda, da bi bil uspešen v poslu.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA
28
FOTOREPORTAŽA
% *
,	. Ј^Дјаииг
i •	« ^T*
* * !■ ■■ i.
* f-fiV" џ * *
J t . <
41
a*»6'
A
I
\
i _
-fcs
> v\*
l.
Na torkovi premieri se je sodobna tehnologija združila z resničnostjo in ves čas predstave so se resnične strele mešale z umetnimi.
Niti strele niso mogle
uničiti Veronike
Premiera muzikala Veronika Deseniška na Starem gradu navdušila
Poletje v knežjem mestu je doseglo vrhunec že skoraj na začetku sezone. Na celjskem Starem gradu je bila namreč v torek premiera veličastnega muzikala Veronika Deseniška, ki je prevzela ustvarjalce in poslušalce.
V novem slovenskem mu-zikalu Veronika Deseniška spremljamo v zakonu nesrečnega Friderika II. Celjskega, ki na oddaljenih De-senicah po naključju sreča Veroniko in se vanjo zaljubi. Njegova žena Elizabeta Fran-kopanska vzame s seboj Veroniko kot svojo pomočnico, a se stvari na dvoru zapletejo, ko preprosta, a karizma-tična mladenka popolnoma
prevzame Friderika. Nato pa sumljiva smrt Elizabete Celje popelje skoraj na rob vojne ...
To je kratka vsebina mu-zikala, ki opeva slovensko zgodbo o Romeu in Juliji, o tem, kako je Friderik II. mesto Celje zgradil kot spomenik njuni ljubezni. Ideja o muzikalu je zrasla na zelniku producentov Mihe Fir-šta in Tilna Naraksa. Zelo veličastno sta si zamislila pravljično zgodbo o nesrečni ljubezni celjskega para, kar je z besedilom podprl znani pisec in novinar Janez Usenik, z glasbo pa celjski mladi skladatelj Leon Firšt, pod režijo se je podpisal Marko Plan-tan. Izredno pomembno je,
da v dobrem muzikalu igralci začutijo, da sta glasba in scenarij tesno povezana, saj se le tako sporočila gledalcev še bolj dotaknejo. Tisočgla-vo občinstvo celjskega gradu je z aplavzi med predstavo in na koncu pokazalo, da je zelo dobro razumelo sporočilo muzikala ter uživalo z igralci na odru. Tudi dež na koncu predstave ni uničil izjemnost dogodka.
Muzikal Veronika Deseniška bodo še trikrat uprizorili na gradu, nato pa se bo selil z eno predstavo na grad Sevnica in grad Vurberk. Jesenske in zimske ponovitve bodo verjetno v večjih kulturnih dvoranah.
BGO, foto: SHERPA
FOTOREPORTAŽA
29
Celjsko občinstvo je kljub dežju ostalo do konca. Ploskalo je ne samo igralcem, ampak tudi ostalim ustvarjalcem: koreografinji Aji Zupanec, kostu-mografinji Ini Čebular in scenografu Mihi Peperku, kot celotnemu orkestru, zboru, plesalcem in vsem, ki so kakorkoli prispevali k nastanku muzikala.
Posebnost muzikala Veronika Deseniška je »videomapping«, popularna tehnologija, ki umetniku omogoča, da z različnimi podobami in optičnimi iluzijami ustvari navidezno tridimenzionalnost. Stvaritev na gradu je bilo delo Tomislava Gangla in Jake Kotnika ...
Boštjan Korošec v malce hudomušni vlogi trgovca, ki bi za denar naredil skoraj vse, a ob pravem trenutku ne proda svojega imena.
Friderikova žena, Elizabeta Frankopanska, ki jo je upodobila Željka Predojević, je s svojim glasom in nastopom pogosto zasenčila milo in nežno Veroniko.
Slovenska Romeo in Julija, Klemen Bunderla in Eva Černe, sta se glasovno odlično ujela.
Friderik in njegov vitez Jošt, ki ga je upodobil Srđan Milovanović.
Veronika čaka na razsodbo treh sodnikov, saj Herman II. želi njeno smrt, da bo tako »politično« rešil svoja posestva.
30
NAŠE KMETIJE
Butična kmetija samih presežkov
Na Križevcu pri Zrečah beležijo petindvajset let turističnih korakov - Z
najvišjimi priznanji nagrajeno slovensko turistično kmetijo obiskujejo Na vsakem koraku vas vabi'0'da se umirite'sPro" Raj za otroke, igrala in okrog kokoši, zajci
j. ,.,.. .j.	Ii.	stite in prisluhnete zvokom narave.	-— —~—
tudi gostje, ki jo najdejo na »bookingu«
Ko sem prvič stopila iz avtomobila med poslopjem, ki je del turistične kmetije Urška, in med robom gozda, me je preplavil božanski vonj polno cvetočega bezga. Medtem ko sem ga s polnimi pljuči vdihovala in si že kar predstavljala, kako ga nabiram za domač bezgov sirup, so se oči ustavile na bujno cvetočih vrtnicah.
S širokim nasmehom in z nezgrešljivo iskrico v očeh je našo družbo takrat sprejela mlada in energična gospodarica kmetije Urška Topol-šek Planinšek, po kateri ta turistični biser na obronkih Pohorja tudi nosi ime. Že takrat sem se odločila, da se bom na Križevec zagotovo še vrnila.
Zgodba o kmetiji Urška
»Že ko smo živeli v bloku in je mama delala v kmetijski zadrugi, je rada kuhala. Pekla je kruh in se udeleževala tekmovanj v okviru dobrot slovenskih kmetij. Pred petindvajsetimi leti, ko je bila vojna za Slovenijo, sta z očetom uredi-
Posebnost na kmetiji Urška je cvetlična juha, ki je povsem drugačna spomladi, poleti in jeseni, pozimi je pa ne boste dobili, ker v naravi ni svežih cvetlic. Takrat lahko naročite zeliščno juho. »Upam si trditi, da cvetlična juha nikoli ni enaka. Mama namreč sestavine dodaja po občutku. Zato točnih receptov ni. Tudi moj sladoled nikoli ni enak,« prizna Urška.
la turistično kmetijo. Ker je naša kmetija majhna, ima zgolj štirinajst
hektarjev, sta vedela, da bo zgolj ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo
Lesene pergole in klopi v cvetlično-zeliščnem vrtu je to pomlad izdelal Urškin mož Jernej. Klopi so deloma tudi iz starega lesa.
Za malico si lahko privoščite odlične domače hrenovke s paradižnikovo omako in z domačim kruhom.
Urška vas ob obisku povabi na žlahtno kapljico kar v vinsko klet, kjer sicer gospodari oče Tone.
prineslo premalo za preživetje. Zato sta razvila idejo o počitniškem turizmu na kmetiji. Poleti 1991 smo že sprejeli prve goste v štirih sobah,« začetke opisuje Urška, ki je ponosna na to, da je bila takrat jedilnica enako velika kot danes. »Naš cilj ni številčnost, ampak višanje kakovosti.«
Resda so v petindvajsetih letih glede števila hiš, ki sestavljajo kmetijo Urška, zrasli, ampak število postelj, v katerih gostje prespijo, ostaja enako. »Prej smo imeli šestnajst ležišč v štirih sobah. Gostje so sicer lahko prespali, a moram priznati, da so bili v sobi bolj nagneteni. Sčasoma smo iz štirih sob naredili dve družinski suiti. Na ta način nismo povečali razpoložljivosti, a smo izboljšali kakovost. Tako ima zdaj družina, ki pride k nam, na voljo dve sobi. Otroci in starši imajo vsak svojo sobo.«
Iz klasičnega v ekološko
Mlada gospodarica Urška pripoveduje, da je ključ do uspeha pravzaprav dokaj preprost: »Poslušamo goste.« Pravi, da gostje včasih kar naravnost, kdaj pa tudi med vrsticami natančno povedo, kaj pričakujejo in kaj si želijo. Druga polovica razumevanja poslanstva je na strani tistega, ki turistične zmogljivosti ponuja: »Mi smo svoje goste vzgojili sami. Ni vsak gost za vsakega turističnega ponudnika.«
Kmetija je bila nekoč v lasti Urški-nih starih staršev po mamini strani. »Mama je nadaljevala klasično kmetovanje. Vendar že naša >oma< ni nikoli >špricala< krompirja s kakšnimi kemičnimi pripravki. Ko smo začenjali našo turistično dejavnost, pa smo dejstvo, da lastno zelenjavo pridelujemo na ekološki način, začeli bolj poudarjati. Mama je dejansko začela ščititi posev-
Skrb in nega za rože so naloga mame Vilme.
NAŠE KMETIJE
31
ke z naravnimi pripravki, na primer s koprivami. Bolj smo bili pozorni na to, kaj in kako se vnaša v zemljo. Obrnili smo se iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo.«
Dodana vrednost kmetije, ki jim jo posebej priznavajo zlasti tuji gostje, je njihovo poudarjanje in izpostavljanje lokalnih izdelkov, pridelkov in storitev. »Vedno nam je bilo pomembno, s kakšnimi materiali delamo in kdo izdeluje izdelke, ki jih na kmetiji imamo in ponujamo. Zdi se nam pomembno, da to, kar zaslužimo, vrnemo v regijo, da zaslužek ostane v kraju ali vsaj v naši državi. Na ta način lahko drug drugemu pomagamo.« Urška pravi, da je zlasti v očeh tujcev to konkurenčna prednost: »Ko peljem gosta v sobo, mu povem, da ga peljem v sobo z ekomarjetico. Pokažem mu, da imamo varčne pipe, skozi katere se voda bolj razprši, in da mu svetijo varčne luči. Povem, da je postelja izdelana iz lesa iz našega gozda, izdelal pa jo je domačin. Zaradi tega naša kmetija pridobi vrednost.«
Prelomna odločitev
Ko je Urška obiskovala še srednjo šolo, so ji gostje prigovarjali, da bo nekoč sama prevzela to delo. Vendar so bile takrat njene misli povsem drugačne: »Vedno sem si mislila, da samo tega ne. Jaz že ne bom kuhala.« Mama Vilma je že takrat vztrajala, da sta šla oba z Urškinim bratom študirat in da sta si tudi sama našla prvo službo. »To je bil pogoj. Rekla je, da sta z očetom še dovolj vitalna in zmoreta sama opravljati vse delo. Tako sva v času študija pomagala zgolj ob koncih tedna in med počitnicami,« pripoveduje Urška o študijsko-delovni mladosti. Študirala je ekonomijo. »Kljub temu, da zdaj delam na kmetiji, je prav, da sem študirala, in je prav, da sem imela
najprej službo še kje drugje. Študij mi je odprl obzorja, me naredil bolj sprejemljivo za določene stvari, dal mi je širino. Vem, na koga se obrniti in kam pogledati, če kaj potrebujem. Služba s klasičnim osemurnim de-lovnikom pa mi je dala hvaležnost, da lahko zdaj delo razporedim čez cel dan in v določena opravila vključim tudi svoji hčeri.«
Tisti klik, da bo prevzela kmetijo in ostala doma, se je zgodil takrat, ko je prvič rodila. »Takrat so se moje vrednote povsem spremenile. Na prvem mestu je družina in naš posel je družinski. Pri nas delamo cel dan, ampak si lahko delo razporejamo in otroke vzamemo s seboj recimo pobirat jagode. Nihče v naši družini tega ne razume kot delo, ampak kot način življenja.«
Urškin oče Tone je zadolžen za vinograd, kletarjenje in vina, skupaj z Urškinim možem Jernejem pa še za vso živinorejo. Gojijo jagenjčke, svinjino, zajce, bike in kokoši. Slednje zgolj za jajca. Jernej enkrat tedensko pokosi okolico. Za zelenjavo na vrtovih in njivah poskrbi mama Vilma, ki je tudi glavna kuharica. Urška skrbi za pisarniško delo, delo za računalnikom, skrb za goste, rezervacije, strežbo in kuhanje marmelad. Izpod njenih spretnih prstov prihajajo tudi sladice in kruh, ki ga na kmetiji še vedno mesijo na roke. Pri čiščenju jim pomaga soseda Darinka.
Trženje in upravljanje turistične kmetije
Če so bile nekoč povsem običajne enotedenske počitnice od sobote do sobote, prihajali pa so stalni gostje predvsem iz Nemčije, danes ni več tako. Gostje pridejo za nekaj
dni ali celo za ves mesec, ponudbo Urška trži s pomočjo različnih družabnih omrežij in spletne strani.
Gostom, ki prihajajo na kmetijo, je skupno zlasti to, da so gurmani, ekološko osveščeni in da cenijo to, da je osemdeset odstotkov tega, kar dobijo na mizo, pridelanega na kmetiji. Filozofija pridelave in predelave je preprosta, pravi Urška: »Kolikor imamo, toliko pridelamo. Imamo na primer šeststo sadik
jagod, iz katerih sproti, vsak dan, kot pač zorijo, kuham marmelado. Iz jagod sem pripravila deset litrov jagodnega sirupa za sok, nekaj paketkov sem pospravila v zamrzovalnik za sladoled. Ko pri nas nekaj zraste ali dozori, iz tega naredimo izdelek. Ko bo jagodnega soka zmanjkalo, bodo na voljo že jesenska jabolka in takrat bomo ponujali jabolčnega in grozdnega. Pred jagodnim smo točili bezgove-ga. Ne obremenjujemo se, če nečesa zmanjka. Vsak čas leta ponudi nekaj drugega.« Urška poudarja, da pri njih že dolgo več izdelkov ne kupujejo na zalogo.
In še to: če ste se k njim namenili na puranji zrezek in ocvrt krompirček, niste izbrali pravega naslova. »Puranov pri nas ne gojimo. Zame ne pride v poštev, da bi žival, polno antibiotikov in drugih sumljivih sestavin, kupila v trgovini in vam jo ponudila. Če pa bi purane gojil kakšen sosed in bi vedela, kaj ta puran je, bi ga od njega kupila in vam ga ponudila. Tudi svojim otrokom ne ponudim mesa, ki ga ne pridelamo doma.«
h
Dodana vrednost
Kmetija Urška slovi po veliki priljubljenosti pri družinah. Recept za uspeh pri otrocih so namreč živali in druženje z njimi. »Pri nas gostje lahko pobirajo jajca, gredo do zajcev, božajo ponija. Imajo stik z živalmi.« Za vse, ki se radi razvajajo, ponujajo wellness storitve. So edini v Sloveniji, kjer si lahko privoščite seneno kopel - to je kmečka postelja s senom, napolnjena z zelišči, goste pri tem pokrijejo z drugo košnjo sena. Domače zeliščne čaje ' boste v tem delu kmetije pili iz posebnih skodelic, narejenih posebej za to kmetijo, ki jih je izdelala slovenska oblikovalka.
»To so tiste malenkosti, ki jim zadnja leta posvečamo več pozornosti. V cvetličnem vrtu si lahko odpočijete na ležalnikih, ki jih je oblikovala slovenska oblikovalka. Lončena posoda, v kateri vam bomo postregli z domačo hrano, je od gospoda iz Prekmurja, lesene deske je naredil moj mož iz lesa iz domačega gozda, v sobah so >filcani< copati, ki jih je iz volne domačih ovc izdelala moja tašča Vida. To je naša dodana vrednost. Česar sami ne moremo narediti, kupimo, a izdelek mora biti slovenski,« je neomajna Urška.
To naravnanost na domače, slovensko, so ohranili tudi pri zasnovi edinstvenega cvetlično-zeliščnega vrta. Čeprav jim ga je idejno predstavil in na splošno zasnoval Nizozemec, ki ima v svoji državi kuharsko šolo in načrtuje tovrstne vrtove za kuharje z Michelinovo zvezdico, so v zasnovo vseeno vnesli nekaj domačih elementov. Med drugim na sredini raste potomka najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta. Naokrog na gredicah rastejo meta, ognjič, kronska marjetica in številna druga zelišča in rože, ki služijo kot surovina pri pripravi odličnih jedi in osvežilnih pijač.
Po svetu hoditi z odprtimi očmi
Urška pove, da veliko potujejo. »Vidim kakšno reč, dobim idejo, ki jo potem prilagodim našemu okolju. Po svetu moraš hoditi z odprtimi očmi. Moraš pa vsekakor ustvariti svojo zgodbo in izdelati povsem svojo pot,« pravi Urška, ki je na kmetiji zaposlena skupaj s svojim možem. Mož Jernej je kot gradbeni projektant sprva delal v nekem podjetju v Ljubljani. Ko sta oba dala na tehtnico njune življenjske vrednote, se je tudi on odločil, da bo ostal na kmetiji. »Je izvrsten rokodelec, marsičesa se loti. Pozimi izdeluje lesene deske iz domačega lesa. Sam jih ročno izriše in izreže. Potem ko jih premaže s čebeljim voskom, odtisne žig. Vsaka deska je unikat.«
Načrtov Urški ne manjka. Prav zdaj čaka na razpis za mladega prevzemnika. Radi bi prenovili hlev za bike, preselili pujse in uredili še kakšno reč, ki naj za zdaj ostane skrivnost. Zagotovo vas bo na Kri-ževcu pričakal nezamenljiv vonj narave. Tistih cvetlic ali dreves, ki bodo najbolj bujno odprla cvetove prav v času vašega obiska.
MRL, foto: MRL
32
KULINARIKA
»Slaščičarstvo še zdaleč ni lahek poklic. Delati začnem, ko večina ljudi še spi. Ob koncih tedna z ekipo pripravimo od 60 do 80 tort, med drugim poročne torte, torte za različna praznovanja. Ročno izdelamo tudi številne okraske in figurice. Da je vse videti in okusiti tako, kot si želimo, izdelavi posvetimo ogromno truda in časa.«
Klemen je navdušen nad slaščičarstvom, saj je to poklic, kjer dan ni nikoli enak dnevu. Pojasnil je, da izbor sladic, s katerimi oskrbuje kavarne in lokale, prilagaja letnim časom, a tudi dostopnosti sadežev in drugih sestavin.	.el izziv in prevzel slaščičar-
no Jelka na Dolgi Gori, kjer svojo zgodbo piše zadnji dve leti.
Kako je prišlo do sodelovanja? Pri Jelki Medved je leto dni opravljal počitniško delo in že takrat napravil dober vtis. Pokazal je tudi željo, da bi nekoč imel svojo slaščičarno. Minilo je nekaj let in napočil je trenutek, ko je njegova nekdanja mentorica želela malce več počitka in miru. Zamenjala sta vlogi, danes je on vodja, ona njegova zaposlena, in kot pravi sogovornik, se izvrstno dopolnjujeta.
S svojo ekipo, v katero redno sprejema tudi vajence, dela izključno po naročilu in s sladicami dnevno oskrbuje približno deset kavarn od Rogaške Slatine do Celja. Seveda ustreže tudi željam zasebnih naročnikov. Pri takšnem sodelovanju je na prvem mestu
prilagajanje, pojasnjuje. »Ne pripravljamo namreč le tor-tic, ampak tudi pite, krostate, rolce, piškote, sladice v lončkih ... Vse je povsem sveže, nimamo nobenih zalog, ničesar ne zmrzujemo. Sami kuhamo kreme, zanje ne uporabljamo praškov in umetnih pripravkov. Naše vodilo je kakovost.«
Spomin na
osemdeseta
Tudi ob številnih naročilih gostincev in zasebnikov za Klemna slaščičarstvo še zdaleč ni rutina. Pri delu ga vodi srce, zaveda se, da je vsak izdelek edinstven prav zato, ker
starejši. Medtem ko vsi sledimo slaščičarskim velesilam, so nekateri drugi recepti skorajda že izumrli,« pojasnjuje.
Torta iz tristo jajc?
Klemen Siter je svojo strast do slaščičarstva dokazal tudi s torto, s katero so se sladkali obiskovalci Piknika Katrce Radia Celje. Gre za največjo torto, ki jo je pripravil doslej. Sestavljena je bila iz desetih »manjših« tort - z vsako bi se lahko posladkalo vsaj osemdeset ljudi. Da je bila ta sladica res pravi presežek, pove tudi to, da je zanjo porabil kar tristo jajc, približno deset kilogramov
Ne ustraši se niti največjih
Slaščičar, ki je za letošnji Piknik Katrce Radia Celje pripravil torto velikanko - Z njo se je sladkalo od 800 do 900 obiskovalcev
»Ko sem se odločal, če bi se podal na samostojno pot ali bi ostal v dobro stoječem podjetju, sem si vzel precej časa za premislek.
Vsi so mi svetovali, naj ostanem, če že imam delo. Sam pa sem kljub takratni recesiji, ko se je zaprlo veliko slaščičarn, videl največji izziv v tem, da bi poskušal uspeti sam.«
Med tistimi srečneži, ki so po osnovni šoli točno vedeli, kaj želijo početi v življenju, je Drameljčan Klemen Siter. Za pripravo sladic se je navdušil, ko je bil star deset let. Danes, ko ima 28 pomladi, z najrazličnejšimi sladkimi dobrotami oskrbuje približno deset kavarn in restavracij na Celjskem. Dobrote pod imenom Kcake pripravlja na Dolgi Gori, kjer svojo sladko pot piše skupaj z znano slaščičarko Jelko Medved.
Vse se je začelo ob slad- nje o peki. Klemen je gospo
kem in mastnem pustu. Na maškaradi je desetletni fantič v dar prejel tortico, ki jo je spekla ena od članic društva kmečkih žena. Ta gesta je bila dovolj, da je v mladeniču zbudilo neizmerno zanima-
še nekajkrat obiskal in svoje sladke eksperimente nato izvajal v domači kuhinji. Družina ni imela nič proti, ko je ob koncih tedna pripravljal najrazličnejše pecivo in sladice.
Za slaščičarja se je izučil v Šolskem centru Šentjur. Pravi, da je imel srečo, saj se je tisto leto v program vpisalo ravno dovolj dijakov. Nato je izobraževanje nadaljeval v Mariboru, višjo šolo, in sicer smer inženir živilstva, je nato končal v domačem Šentjurju.
Poklic, ki ni od muh
Po srednji šoli ga je pot vodila v Hotel Evropa, kjer je bil zaposlen skoraj šest let, štiri leta kot vodja slaščičarjev. Nato je
ni nikoli enak drugemu. Čeprav so v zadnjem času med ljudmi priljubljene predvsem sladice, za katere velja italijanski ali francoski način izdelave, v kavarni Za gušt, ki je zadnja prišla na seznam stalnih sladkih odjemalcev, ponuja predvsem slaščice, ki so bile na Celjskem priljubljene pred tridesetimi leti. »Gre za kla-siko, kot je schwarzwaldska torta, vse do bombic, judov, skratka za posladke, ki jih ljudje danes pogrešajo, sploh
moke in sladkorja, dvajset do trideset litrov sladke smetane. Za kremo iz moussa bele čokolade je med drugim potreboval osem kilogramov malin in za čokoladno kremo od dva do tri kilograme čokolade. Zalogaj je bil precejšen, navdušenje nad vsakim takšnim uspelim podvigom pa je za mladega slaščičarja le še dodaten dokaz, da v svetu sladic beseda nemogoče ne obstaja.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
»Pri izobraževanju mladih je izjemno pomembno vajeništvo, zato vsako leto sprejmem od tri do štiri vajence.
Poskušam jim predati kar največ znanja, če le imajo željo, da se naučijo česa novega. Sčasoma tudi oni postanejo pomemben del ekipe naše slaščičarne,«pravi Klemen Siter.
Dobrote, ki jih pripravljata Klemen Siter in njegova ekipa, lahko odslej poskusite tudi v lokalu Za gušt, ki je kavarna, slaščičarna in pivnica obenem. Lokal je svoja vrata v prostorih nekdanjega Maverick puba odprl pred dnevi. Sicer pa se s sladicami iz Studia Kcake med drugim ponašajo še v celjski kavarni Beli vol, kavarni Levada na Proseniškem, kavarni Violeta v Slovenskih Konjicah in Grand hotelu Sava v Rogaški Slatini.
Poletno, sveže, slastno, vse to velja za eno od sladic ekipe Studia Kcake.
NAROČI IN ODPELJI
33
na obisku
... pri Leonu Firštu
»Lahko bi se ga navadil in z njim potoval po evropskih prestolnicah.«
»Najboljše ideje pridejo spontano na kakšnih potovanjih. Poskušam si jih čim bolj zapomniti.«
.-•„,-—•—
... K 'C
Skladatelj in vsestranski glasbenik
Z modrim lepotcem sva se odpeljala na obisk k zelo mlademu, a kljub letom zelo uspešnemu glasbeniku Leonu Firštu. Da sva izbrala prav pretekli konec tedna, je krivo tudi to, da so bile takrat na Starem gradu Celje vaje za najnovejši muzikal Veronika Deseniška, za katerega je glasbo spisal prav mladi Celjan.
Leon prihaja iz znane celj- Leon je ravno na dan obiska
ske glasbene družine. Oče Ne-nad, mama Alenka ter brata Miha in Peter so vsi predani glasbi ter so pomembni člani ne samo celjske, ampak tudi slovenske glasbene scene.
praznoval rojstni dan in se ob tem pohvalil, da se je njegova »kariera« mladega voznika
končala. »Izpit za avto sem želel imeti čim prej, da sem se lahko osamosvojil in nisem več odvisen od prevozov staršev.« Njegove prve vožnje so bile poskusne vožnje po Celju in okolici, vse pa so bile na srečo do zdaj brez nesreč. Leon igra številna glasbila in zato je ob pogledu na toyo-to aygo najprej pomislil, ali bi lahko vanjo spravil, kar potrebuje za vaje. »Kitara bi šla, električni klavir tudi. Mislim, da bi vanj spravili kar celo glasbeno skupino.« Če bi imel veliko časa in denarja, kam bi šel? »Mislim, da bi izbral New York. Ker sem zaljubljen v glasbo, bi si ogledal glasbene trgovine oziroma bi šel na kakšen glasbeni tečaj.« Kaj pa Broadway? »Da, seveda. Zelo bi si želel ogledati muzikal
Nesrečniki.« Leon je prav tako navdušen nad filmom Nesrečniki, saj je poleg glasbe tudi ljubitelj filma. »Filmi Quentina Tarnatina so mi blizu. Ker so nenavadni in šokantni.«
Za glasbenike so zanimive tudi bolj eksotične dežele, zato bo nekoč potoval še po Aziji in raziskoval tamkajšnjo ljudsko glasbo, ker je popolnoma drugačna od tega, kar smo vajeni v Sloveniji. »Ljudska glasba je ključna za oblikovanje kulture, zato imam zelo spoštljiv odnos do nje. Tudi do slovenske ljudske glasbe, veliko smo peli in igrali takšno glasbo tudi doma.«
Po projektu Veronika De-seniška si bo malce odpočil, vsaj kakšen konec tedna si bo ob morju privoščil s svojim dekletom. Leon, ki v Ljubljani študira na Akademiji za glasbo, že snuje nove projekte. O njih je bil še malce skrivnosten.
BGO, foto: SHERPA
novi tednik
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
sem naročnik Novega tednika U naročam Novi tednik do preklica
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Žrebanje bo 17.9.2016
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
34
PORTRET
Tadej Brgles med ustvarjanjem
Umetnost z motorno žago
Tadej Brgles je državni podprvak v hitrostnem kiparjenju z motorno žago - Ustvarja tako kipe za svojo dušo kot po naročilu
Tadej Brgles iz Savine pri Ljubnem je na državnem prvenstvu v hitrostnem kiparjenju z motorno žago (speed carving) osvojil drugo mesto. Takšno kiparjenje je najširši javnosti še vedno malo znano, čeprav imajo ti kiparji svoje društvo in celo državno hitrostno tekmovanje. Kiparijo tudi ženske.
»Njegovi člani nadaljujejo tradicijo umetniškega oblikovanja lesa in hkrati svoje stvaritve vpenjajo v sodobnost ter tako opozarjajo na nove, drugačne možnosti likovnega ustvarjanja,« je o članih Društva kiparjev z motorno žago zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. »Ob >brneči glas-bi< motorne žage, ki je njihovo ubogljivo in poslušno orodje, se namreč sproščajo nove in nove ideje, ki čakajo na realizacijo,« je še ocenila kritičarka. Predsednik društva je kipar Vlado Cencel iz Velenja, in sicer z umetniškim imenom VinCencel. »Povezovanje v Društvo kiparjev z motorno žago nam
veliko pomeni zaradi izmenjave izkušenj in druženja. Poleg tega na primer vidiš, kakšno orodje uporabljajo drugi,« je o svoji izkušnji povedal kipar Brgles. »Žal je za naše druženje premalo časa,« je še dodal.
Festival kiparjev z motorno žago, kot se njihovo prvenstvo uradno imenuje, je
»Ko nekaj ustvarim, čutim zadovoljstvo. Iz lesa, ki bi lahko služil za drva, nastane nekaj drugačnega,« je zadovoljen vedno znova. Umetniška žilica seveda ne sme manjkati.
bil prejšnji mesec v Gradišču nad Stično. Zbralo se je dvanajst slovenskih tekmovalcev, ki so se jim pridružili še trije ustvarjalci s Hrvaške, ki niso tekmovali. Poleg kiparja Brglesa sta iz Zgornje Savinjske doline tekmovala še Matija Vavdi in Matija Cigljar s Solčavskega. Drugouvrščeni Brgles je med tekmovanjem izdelal kip z dvema orloma, sedečima na drevesu.
Štiri leta
»S kiparjenjem sem se začel ukvarjati pred štirimi leti,« je med našim obiskom v Savini povedal Brgles. Pred štirimi leti je sodeloval tudi na prvem Festivalu kiparjev z motorno žago v Gradišču.
»Nagovoril me je predsednik društva, vendar sem se sprva branil, saj sem vedel, da
Orli so nasploh priljubljen Brglesov kiparski motiv. Ta je bil postavljen v skakalnem centru na Ljubnem.
so tam stari kiparski mački. Jaz pa sem šele začenjal,« se je spominjal. »Na srečo se je izšlo,« je zadovoljen. Brgles se je namreč že prvo leto uvrstil na drugo mesto. Predlani je celo zmagal, letos pa je stal na zmagovalni stopnici tekmovalec iz Ormoža. »Manjka mi le še tretje mesto,« se je pošalil kipar iz okolice Ljubnega.
Na tekmovanjih v Gradišču izbira različne motive. Zmago
mu je »prifrfotal« divji petelin ruševec in še eno drugo mesto si je priboril z letečim orlom z razprtimi krili. Lani je ustvaril fazana. Vzdušje na državnem tekmovanju opisuje kot adrenalinsko. Potem ko organizator vklopi »štoparico«, zabrnijo motorne žage kiparjev, ki skušajo ustvariti čim več, čim bolje in čim lepše. »Čim več dela mora biti opravljenega z motorno žago. Le na koncu pobrusiš s fleksom, vendar čim manj,« opisuje. Tekmovalce spodbujajo navijači, ki pridejo na festival z njimi. Brgle-sa so bodrili njegovi domači in drugi sorodniki. Po šestdesetih minutah, ki hitro minejo, oceni nastala dela strokovna žirija. Festival v Gradišču traja kar tri dni.
Orel za »orla«
Brglesu je bil les kot Zgor-njesavinjčanu od vedno blizu. Delo z lesom se mu že dolgo zdi posebej zanimivo, čeprav je po poklicu kmetijskogospo-darski tehnik. »Najprej sem opazil fotografije skulptur, ki so nastale z motorno žago. Eno sem nameraval kupiti,
Brglesova gospodična. Razstavljena je bila v Mariboru.
vendar sem se nato vprašal, čemu je ne bi poskusil izdelati kar sam,« je povedal o začetkih svojega kiparjenja. Opazil je, da mu je uspelo že prvo takšno delo. Nato se je povezal s predsednikom Društva kiparjev z motorno žago, ki ga je spodbujal k nadaljnjemu kiparskemu ustvarjanju.
Izbira različne motive. Na hitrostnem državnem prvenstvu izdeluje predvsem ptice. Kipari tako za svojo dušo kot tudi po naročilu, saj ima kiparjenje registrirano kot dopolnilno dejavnost kmetije. Za prijatelja je na primer izdelal približno tri metre dolg kip tovornjaka s prikolico, polno hlodov, za drugega Ta-mov »oldtimerski« tovornjak. Za naročnika z Notranjskega trenutno izdeluje zadovoljnega pujsa kuharja, ki bo postavljen pred gostilno. Največ ljudi pozna Brglesov kip splavarja, ki je javno postavljen v središču Ljubnega ob Savinji. Njegov kip orla je bil razstavljen v ljubenskem skakalnem centru in se ga je med evrovizijskim prenosom svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih večkrat videlo. Enega od svojih orlov je Brglez osebno podaril skakalnemu asu Petru Prevcu med letošnjim veličastnim sprejemom v njegovem domačem kraju. Za kiparjenje uporablja predvsem hrastov les, tudi hruškov je uporaben.
Kiparska dela nastajajo, ko konča delo na kmetiji. Družina ima približno sto ovc, osrednji del kmetije je na 1.200 metrih nadmorske višine, na Smrekovcu. Tadej se veliko ukvarja še z drugimi izdelki iz lesa, med drugim je za domače potrebe izdelal stanovanjsko pohištvo in skodle za stavbe Brglesove gorske kmetije. Za naročnike je med drugim izdelal brunarico, pokrito s skodlami, ki je postavljena na Dolenjskem.
BRANE JERANKO Foto: BJ in osebni arhiv TB
Tamov starodobnik iz kiparske delavnice v Savini
Enourne prikaze kiparjenja z motorno žago je mogoče videti tudi na zgornjesavinjskih veselicah, ki jih občasno popestri brnenje motornih žag. Tudi Brglesove seveda.
Tadej Brgles z motorno žago ustvarja različne kipe.
ZA ZDRAVJE
35
Razmigajte svoje telo - na pravi način
Vas neaktivnost utruja, ste »zakrčeni« in premalo poslušate svoje telo?
Zmerna telesna aktivnost pomaga pri delovanju imunskega sistema in ohranjanju zdravja. Na drugi strani intenzivna, čezmerna in dolgo časa trajajoča telesna aktivnost lahko zavre delovanje imunskega sistema. Intenzivna fizična aktivnost poveča porabo kisika in posledično tudi nastanek prostih radikalov. To lahko pripelje do nastanka akutnega imunskega odgovora, ki je podoben okužbi.
Pri izbiri telesne aktivnosti morajo biti predvsem pazljivi starostniki. Najprimernejša vadba za starejše je zagotovo nordijska hoja.
Koliko vode je treba spiti?
Pri fizični aktivnosti nastaja toplota. Zato je treba predvsem v vročih dneh vadbo prilagoditi višjim temperaturam v ozračju. Fizično aktivnost na prostem je zato takrat treba omejiti na jutranje in večerne ure. Ob tem mora oseba nadomeščati tekočino, ki jo izgublja v vročini. Potenje je zelo pomembno za ohlajanje telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti.
Priporočeno je uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode. Primerna je temperatura vode iz pipe. Pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Piti je treba tudi, če nismo žejni. Količina tekočine je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju in telesne aktivnosti. Pri večji aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno višje. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijejo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so večje: približno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu še več. Pri daljših večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.
Petra Rosina, fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja ZD Celje
Telesna aktivnost bi morala biti del vsakdana slehernega človeka, ki ceni svoje zdravje. Žal je ravno nasprotno. Ljudje se premalo gibljemo in pozabimo na ohranjanje ali spodbujanje fizične kondicije. Ker je telo najtesnejši sogovornik človeka, posledice neupoštevanja napotkov za zdravo aktivno življenje pokaže slej ko prej. Na žalost vedno v obliki zdravstvenih težav.
Razlog za to, da ljudje premalo naredijo za svojo fizično kondicijo, je tudi lenoba. »Telesno aktivnost večina ljudi premalo ali sploh ne načrtuje. Načrtuje delo, obveznosti in vse ostalo, gibanja ali vadbe pa ne in to je škoda,« pravi Petra Rosina, fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celju.
Znano je, da že svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča vsaj trideset minut zmerne telesne aktivnosti dnevno, in sicer vsaj pet dni v tednu. To dolgoročno zmanjša možnost nastanka srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, tudi raka na debelem črevesju in dojki. Telesna aktivnost zmanjšuje tudi stres in depresijo.
Otroci bi se morali aktivno gibati vsaj uro na dan, saj to prinaša zdrav razvoj kosti, mišic, sklepov, srca in pljuč, koordinacije ter nadzorovano telesno težo. Pripomore tudi k boljšemu pomnjenju, učenju in samozavesti. »Čisto preprosto povedano, zmerna telesna aktivnost pomeni, da
pri tem oseba malo globlje zadiha in v telesu občuti toploto. Če vadba postane reden del vsakdanjika, je telesna zmogljivost takšne osebe dobra,« dodaja Rosina.
Poživite prekrvavitev ...
Marsikdo zamenjuje delo okoli hiše, čiščenje ali osta-
le opravke s telesno aktivnostjo. Sicer s tem ni nič narobe, če pri tem čutijo, da se jim je telo ogrelo, in če to počnejo intenzivno, vendar gospodinjski opravki niso enako kot telesna vadba. Ljudje so zasedeni. Sedejo v avto, se odpeljejo v službo, kjer večina, če ne opravlja fizičnega dela, sedi pred ra-
čunalnikom. Nato sledi vožnja domov in če se takšna oseba ne rekreira, ampak poseda tudi doma, povzroča svojemu telesu škodo. Zanimivo je, da se ljudje, ki imajo takšen način življenja, pogosto počutijo utrujeno, čeprav bi jim ravno telesna aktivnost povečala življenjsko energijo.
»Ko človek miruje, je upočasnjena tudi prekrvavitev, celice ne dobijo dovolj kisika in hrane ter ne izločajo odpadnih snovi. Vse to povzroča bolečine, napetost, osebe to čutijo kot zakrčenost mišic. To pomeni, da so žile stisnjene in da je slabša prekr-vavitev. Gibanje to odpravi. Prekrvavitev se poveča, telo se sprosti. Tkiva, mišice, kite postanejo bolj elastični v primerjavi s togim in z zakr-čenim telesom,« pojasnjuje Rosina.
Če je človek telesno aktiven in potem za nekaj mesecev vadbo prekine, je njegov trud pri ponovni vzpostavitvi fizične kondicije vedno težji. »Mišice so velik porabnik energije, zato je pri teh ljudeh nevarnost, da se zredijo. Ker je količina hrane, ki jo zaužijejo, enaka kot prej, ne >pokurijo< toliko kalorij kot v času telesne aktivnosti,« dodaja sogovornica.
Vadba, prilagojena zdravstvenemu stanju
Ljudje premalo poznajo, a tudi premalo »poslušajo« svoje telo. Zaradi tega se prepozno odzivajo na določene simptome, ki skorajda »kli-
čejo« po telesni aktivnosti. Pri tem je treba vedeti, da se mora nekdo, ki ima morda že osnovno zdravstveno stanje slabše ali že diagnosti-cirano kakšno obolenje, pri načrtu vadbe posvetovati s strokovnjaki o tem, kakšna vadba je priporočena zanj in kako jo pravilno izvajati.
Ravno zato lahko v Centru za krepitev zdravja ZD Celje vsak dobi brezplačne nasvete in se tudi brezplačno udeleži delavnic, ki so namenjene telesni aktivnosti. V delavnici Ali sem fit lahko pod strokovnim vodstvom preverijo, v kakšni kondiciji so srce, pljuča, žilni sistem. Opravijo šest-minutni test hoje ali dvemi-nutni test stopanja na mestu. Skladno z rezultatom testiranja in zdravstvenim stanjem dobijo nasvet o ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja.
Delavnica Gibam se je namenjena globljemu spoznavanju fizične kondicije telesa. Prav tako pod strokovnim vodenjem lahko vsak kar štiri mesece vadi na način, ki je primeren
njegovemu zdravstvenemu stanju, in s pravilno vadbo uravnava ter obvladuje svojo kronično bolezen, ki so mu jo predhodno diagnosticira-li. Delavnice vodijo usposobljeni zdravstveni delavci in fizioterapevti.
Vedno je namreč pomembno, da človek začne telesno aktivnost postopoma in jo prilagodi svojim zmožnostim. Ne sme pretiravati ali brezglavo izvajati vaj, na katere telo ni pripravljeno. Najnevarnejše so vaje z utež-mi, kjer lahko ljudje hitro presežejo svoje zmožnosti. Tudi fitnes je zelo dobra in priporočena vadba, vendar prav tako pod strokovnim vodstvom. Učinek na posamezno mišico je z dvigovanjem težkih bremen hitro viden, vendar z nepravilnim izvajanjem lahko oseba škodi drugim delom telesa. Zato je tudi vaje v fitnesu treba vedno izvajati pod nadzorom strokovnjaka, ki glede na pripravljenost posameznika predpiše potek in težavnostno stopnjo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA, arhiv NT
I ui
THERM AN A
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
:>R. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN ANDREJ@GMA]LCOM
v_/
36
POTOPIS
Tudi letos vas vabimo, da nam pošljete zanimivo potopisno reportažo s katerega od vaših potepanj po domovini ali svetu in se tako potegujete za eno od privlačnih nagrad. Te bodo prejeli trije avtorji, ki bodo zbrali največ glasov bralcev. Nagrada čaka tudi enega od bralcev, ki bo glasoval v akciji.
QPTimisT
Tudi letos bodo za nagrado kovčki podjetja Optimist iz Cel
Na Zakavkazju -
stičišču evropske in azijske celine
Potepanje po Gruziji in Armeniji - Bogata kulturna dediščina in veličastna narava,
luknjaste ceste in odlična hrana
Približno dvajset kilometrov od Tbilisija je Mtskheta, eno najstarejših gruzijskih mest, ki je od leta 1994 vpisano tudi na seznam Unescove kulturne dediščine.
Do cerkve svete Trojice, kjer sta naju pričakala megla in dež, sva se pripeljali z džipom. Na 2.127 metrov visok vrh pod Kavkazom vodi tudi približno tri ure dolga pešpot.
»Prostih sedežev iz Istanbula do Tbilisija kljub rezervaciji sicer še nimata, vendar sta lahko popolnoma brez skrbi,« nama je omenila uslužbenka na ljubljanskem letališču, medtem ko sta se najina kovčka že pomikala proti trupu letala. Nato nama je v roke potisnila vozovnici in potna lista ter nama zaželela srečno pot. Naslednji dve uri sva skušali zapolniti s »prijetnejšimi opravki« in se vdani v usodo nazadnje odločili, da se bova s paniko ukvarjali šele ob pristanku ob Bosporski ožini. Na okencu turške letalske družbe so nama po nekaj neuspešnih poskusih le natisnili rezervni vozovnici, in ko sva po mučnem čakanju uspeli dobiti še prosta sedeža, sva zadovoljno ugotovili, da »kriza srednjih let« ni ogrozila najinih tekaških sposobnosti ter da nama niti zapleti s prezasedenostjo ne morejo priti do živega ...
Potepanje po bivših državah Sovjetske zveze sva začeli v gruzijski prestolnici, ki jo je kralj Vakhtang Gorgasali zasnoval sredi 4. stoletja. Legenda pravi, da je na območje, ki je bilo v davnih časih pokrito z gozdom, kralj s svojim orlom rad odhajal na lov. Ko je orel nekoč lovil fazana, sta živali po nesreči padli v vroč termalni vrelec in zaradi opeklin poginili. Kralj za svojim ljubljencem naj ne bi dolgo žaloval; vrelec ga je namreč tako prevzel, da je dal gozd posekati in nastalo je mesto Tbilisi, ki v starem gruzijskem jeziku pomeni vroče mesto.
Vroče mesto
Mesto v dolini reke Mtkvari, ki je bilo v 12. stoletju v času t. i. Svilne poti pomembno trgovsko stičišče, je danes industrijsko, prometno in kulturno središče Gruzije. V prestolnici, ki jo krasijo številne sinagoge, mošeje, rimskokatoliške cerkve in katedrale, se prepletajo vplivi Bližnjega vzhoda ter bizantinske, ruske in evropske kulture. Sakralnih objektov, ki jih fotografi radi ujamejo v svoj objektiv, je v Gruziji res veliko. Eden najbolj znanih je zagotovo cerkev Metekhi, ki se s kipom ustanovitelja mesta - kralja kavkaške Iberije - ponosno dviga na pečini nad 1.515 kilometrov dolgo reko.
Za ogled vseh znamenitosti nama je seveda zmanjkalo časa. Ustavili sva se v starem mestnem jedru, da bi posneli nekaj zanimivih hiš z rezljanimi lesenimi balkoni, se sprehodili čez most svobode, pokukali v narodni muzej, se zapeljali do glavne katedrale Sameba, ki so jo posvetili Kristusovemu rojstvu, in
POTOPIS
37
*
ja.
Navodila
V potopisni reportaži čim bolj privlačno opišite dogajanje na potovanju, vključite kakšno prigodo v besedilo in tako bralcem približajte oddaljene kraje in ljudi.
Vaše besedilo naj obsega največ 6 tisoč znakov. Dodajte do deset fotografij z zgovornimi podpisi {fotografije morajo biti velike vsaj 500 kb) in svojo fotografijo s kontaktnimi podatki ter z nekaj stavki o tem, kdo ste in od kod ter kaj počnete.
Potopise bomo začeli objavljati po 15, juliju po vrstnem redu in oštevilčene, kot nam jih boste poslali. Nato se bodo vrstili v poletnih številkah časopisa, dokler ne bodo objavljeni vsi, ki bodo priäli v izbor.
Ko se bodo zvrstili vsi potopisi, bomo mesec dni objavljali Se kupon za glasovanje, s katerim bodo bralci glasovali za tistega, ki jim bo najbolj všeč. Nato bomo razglasili naj potopis in prvim trem avtorjem podelili nagrade.
pogled na tbilisijsko kotlino naju je dokončno prepričal, da nama kljub začetnim tegobam v »deželi strička Josipa« res ne bo hudega.
Od Mtskhete do Vardzie
Sicer je državo, ki je skoraj štirikrat večja od Slovenije, zgolj v nekaj dneh težko spoznati. Za potovanje po Gruziji si je treba vzeti predvsem dovolj časa. V deželi, ki poleg naravnih znamenitosti ponuja tudi izjemno kulturno in zgodovinsko bogastvo, so cestne povezave, še posebej na podeželju, res v zelo slabem stanju. V prestolnici, ki šteje milijon in pol prebivalcev, je življenje podobno kot pri nas. Za ljudi, ki bivajo v odročnih krajih, se zdi, da zaradi oddaljenosti, zelo slabih cest in težkih življenjskih pogojev živijo v nekem povsem drugem svetu, ki z glavnim mestom nima veliko skupnega.
Po stari vojaški cesti sva se zapeljali do zgodovinskega mesta Mtskheta, nekoč glavnega mesta Gruzije, ki je bilo približno tisoč let sedež svobodnega gruzijskega kraljestva. Potem sva se povzpeli še do samostana Jvari, ki so ga na mogočni skali ob sotočju rek Mtkvari in Aragvi pozidali v 6. stoletju in ki je tako kot Mtskheta vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine.
Na poti proti kavkaškemu pogorju sva kmalu pozabili na utrujenost in se po težko prevozni in lukenj polni cesti počasi bližali svojemu cilju. Ko sva se iz vasice Stepantsminda, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od meje z Rusijo, z džipom zapeljali po spektakularni gorski cesti do cerkve Svete trojice, sva kljub dežju začutili lepoto mogočnega gorovja. Ozirajoč se na goro Kazbek, na katero naj bi po grški mitologiji bogovi kazensko privezali Prometeja, sva se strinjali, da je treba za razgled po visokogorju včasih tudi malo potrpeti.
Na poti v dolino sva se ustavili v eni najstarejših naselbin v Gruziji
-	podzemnem mestu Uplistsikhe, ki so ga zgradili kmalu po Kristusovem rojstvu in ki je še danes kljub roparskim pohodom in potresu v zelo impresivnem stanju. Ogledali sva si številna domovanja v votlinah in različne dimnike, mestne ulice, cerkve in gledališče.
Preden sva se od Gruzije poslovili, sva zavili še v eno podzemno mesto. Vardzio je v 12. stoletju ustanovila legendarna gruzijska kraljica Tamar
-	o njej je v svojem epu Vitez v tigro-vi koži pisal tudi gruzijski pesnik Šota Rustaveli. Danes naj bi v mestu živelo še pet menihov, ki skušajo tudi z vsakodnev-
nim jutranjim zvonjenjem ohraniti duhovno plat tega kraja ...
Hajastan
V Armenijo - prvo državo na svetu, ki je prevzela krščanstvo - sva vstopili na mejnem prehodu Bavra. Mogočen imperij z bogato kulturno dediščino je nekoč nadzoroval celotno ozemlje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Armenijo so si skozi zgodovinska obdobja prisvajali različni narodi - od Rimljanov in Mongolov do Arabcev, Egipčanov in Perzijcev. Sredi 15. stoletja so polovico območja zasedli Turki, ki so nekaj stoletij kasneje v pokolih pobili več kot milijon Armencev. Armenijo si je po krajši neodvisnosti leta 1920 priključila še Sovjetska zveza, v okviru katere je imela vse do leta 1991, ko se je dokončno osamosvojila, status socialistične republike.
Od Echmiadzina do Erevana
Tako kot v Gruziji sva bili tudi v Armeniji navdušeni nad številnimi cerkvami, samostani, katedralami in gradovi, ki so visoko nad temnimi rekami ustvarjali čudovite pejsaže in še poudarili lepoto na trenutke malce divje in zelo skrivnostne pokrajine.
Prevzela naju je katedrala Echmiadzin, ki je že vse od leta 301 najstarejša katedrala na svetu in ena najpomembnejših duhovnih središč Armencev. V templju Zvartnots sva navdušeno prisluhnili starim armenskim napevom, v poganskem svetišču Garni sva se naužili sonca, na obali Sevana sva skušali ujeti vse odtenke največjega jezera v Zakav-kazju, na griču Tsitsernakaberd sva se poklonili žrtvam genocida, z raz-gledišča Kaskade sva pozdravili Ararat in se pred odhodom domov poslovili še od »matere Armenije« .
Če pustim ob strani nenavadno kratek varnostni pas in izjemno tesen sedež, je let proti domu pravzaprav minil zelo mirno. Da bi lahko krivdo za najine tegobe namesto letalski družbi pripisali mezi, lavašu, hačapuriju, šašliku, kinkali, dolmi, kebabu ali lahmajunu, no, na to se sploh nisva spomnili .
TEJA PODGORŠEK
Tbilisijske hiše z značilnimi lesenimi balkoni
V sklopu obnovljenega gradu Akhaltsikhe, ki so ga v preteklosti večkrat porušile otomanske in ruske vojaške sile, je danes lepo obnovljen grajski kompleks s cerkvami, z mošejami in s sinagogami.
Na mogočni skali ob sotočju rek Mtkvari in Aragvi je samostan Jvari, ki je bil v preteklosti zelo pomembno versko in izobraževalno središče.
101 meter visoko Samebo so zgradili leta 2004. Najvišja katedrala v Gruziji lahko sprejme 15 tisoč vernikov.
38
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Pihalni orkester Prebold (1)
Ustni viri navajajo, da je bila Godba Prebold ustanovljena leta 1926 na pobudo takratnega godalnega ansambla in nekaterih posameznikov.
Godba na pihala je bila za tisti čas nekaj modernega, novega. In to novo in moderno so si lahko privoščili le večji in pomembnejši kraji, med njimi tudi Prebold. Pri ustanovitvi godbe na pihala Prebold je imel zelo veliko zaslugo pokojni gospod Pavlič. Znano je, da je prav on posodil precejšnjo vsoto denarja in s tem omogočil nakup prvih glasbil. Soustanovitelj je bil tudi kmet Ribič iz Latkove vasi. Ustanovni člani so bili
Ustanovitelji Godbe Prebold
Ivan in Franc Zagoričnik, Ivan Kreže, Jože Herodež, Mihael Janše, Anton Kramar, Ferdinand Rogl, Rudi Kukovnik, Franc Skok, Mirko Šlander, Alojz Janc, Ivan Ahac in Adi Svetko.
Prvi kapelnik je bil učitelj Šmid, znan kot oseba, predana petju in drugim zvrstem glasbe, ki jo je znal na prav prijeten način posredovati tudi drugim ljudem. Po vojni je kapelniško palico prevzel tovarniški mojster Henrik Šetor, po letu 1929 pa tovariš Klonkl, kmet iz Šempetra v Savinjski dolini. Klonkl je godbo vodil vse do leta 1934, število članov se je v tem času povečalo, kakovost orkestra pa se je
izboljšala. To je posledično povzročilo tudi vedno več nastopov, katerih kronika beleži, da je bilo godbo mogoče slišati ob vseh pomembnejših praznikih, pri raznih shodih, pogrebih in prireditvah. Po letu 1943 je za godbo nastopilo pomembno obdobje, saj je kapelniško mesto prevzel domačin iz Kaplje vasi Ivan Ahac. Godba je pod njegovo taktirko doživela velik napredek, ki se je kazal v številnih nastopih doma in v bližnji okolici. Uvedli so tudi urnik vaj.
MANUELA FONDA
Nadaljevanje prihodnjič Vir: Kamra
Godba pod vodstvom Ivana Ahaca
Godba pod vodstvom Jožeta Jančarja
Po poteh romantičnega Pariza
Vodeni ogledi Pokrajinski muzej Celje
Informacije in najave:
E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50
KULTURNOZGgDgyiNSKA RAZSTAVA
Razpoložena za Pariz je nekakšen čustveni zemljevid, vodnik po zgodovini Pariza, po njegovih ulicah, kavarnah, četrtih, ki so jih naseljevali velikani svetovne književnosti.
Za obsežno delo, ki je preplet presenetljivih življenjskih zgodb in ikon, je Mile-kova potrebovala veliko časa in pogleda v svoje spomine, svoje pariške kolumne, portrete Coco Chanel, Hemingwaya, Camusa. Vsemu temu je dodala novejše zapiske o kurtizanah, muzah, kraljicah, pariških kavarnah, kjer se je rojevala zgodovina umetnosti. Kot začimbo je dodala še svoje vtise in nastal je nekakšen čustven kolaž. Pariz, ki deluje kot snobo-vsko in do tujcev zaprto mesto, v knjigi zgodb dobiva romantičen pridih, tudi zaradi risb in ilustracij Roka Marinška.
»Trpim za nesrečno zaljubljenostjo, zaljubljenostjo v mesto. Lahko si zaljubljen v mesto, kar je tako, kot bi ljubil na tisoče ljudi. Čutiš ga, kako diha, kako utripa njegova vratna žila, kako te ljubi, kako te zapelje, prvič, drugič, in potem te, ko v tvojih očeh opazi zaljubljenost, kot pravi homme fatale odvrže. Paris. Zame Pariz moškega spola. Čeprav obožujem njegove ženske.«
Parižankam Milekova nameni veliko prostora. Pariške ženske so po njenih opazovanjih bitja, ki jim zavidaš vse,
Vesna Milek: Razpoložena za Pariz
čeprav ne veš, zakaj. »Bitja, ki očarajo tako hitro, kot te ponižajo.« Pisateljica trdi, da nikjer še ni srečala žensk s takšnim šarmom kot tudi s tako prefinje-nim prezirom. V njihovi hoji ali oblačilih je eleganca, s katero se ne moreš kosati. »Nihče ne more prekositi tega, nihče ne more posnemati ne fotokopirati. Tudi zato, ker ne veš, kaj je >tisto<. Veš samo, da ko mimo tebe brzi pariško dekle, za njo ostane sled...«
Roman Vesne Milek je hvalospev Parizu, ki ga mogoče ob terorističnih napadih in zastrašujočih policistih pogrešamo. Knjiga ponuja zasanjanost v neke druge čase. »Sama nenehno iščem Pariz iz romanov; morda mi zato iz rok polzi Pariz sedanjosti. Nič čudnega. Pariz sedanjosti je tam, Pariz iz romanov ob mojem vzglavju.«
BGO
O pisateljici:
Vesna Milek je ena najbolj branih slovenskih novinark, ki se lahko poleg številnih novinarskih objav pohvali še s štirimi literarnimi deli. Biografski roman Cavazza, ki ga je navdihnilo življenje enega največjih slovenskih igralcev, je še vedno ena najbolj izposojenih in prodajanih knjig. Slovenske bralce pa zadnje leto prevzema z delom Razpoložena za Pariz, s knjigo, ki jo sestavljajo zapisi o mestu, ki Milekovo prevzemajo od dneva, ko ga je prvič začutila. Prestolnica, ki po njenem prepričanju nima para.
PISMA BRALCEV
39
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Odmev
Od jutri Pivovarna Laško Union
V	Novem tedniku št. 26, 30. junija 2016, je bilo na strani 4, gospodarstvo, objavljeno, da od 1. julija 2016 Pivovarna Laško ni več samostojno podjetje. S tem dnem je usahnila družba, ustanovljena leta 1927 z namenom ustvarjanja avtohtonega štajerskega piva.
V	nekoliko drugačni obliki se, kljub razglašanju Dušana Zorka, da »se ne bo nič spremenilo«, po 89 letih ponavlja zgodba. »Obe pivovarni bosta še naprej varili vsaka svoje pivo in polnili vodo. Razlika je le v tem, da v Laškem varjeno pivo zdaj v sodih vozijo v Union, kjer ga polnijo v steklenice.« Res neverjeten dosežek. Glede na to, da nihče od akterjev te zgodbe ni odgovoril na vprašanje, pod kakšnimi pogoji si Heineken lasti pravico do laških vodnih virov.
Ta primer je opozorilo vseslovenski akciji vpisa pravice do pitne vode v ustavo, da je ta zastavljeno preozko. V Laškem je občina, tradicionalno podrejena interesom pivovarne, prevzela vsa bremena oskrbe prebivalcev s pitno vodo iz 47 virov. Tako že sedaj zadovoljuje morebitno bodočo ustavno zahtevo. Pivovarna, ki ni več pivovarna je zadržala preostale vire, katerih število in lastništvo ni jasno. Pojavljajo se že novi igralci. Z
novo pravnoformalno obliko družbe z omejeno odgovornostjo Pivovarna Laško Union, d. o. o., bo zabrisana sledljivost dogajanja s to našo neprecenljivo naravno dobrino. Za posrednike in prodajne komercialiste je vseeno, ali prodajajo točilne naprave, polnilne linije, cisterne ali sode.
Si tudi tokrat ne bomo nalili čistega vina?
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Prejeli smo
Spoštujmo življenje vseh živih bitij
Čas je, da priznamo, da imajo tudi živali pravico do dostojnega življenja, kajti tudi one čutijo veselje, trpljenje, strah in bolečino kot človek. In kdor se zaveda, kaj vse te zveste živali naredijo za nas ljudi, kako pogosto se žrtvujejo, da bi človeku služile, mu pomagale, jim bi moral biti neskončno hvaležen. Največkrat na milijone živalim na svetu človek na žalost vrača s vsakodnevnim zanemarjanjem, trpinčenjem in izkoriščanjem.
Pred nami so vroči, soparni dnevi. Vemo, kakšne muke morajo v tem času prenašati živali, pa naj bodo to rejne ali druge domače živali. Zaščitniki živali opozarjamo vse brezvestne lastnike, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo dobro počutile v
svojem okolju. Zagotovite jim čiste in zračne bivalne prostore, poleg hrane naj imajo vedno na razpolago prepotrebno neoporečno čisto vodo. Opozarjamo, da privez živali ne sme biti moteč in boleč, ne sme jim biti onemogočeno počivanje v ležečem položaju. Njihovi gibanje nikakor ne sme biti omejeno. Veliko ljudi se obrača na naše društvo glede krutega, nehumanega ravnanja nekaterih lastnikov do psov čuvajev tako na podeželju kot v urbanem okolju. Ponovno opozarjamo vse lastnike, da svojemu psu posvetite večjo pozornost, posebej v vročini in sončni pripeki. Naj imajo primeren, senčni prostor in obvezno 24 ur na dan na voljo čisto pitno vodo ter vsak dan dvakrat kalorični obrok zdrave hrane. Mlade psičke hranite večkrat na dan s hrano, ki je primerna zanje. Če mora biti pes privezan na verigo, naj bo ta dolga najmanj pet metrov, pes naj ima usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Redno mu odstranjujte zajedavce - klope, bolhe. Njegova uta mora biti dovolj velika, dobro izolirana, s predprostorom in z ležiščem, kjer bo imel varno zavetje. Psa, ki je osamljen noč in dan, priklenjen na verigo ali zaprt, več ali manj v tesnih pesjakih, peljite vsaj dvakrat dnevno na daljši sprehod, da se sprosti. Pes je družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. Potrebuje pozornost z igro, božanjem, kajti osamljen trpi, počuti se zavrženo, postane plašen in bojazljiv. Psi v stanovanjskih blokih imajo zelo omejeno gibanje, so več ali manj osamljeni, zaprti v brezzračnih prostorih, večinoma so to hodniki, balkoni ali terase, izpostavljeni žgočemu soncu. Njim je nujno treba omogočiti večkrat dnevno daljše sprehode. Nikar ne pozabite na prepotrebno vsakodnevno svežo čisto vodo. Poskrbite za njihovo dobro počutje.
Enako velja tudi za vse ostale hišne živali. Spomnimo še na naše žejne ptice, nastavimo jim nizko, plitko, široko in nekoliko težjo posodo z vodo, da se lahko odžejajo.
Za konec vas ponovno prosimo, pomagajte našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Olajšajmo jim bivanje med nami, ne mislimo le nase. To naj bo poziv za vse trpinčene živali. Nenazadnje imamo Zakon o zaščiti živali in za vse tiste, ki jim je malo mar, da žival trpi, je zagrožena denarna kazen, v nadaljnjem postopku pa tudi odvzem živali.
ŠTEFKA KURENT, Društvo proti mučenju živali Celje
Zahvale
Rešitev plazu Doler
Ob končanem projektu sanacije plazu Doler bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k rešitvi. Hvala PGD Dobrna, ki nam je prvo priskočilo na pomoč in nas z zaščito plazu obvarovalo še pred hujšimi posledicami. Hvala Občini Dobrna in županu Martinu Breclu za hitro odzivnost in zagotavljanje pomoči od prvega dne. Hvala zaposlenim na ministrstvu za okolje in prostor za intenzivno iskanje rešitev, s katerimi so nam skupaj z občinskimi sredstvi omogočili obvarovati spodaj živeče družine in premoženja pred sproženim plazom ter obvarovati našo hišo in dvorišče pred nadaljnjim plazenjem. Hvala Vidu Štukovniku in njegovemu podjetju GHC za hitro pomoč pri geodetskih meritvah in za odlično narisan načrt sanacije, ki so ga zaposleni spisali v rekordnem času. Resnično smo vam vsem iz srca hvaležni za pomoč in podporo.
Družina DOLER Zavrh, Dobrna
Izlet z Zelenim valom
Izžrebana sem bila za izlet z Zelenim valom in moram priznati, da je bilo krasno. Najprej smo si ogledali zeliščni vrt v Žalcu, spili domač zeliščni čaj, dobili krasne zelene majčke in darilno vrečko Zelene doline, vse pa je popestrila podrobna in zanimiva razlaga o lastnostih in uporabnosti zelišč, zdravilnih, a tudi strupenih. Nato so nas odpeljali na Celjsko kočo, nas pogostili z ričetom, uživali smo ob glasbi in na toplem sončku. Nekaj se nas je v spremstvu planinskih vodičk odpravilo na Grmado, kjer smo pozvonili in si močno zaželeli, da se nam izpolni vsaj nekaj želja. Bil je krasen dan, hvala vsem, ki ste se trudili, da smo se imeli lepo!
MARJANA KRAČUN, Lesično
Presenečenje
Zahvaljujem se sestram Slavki, Pepci in Štefki, hčerkama Vesni in Bernardi, soprogi Slavici in petim vnukom ter Thermani Laško za izjemno presenečenje ob praznovanju moje 70-letnice. Najlepša hvala tudi raznim društvom in vsem ostalim za pisne in ustne čestitke. Bilo je lepo in nepozabno. S hvaležnostjo,
NANDE JAKOPIČ, Bukovca, Laško
Izlet
Društvo upokojencev Teharje že štiri leta svoje člane in ostale krajane, ki so starejši in niso več popolnoma samostojni pri gibanju ter rabijo pomoč, odpelje na krajši izlet. Letos smo organizirali ta izlet 10. junija. Odpeljali smo se z dvema gasilskima avtomobiloma in dvema osebnima na izlet proti Ponikvi.
Najprej smo obiskali rojstno hišo Antona Martina Slomška. V njej nas je lepo sprejel teharski župnik Miha Herman, ki je prej služboval na Ponikvi in pomagal, da je zdaj hiša lepo urejena.
Po ogledu rojstne hiše smo se odpeljali na Ponikvo, si ogledali kraj in cerkev ter imeli sveto mašo, ki jo je vodil gospod Miha Herman. Na koncu smo se fotografirali in zapeli.
Izlet smo zaključili na kmečkem turizmu Podkraj-šek blizu Ponikve. Imeli smo kosilo, se družili, zapeli, bili vsi veselo razpoloženi do odhoda. Tako smo preživeli lep dan, ki je hitro minil. Da je DU Teharje lažje izvedlo ta izlet, se zahvaljuje gospodu Mihu Hermanu, predsedniku gasilskega društva Teharje gospodu Ivanu Senici in gospodu Alojzu Koku.
BRIGITA VOLMUT, za DU Teharje
Navdušite nas s p©t©pis©®!
Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslovu 1ednlk@nt-rc.si do vključno 15. julija 2016.
oPTimisT
Nagrade bo tudi letos prispevalo podjetje Optimist Iz Celja.
Na straneh 36-37
14.-17. JULIJ 2016
BODI DEL DOBRE ZABAVE!
mm

UUIUtL UUbktZABAVt!	Д Ж ^^^
VETJE Pf
^OSLOV^
Četrtek, i4.7.
Louise 's Cage Percussion • EDM Show • Jack Eye Jones • Gadi • Jan Plestenjak • Pus 5 • Leni Kravac • Emersound
Tabu • Voodoo Vegas • Joe Satriani • Siddharta	_
Petek, 15. 7.
Broadway I Love 2016 - musical • EDM Show • Lumberjack • Igor iN ZLATi zvoki • Fantje s Praprotna • ManuElla • GiBONNi Patetico • Skampida • Balkan Boys • Vlatko Stefanoyski Trio • Jinx • Happy Ol 'McWeasel • Mando Diao • M12
Sobota, 16. 7.
Trium • Oktet9 • EDM Show • Monom • Stanny Abram • Back To Black • Ansambel Franca Miheliča • Manca Špik • Jardier Las Cuerdas • Orlek • Pequena Morte • Leteči potepuhi • Jay Wud • Phil X & The Drills • Sank Rock
Nedelja, 17. 7.
Ohcet po stari šegi • Parada Pivo in cvetje • Mednarodni festival plehmuzik
* Program se lahko do pričetka Pivo in Cvetja še spremeni. Sveže informacije najdete na www.pivoincvetje.si ter na Facebooku Pivo in Cvetje.
www.pivoincvetje.si
40
BRALCI POROČEVALCI
Šmarnice v Krajnčici
Zlatoporočenca Ivica in Konrad Brunšek ter priči hči Božena in sin Roman
Zlati da Ivice in Konrada Brunška
Poroko izpred petdesetih let sta zakonca Ivica in Konrad Brunšek iz Andraža nad Polzelo v soboto, 21. maja, okronala z zlato poroko. Civilni obred je bil v gradu Komenda na Polzeli. Opravil ga je polzelski župan Jože Kužnik, medtem ko je cerkvenega opravil v cerkvi sv. Andreja v Andražu župnik Jože Kovačec.
Ivica in Konrad sta svoji življenjski poti združila, ko sta bila še rosno mlada. Ivica jih je štela malo več kot 18, Konrad je imel 23 let. V zakonu sta se jima rodila sin Roman
in hči Božena. Oba sta poročena, družina Brunškovih pa se je povečala za vnukinji Marušo in Anjo ter vnuka Filipa. Ker kmetija ni zadoščala za preživetje, se je Konrad zaposlil, Ivica pa je ostala doma. Ves čas je podpirala tri vogale pri hiši. Skrbela je za posestvo, ob čemer je bila tudi močna opora možu pri njegovih družb eno-politič-nih aktivnostih. Vedno sta znala stopiti skupaj, zato sta ustvarila uspešno družino, ki živi na izjemno lepo urejeni domačiji. Kot si znajo člani razdeliti delo, si znajo razde-
V nedeljo, 29. maja, so bile V Krajnčici pri Šentjurju pri Martini in Jožetu Jurkov-šku šmarnice, ki jih je vodil priljubljen šentjurski župnik Vinko Čonč.
Po šmarnicah je sledilo druženje ob hrani in pijači ter domači glasbi vse do poznih večernih ur. V tem hitrem in napornem da-
našnjem času ljudje nujno potrebujemo tudi takšna druženja in srečanja, da pozabimo na vsakdanje težave, ki nas pestijo v življenju. Dobro razpoloženi smo odhajali domov z lepimi spomini in z željo, da bi se srečali tudi prihodnje leto.
LEON AMON
liti tudi skrbi, zato je njihova življenjska zgodba srečna.
Svojo srečo sta znala zlatoporočenca vedno deliti. Tako je bilo tudi na dan slavja. Z njima so bili njuni najdražji - hči in sin z družinama, sosedje in prijatelji. Torej vsi, ki se v njuni družbi počutijo lepo in ju imajo radi ter so jima iskreno in iz srca zaželeli še veliko srečnih in zdravih let. Prijeten sprejem so jima pripravili tudi domači gasilci, saj je bil Konrad med ustanovnimi člani gasilskega društva Andraž in vsa leta član in podpornik.
Na jesen življenja sta še vedno mladostna in polna energije tako za delo na kmetiji kot tudi za razvedrilo in druženje.
TT
Preventivni kontaktni
Barva, čopič, platno, domišljija
»Če v sebi slišite glas, ki vam govori >ne znate slikati<, potem na vsak način slikajte in glas bo utišan.« To so misli Vincenta van Gogha. Povsem se strinjam z njim. Ko začutiš željo po slikanju in ne veš, kako bi to počel, se včlaniš v likovno društvo in tam spoznaš, kako se to dela, se učiš, vadiš, spoznavaš tehnike in ugotoviš, da ti včasih kakšna slika celo uspe, ter si presenečen in navdušen sam nad sabo. Pridejo turobni, deževni ali drugačni dnevi, a ti slikaš, čopič potuje po platnu, čas hitro mine in misli postajajo svetle in prijetne.
Ko se je Veno Pilon, veliki umetnik, leta 1921 vrnil iz Firenc, je napisal pismo svojemu prijatelju: »Začela se je nova doba: zapustiti moram črno-belo in se vrniti k barvi ... Imam že nekaj neznatnih za-četniških poskusov povratka k barvi, soncu in domišljam si, da sem v bistvu vendarle
malerpoet ... Drevo vidim spet kot drevo, obstoječe iz debla, vejevja, listov ...«
Pri prebiranju Pilonovih besed mi je bila všeč beseda »malerpoet«. Neke vrste »malarji« in poeti smo tudi člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki šteje 25 članov. Pogosto se nam pridruži na številnih razstavah tudi častni član, likovni pedagog in ustanovitelj društva Ivo Brodej. Bil je ustanovitelj skupine, ki se je družila ob večerih in se učila slikati. Danes se družimo ob petkih v prostorih društva in se enako učimo najrazličnejših tehnik ter uživamo v umetninah, ki nastajajo.
Pri ustvarjanju imamo proste roke in lahko uporabimo svojo kreativnost, domišljijo, ustvarjalnost ter tako ustvarjamo risbe, slike, linoreze, kipe ... S pomočjo najrazličnejših materialov za likovno ustvarjanje domišljija ne pozna meja. Platna, barve, čopiče si kupimo sami, znanje pa z
nami delijo mentorji, dolgoletni člani društva in mladi likovni pedagogi. Udeležujemo se različnih slikarskih kolonij, razstav, razstavljamo po krajevnih skupnostih v naši občini in pripravljamo samostojne razstave.
V maju smo pripravili samostojno razstavo v Galeriji Zgornji trg z naslovom Ljubezen in mir ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije.
Za prizadevno in uspešno delo v društvu smo se nagradili z izletom v Štanjel, kjer smo se sprehodili po naselju, ki je nastalo v romanski dobi po pobočju visokega Turna. Nato smo nadaljevali pot v Ajdovščino, kjer smo si v Pilono-vi galeriji ogledali umetniške zapuščine slikarja in fotografa Vena Pilona.
Za konec bom z vami delila misel Salvadorja Dalija: »Pravi umetnik ni tisti, ki najde navdih, ampak tisti, ki je navdih za ostale.«
STANKA KODRNJA
MYSTIC 250 EC
totalni herbicid
360 SL
BRALCI POROČEVALCI
41
Na platno sem dal, kar sem v pesmi prebral
»Priložnost, da svojo kulturno ustvarjalnost postavite v središče majskega dogajanja, ponujamo vsem, ki ste kulturno aktivni - kulturnim društvom in zvezam, kulturnim zavodom, posameznikom, šolam, vrtcem, lokalnim skupnostim, muzejem, knjižnicam in lokalnim skupnostim ...« Tako so zapisali v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Seveda smo se prijavili tudi člani Likovnega društva Laško, saj se z vso zagnanostjo in veseljem ukvarjamo z vejo ljubiteljske kulture - s slikarstvom.
Teden ljubiteljske kulture je bil letos izveden že tretjič, torej je bila to zdaj že naša tretja priložnost, da v tem okviru predstavimo svojo dejavnost in dosežke.
Slovenska ljubiteljska kultura dosega vrhunske rezultate tako doma kot v tujini in je nepogrešljiva pri odkrivanju talentov ter spodbujanju bodočih umetnikov. In še to - ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo ne škoduje zdravju, pravzaprav nasprotno - krepi ga! Zaradi vsega naštetega potrebuje ljubiteljska kultura za svoj razvoj profesionalne mentorje in aktualno znanje.
No, malo smo se pozanimali in se odločili za mentorja Jožeta Kotarja iz Novega
mesta - in bili zelo srečni, ker je našel čas za naše izobraževanje. Ustvarjali smo na temo ljudskih pesmi, in sicer je naslov naše razstave Na platno sem dal, kar sem v pesmi prebral.
V petek, 20. maja, smo postavili razstavo nastalih del na vrtu Savinje. Ne pravijo zastonj, da je umetnost vsestranska; likovna dela, glasba in pesmi spremljajo vse naše prireditve in jih popestrijo, da so všeč gledalcem in sodelujočim.
Razstavo si je ogledalo precej mimoidočih, tudi skupine iz vrtca, ob 16. uri pa je bil program ob sodelovanju Vaške godbe Vrh nad Laškim, Šentlenartčanov, Ofirovcev, folklornih skupin
društva Antona Tanca in Lipa Rečica, harmonikarja Nika, glavna gostja prireditve pa
je bila Dušica Kunaver, ki je dobra poznavalka naše kulturne dediščine, pri čemer
smo njeni razlagi z navdušenjem prisluhnili. Program je povezovala Jožica Škorja.
Dela smo razstavili tudi v Kulturnem centru Laško. NEVENKA FANTINATO
Srečanje po šestdesetih letih
Učenci Nižje gimnazije Laško, ki so končali šolanje leta 1956, so se po šestdesetih letih 25. maja spet zbrali. Datum srečanja ni bil izbran naključno, saj so 25. maja imeli zadnji dan pouka, potem so se pripravljali na sprejemne izpite v srednjih šolah in še dan mladosti je bil na ta dan, ki je njihov praznik.
Srečanje je bilo zelo ganljivo, saj so se mnogi videli prvič po šestdesetih letih. Rokovanja, objemanja in pripovedovanja, kako je kdo preživel vsa ta leta, predvsem pa obujanja
spominov na šolska leta je bilo obilo. Predvsem so bili vsi zelo hvaležni organizatorjema, da jima je uspelo pridobiti naslove vseh 58 tedanjih učencev, tako da so bili o srečanju res vsi obveščeni. Prišlo jih je 33
od skupno 43 še živečih, žal pa je 15 že pokojnih.
Povabljen je bil tudi njihov takratni ravnatelj in razrednik 4.b-razreda Jože Sirec, prof., ki je vabilo prijazno odklonil, saj se v visoki starosti družabnih srečanj več ne udeležuje.
Za spomin so se fotografirali in si obljubili, da se bodo odslej srečali vsako leto.
MB
Potopisno predavanje
V okviru Tedna ljubiteljske kulture smo se letos v Kulturnem društvu bratov Do-brotinšek Škofja vas odločili za potopisno predavanje. Našemu vabilu se je z veseljem odzvala popotnica, Celjanka, socialna pedagoginja Maja Tamše, ki je s svojim partnerjem Klemnom že veliko prepotovala, saj se vsako leto med počitnicami odpravita na kakšen zanimiv potep.
Tokrat se je odločila, da nas seznani z naravnimi lepotami, življenjem, s kulturo in še z mnogimi zanimivostmi treh držav, in sicer Gruzije, Armenije in Azerbajdžana. Obiskovalcev je bilo kar precej in nikomur, ki smo se odločili ta večer preživeti z njo, ni bilo
žal. Videli in slišali smo toliko zanimivega o teh državah, da se po predavanju nikomur ni mudilo domov, ampak smo jo »zasuli« s vprašanji o tem potovanju. Med ostalim tudi o njunem počutju, prilagajanju spremembam, saj sta se povzpela tudi na vrh, visok
5000 metrov, o sprejemu domačinov in še bi lahko naštevali. Z veseljem je odgovarjala na naša vprašanja, mi pa smo odhajali domov polni novih spoznanj in se ji priporočili še za v prihodnje. Bil je lep kulturno bogat večer.
IVANA KOS
Izkoristite vrhunsko financiranje za zmagovito ekipo.
Avtocenter A2S
Mariborska cesta 140, 3000 Celje Tel.: +386 3 425 40 00 E-mail: info@a2s.si , www.a2s.si
avtocenter
42
BRALCI POROČEVALCI
Nagrade za 63 najbolj uspešnih
CELJE - Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v veliki dvorani Narodnega doma sprejel 63 najuspešnejših osnovnošolcev in učencev glasbene šole ter jih nagradil s priznanjem in knjigo Duša slovenska.
Ob tem jim je dejal, da je znanje velika vrednota in najučinkovitejše orožje. »Množite ga, uporabljajte in cenite. Bodite radovedni, z veseljem prebirajte knjige, veliko se pogovarjajte, opazujte in raziskujte. Pogumno uresničujte svoje želje in si ne pustite vzeti sanj. Prav vse lahko uresničite, če verjamete vase, če ste pripravljeni delati in se za cilj tudi čemu odpovedati,« jim je svetoval.
Letos so program sprejema oblikovali učenci III. osnovne šole Celje in Glasbene šole Celje.	Foto: GrupA
Sprejem za naj učence
POLZELA - Na gradu Komenda je župan Občine Polzela Jože Kužnik pripravil sprejem za učence OŠ Polzela, ki so končali šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih. Teh je bilo letos štirinajst, kar je šest manj kot lani. Drugi sprejem je bil namenjen učencem in mentorjem GŠ Rista Savina Žalec.
V nagovoru je župan Jože Kužnik podaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi bili tudi pri nadaljnjem
šolanju tako uspešni, kot so bili doslej. V znak zahvale je odličnjakom izročil sloven-sko-angleški slovar s posvetilom.
Jože Kužnik je pripravil tudi sprejem za devet učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki so bili uspešni na državnem in mednarodnem področju. Prejeli so spominska darila - knjižici Malteški viteški red na Polzeli in Občina Polzela skozi čas. V kulturnem programu se je predstavila mlada violinistka Tina Cizej.
TT
Priznanja in knjige
ŽALEC - Župan Janko Kos je v dvorani doma II. slovenskega tabora pripravil sprejem za odlične učenke in učence ter dobitnike državnih priznanj. Kulturni program so pripravili učenci in učenke OŠ Šempeter.
Letos je bilo 34 tistih, ki so bili odlični vsa leta osnovnega šolanja (lani 62), in sicer iz petih osnovnih šol v občini. Prejeli so priznanje in knjigo Zbrane pesmi Karla Destov-
nika - Kajuha. 79 učencev je prejelo srebrna ali zlata priznanja iz znanja na državnih tekmovanjih in tudi ti so dobili priložnostno darilo.
Učencem Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki so v šolskem letu dosegli vidne rezultate na tekmovanjih, sta ravnatelj mag. Gorazd Kozmus in župan Janko Kos podelila priznanja na zaključku 25. maja.
TT
Najboljši pod Ipavčevo lipo
ŠENTJUR - Najboljši devetošolci so se po tradiciji tudi letos zbrali na vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. Županov svečan sprejem za vse, ki so izjemen učni uspeh nadgradili še z zunajšolskimi uspehi, je bil pika na i izrstno opravljeni osnovni devetletki.
Odličnost je po novem kolaž dobrih rezultatov na nacionalnih preverjanjih znanja, odličnih zaključenih ocen, različnih priznanj na državnih tekmovanjih, vzornega vedenja, sodelovanja na šolskih prireditvah in dobrega zgleda sošolcem. Župan Marko Diaci je priznanja s knjižnimi nagradam izročil skupno 39 učencem Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dramlje, OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Planina pri Sevnci ter OŠ Slivnica pri Celju.
StO, foto: RG
BRALCI POROČEVALCI
43
Vrtec Štore v naravi
Od 11. do 13. maja se je večina otrok predšolskih skupin (Rdeči palček, Temno rdeči palček in Mavrični palček) Vrtca Lipa Štore odpravila na letovanje v CŠOD -dom Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu. Vrtec v naravi je zdaj že stalna praksa in dom Čebelica je znana destinacija.
Muhasto deževno vreme nam je želelo pokvariti razpoloženje, vendar se 38 ve-doželjnih otrok in 5 vzgojiteljic seveda ni dalo. Prvi dan smo poskrbeli za nastanitev, nato smo se do sitega najedli in se s pelerinami odpravili na pohod. Skupaj z učiteljem naravoslovja g. Dragom smo pripravili taborni ogenj in si popekli slastne koščke kruha. Večerna dejavnost ta dan je bila »pižama parti«. Spočiti smo se v naslednjem dnevu zbudili v deževno jutro, zato so sledile temu primerne dejavnosti v domu -spoznali in izdelali smo vsak svojo panjsko končnico, se udeležili zanimive delavnice z lesenimi kockami/gradniki in imeli nekaj zabavnih elementarnih iger. Po kosilu je sledilo težko pričakovano plezanje po plezalni steni z zabavnim učiteljem g. Radom. Zvečer so sledili Talenti, Karaoke in Škratov ples. Zadnji dan smo poskrbeli za pospravljene sobe, pripravljene potovalke in se
takoj po zajtrku odpravili na daljši pohod. Pot nas je vodila do Marijinega svetišča na Zaplazu. Ogledali smo si romarsko cerkev in prisluhnili zanimivim anekdotam o njenem nastanku. Na koncu smo se ustavili še pri »Zaplaški luži«, kjer smo spoznali legendo o velikanu na Zaplazu. Polni prijetnih novih vtisov in preživetih dogodivščin smo se v popoldanskem času vrnili domov.
Vzgojiteljice: Klavdija Berglez, Karmen Žgank Gorjup, Magda Romih, Evelin Podgoršek, Ana Kupec
Nasmeh na obrazih 500 otrok
Tušev dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh že 14. leto zapored - Otroci na Debelem rtiču spoznavali pomen ohranjanja čistih voda
Gregor Štampohar, poslovni direktor Skupine Tuš, je povedal: »Ponosni smo, da vsako leto 500 otrok popeljemo v svet igre, drugačnosti in jim omogočimo počitnice v krogu njihovih vrstnikov. V 14 letih bomo izkušnjo omogočili skupno že 7.100 otrokom, kar je enakovredno tretjini vseh prvošolcev.«
Že 14. leto zapored Tuš v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh s svojimi partnerji in kupci omogoča 500 otrokom iz socialno ogroženih družin enotedensko letovanje na Debelem rtiču. Prvih 120 otrok je že prispelo na letovanje, zvrstile pa se bodo še štiri skupine iz vse Slovenije. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije bo tako Tuš v 14 letih počitnice omogočili že več kot 7.100 otrokom.
Dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh otrokom iz socialno ogroženih
družin iz vse Slovenije zagotavlja lepše in kakovostne počitnice. Vsako leto otroci namreč sodelujejo pri številnih aktivnostih, kot so ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, izlet z ladjico, kopanje, zabava z glasbo in plesom in drugo. Letos so otroci spoznavali in se osveščali tudi o varovanju vodnih virov ter varčevanju z vodo, kar so odkrivali na štirih delavnicah o ohranjanju čistih voda. V prvi, veliki slikarski delavnici, so s pomočjo slikarske umetnine sami pojasnili, kako bi poskrbeli za ohranjanje čistih voda. Izdelki so bili polni
morskih živali, rek, jezer in morij, vsak otrok je izrazil svoj pogled na čistost in ohranjanje vode. V eko usvarjalnici so iz odpadne embalaže ustvarjali vodne živali in tako spoznavali pomen čistih voda za življenje v njih. Pripravili so tudi vodne igre brez meja, v katerih so otroci urili svoje spretnosti, na koncu pa tekmovali s pokanjem velikanskih milnih mehurčkov. Zadnja delavnica je še poudarila simboliko varovanja vodnih virov, saj so otroci izdelovali ladjice in nanje napisali ter nalepili misli o pomenu ohranjanja čistih voda. Ladjice so simbolično spustili v vodo in tako svoje misli in želje zaupali vsem prisotnim in ponesli v svet.
Za manj socialne izključenosti
Julija in avgusta se bodo na Debelem rtiču zvrstili otroci iz vseh slovenskih regij. Pri izbiri otrok Tuš sodeluje s partnerjem Rdečim križem Slovenije, ki otroke na podlagi objektivnih parametrov izbere s pomočjo centrov za socialno delo, socialnih služb na osnovnih šolah ter Območnih združenj Rdečega križa Slovenije. »Nekateri otroci poleg težke ekonomske situacije občutijo tudi socialno izključenost. V Rdečem križu Slovenije opozarjamo, da tveganje revščine in socialne izključenosti narašča, saj od leta 2013
stopnja tveganja revščine znaša 14,5 odstotka, tveganje socialne izključenosti pa je doseglo že vsakega petega Slovenca ali Slovenko. RKS tako med drugimi aktivnostmi organizira tudi tedenska brezplačna letovanja otrok. Zahvaljujemo se dolgoletnemu partnerju, družbeno odgovorni Skupini Tuš, ki z nami sodeluje že vrsto let,« poudarja Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije.
Skupina Tuš je že od svoje ustanovitve pred več kot 27 leti zavezana k družbeno odgovornim aktivnostim, s kate-
rimi vrača lokalnemu in širšemu okolju. Njena usmeritev, pomagati otrokom, je pred 14 leti pripomogla k rojstvu projekta Pričarajmo nasmeh, ki vsako leto 500 otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije omogoči tedensko letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Družbi je zelo pomembna kontinuiteta akcije in cilja na vsakoletno rast skupnega števila otrok, saj tako želi čim več otroških življenj obogatiti s spominom, ki jim riše nasmeh na obraz za vse življenje.
Promocijsko besedilo
BRALCI POROČEVALCI
41
Na platno sem dal, kar sem v pesmi prebral
»Priložnost, da svojo kulturno ustvarjalnost postavite v središče majskega dogajanja, ponujamo vsem, ki ste kulturno aktivni - kulturnim društvom in zvezam, kulturnim zavodom, posameznikom, šolam, vrtcem, lokalnim skupnostim, muzejem, knjižnicam in lokalnim skupnostim ...« Tako so zapisali v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Seveda smo se prijavili tudi člani Likovnega društva Laško, saj se z vso zagnanostjo in veseljem ukvarjamo z vejo ljubiteljske kulture - s slikarstvom.
Teden ljubiteljske kulture je bil letos izveden že tretjič, torej je bila to zdaj že naša tretja priložnost, da v tem okviru predstavimo svojo dejavnost in dosežke.
Slovenska ljubiteljska kultura dosega vrhunske rezultate tako doma kot v tujini in je nepogrešljiva pri odkrivanju talentov ter spodbujanju bodočih umetnikov. In še to - ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo ne škoduje zdravju, pravzaprav nasprotno - krepi ga! Zaradi vsega naštetega potrebuje ljubiteljska kultura za svoj razvoj profesionalne mentorje in aktualno znanje.
No, malo smo se pozanimali in se odločili za mentorja Jožeta Kotarja iz Novega
mesta - in bili zelo srečni, ker je našel čas za naše izobraževanje. Ustvarjali smo na temo ljudskih pesmi, in sicer je naslov naše razstave Na platno sem dal, kar sem v pesmi prebral.
V petek, 20. maja, smo postavili razstavo nastalih del na vrtu Savinje. Ne pravijo zastonj, da je umetnost vsestranska; likovna dela, glasba in pesmi spremljajo vse naše prireditve in jih popestrijo, da so všeč gledalcem in sodelujočim.
Razstavo si je ogledalo precej mimoidočih, tudi skupine iz vrtca, ob 16. uri pa je bil program ob sodelovanju Vaške godbe Vrh nad Laškim, Šentlenartčanov, Ofirovcev, folklornih skupin
društva Antona Tanca in Lipa Rečica, harmonikarja Nika, glavna gostja prireditve pa
je bila Dušica Kunaver, ki je dobra poznavalka naše kulturne dediščine, pri čemer
smo njeni razlagi z navdušenjem prisluhnili. Program je povezovala Jožica Škorja.
Dela smo razstavili tudi v Kulturnem centru Laško. NEVENKA FANTINATO
Srečanje po šestdesetih letih
Učenci Nižje gimnazije Laško, ki so končali šolanje leta 1956, so se po šestdesetih letih 25. maja spet zbrali. Datum srečanja ni bil izbran naključno, saj so 25. maja imeli zadnji dan pouka, potem so se pripravljali na sprejemne izpite v srednjih šolah in še dan mladosti je bil na ta dan, ki je njihov praznik.
Srečanje je bilo zelo ganljivo, saj so se mnogi videli prvič po šestdesetih letih. Rokovanja, objemanja in pripovedovanja, kako je kdo preživel vsa ta leta, predvsem pa obujanja
spominov na šolska leta je bilo obilo. Predvsem so bili vsi zelo hvaležni organizatorjema, da jima je uspelo pridobiti naslove vseh 58 tedanjih učencev, tako da so bili o srečanju res vsi obveščeni. Prišlo jih je 33
od skupno 43 še živečih, žal pa je 15 že pokojnih.
Povabljen je bil tudi njihov takratni ravnatelj in razrednik 4.b-razreda Jože Sirec, prof., ki je vabilo prijazno odklonil, saj se v visoki starosti družabnih srečanj več ne udeležuje.
Za spomin so se fotografirali in si obljubili, da se bodo odslej srečali vsako leto.
MB
Potopisno predavanje
V okviru Tedna ljubiteljske kulture smo se letos v Kulturnem društvu bratov Do-brotinšek Škofja vas odločili za potopisno predavanje. Našemu vabilu se je z veseljem odzvala popotnica, Celjanka, socialna pedagoginja Maja Tamše, ki je s svojim partnerjem Klemnom že veliko prepotovala, saj se vsako leto med počitnicami odpravita na kakšen zanimiv potep.
Tokrat se je odločila, da nas seznani z naravnimi lepotami, življenjem, s kulturo in še z mnogimi zanimivostmi treh držav, in sicer Gruzije, Armenije in Azerbajdžana. Obiskovalcev je bilo kar precej in nikomur, ki smo se odločili ta večer preživeti z njo, ni bilo
žal. Videli in slišali smo toliko zanimivega o teh državah, da se po predavanju nikomur ni mudilo domov, ampak smo jo »zasuli« s vprašanji o tem potovanju. Med ostalim tudi o njunem počutju, prilagajanju spremembam, saj sta se povzpela tudi na vrh, visok
5000 metrov, o sprejemu domačinov in še bi lahko naštevali. Z veseljem je odgovarjala na naša vprašanja, mi pa smo odhajali domov polni novih spoznanj in se ji priporočili še za v prihodnje. Bil je lep kulturno bogat večer.
IVANA KOS
Izkoristite vrhunsko financiranje za zmagovito ekipo.
Avtocenter A2S
Mariborska cesta 140, 3000 Celje Tel.: +386 3 425 40 00 E-mail: info@a2s.si , www.a2s.si
avtocenter
42
BRALCI POROČEVALCI
Nagrade za 63 najbolj uspešnih
CELJE - Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v veliki dvorani Narodnega doma sprejel 63 najuspešnejših osnovnošolcev in učencev glasbene šole ter jih nagradil s priznanjem in knjigo Duša slovenska.
Ob tem jim je dejal, da je znanje velika vrednota in najučinkovitejše orožje. »Množite ga, uporabljajte in cenite. Bodite radovedni, z veseljem prebirajte knjige, veliko se pogovarjajte, opazujte in raziskujte. Pogumno uresničujte svoje želje in si ne pustite vzeti sanj. Prav vse lahko uresničite, če verjamete vase, če ste pripravljeni delati in se za cilj tudi čemu odpovedati,« jim je svetoval.
Letos so program sprejema oblikovali učenci III. osnovne šole Celje in Glasbene šole Celje.	Foto: GrupA
Sprejem za naj učence
POLZELA - Na gradu Komenda je župan Občine Polzela Jože Kužnik pripravil sprejem za učence OŠ Polzela, ki so končali šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom v vseh letih. Teh je bilo letos štirinajst, kar je šest manj kot lani. Drugi sprejem je bil namenjen učencem in mentorjem GŠ Rista Savina Žalec.
V nagovoru je župan Jože Kužnik podaril, kako pomembno je znanje za življenje, in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi bili tudi pri nadaljnjem
šolanju tako uspešni, kot so bili doslej. V znak zahvale je odličnjakom izročil sloven-sko-angleški slovar s posvetilom.
Jože Kužnik je pripravil tudi sprejem za devet učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki so bili uspešni na državnem in mednarodnem področju. Prejeli so spominska darila - knjižici Malteški viteški red na Polzeli in Občina Polzela skozi čas. V kulturnem programu se je predstavila mlada violinistka Tina Cizej.
TT
Priznanja in knjige
ŽALEC - Župan Janko Kos je v dvorani doma II. slovenskega tabora pripravil sprejem za odlične učenke in učence ter dobitnike državnih priznanj. Kulturni program so pripravili učenci in učenke OŠ Šempeter.
Letos je bilo 34 tistih, ki so bili odlični vsa leta osnovnega šolanja (lani 62), in sicer iz petih osnovnih šol v občini. Prejeli so priznanje in knjigo Zbrane pesmi Karla Destov-
nika - Kajuha. 79 učencev je prejelo srebrna ali zlata priznanja iz znanja na državnih tekmovanjih in tudi ti so dobili priložnostno darilo.
Učencem Glasbene šole Rista Savina Žalec, ki so v šolskem letu dosegli vidne rezultate na tekmovanjih, sta ravnatelj mag. Gorazd Kozmus in župan Janko Kos podelila priznanja na zaključku 25. maja.
TT
Najboljši pod Ipavčevo lipo
ŠENTJUR - Najboljši devetošolci so se po tradiciji tudi letos zbrali na vrtu Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu. Županov svečan sprejem za vse, ki so izjemen učni uspeh nadgradili še z zunajšolskimi uspehi, je bil pika na i izrstno opravljeni osnovni devetletki.
Odličnost je po novem kolaž dobrih rezultatov na nacionalnih preverjanjih znanja, odličnih zaključenih ocen, različnih priznanj na državnih tekmovanjih, vzornega vedenja, sodelovanja na šolskih prireditvah in dobrega zgleda sošolcem. Župan Marko Diaci je priznanja s knjižnimi nagradam izročil skupno 39 učencem Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dramlje, OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Planina pri Sevnici ter OŠ Slivnica pri Celju.
StO, foto: RG
BRALCI POROČEVALCI
43
Vrtec Štore v naravi
Od 11. do 13. maja se je večina otrok predšolskih skupin (Rdeči palček, Temno rdeči palček in Mavrični palček) Vrtca Lipa Štore odpravila na letovanje v CŠOD -dom Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu. Vrtec v naravi je zdaj že stalna praksa in dom Čebelica je znana destinacija.
Muhasto deževno vreme nam je želelo pokvariti razpoloženje, vendar se 38 ve-doželjnih otrok in 5 vzgojiteljic seveda ni dalo. Prvi dan smo poskrbeli za nastanitev, nato smo se do sitega najedli in se s pelerinami odpravili na pohod. Skupaj z učiteljem naravoslovja g. Dragom smo pripravili taborni ogenj in si popekli slastne koščke kruha. Večerna dejavnost ta dan je bila »pižama parti«. Spočiti smo se v naslednjem dnevu zbudili v deževno jutro, zato so sledile temu primerne dejavnosti v domu -spoznali in izdelali smo vsak svojo panjsko končnico, se udeležili zanimive delavnice z lesenimi kockami/gradniki in imeli nekaj zabavnih elementarnih iger. Po kosilu je sledilo težko pričakovano plezanje po plezalni steni z zabavnim učiteljem g. Radom. Zvečer so sledili Talenti, Karaoke in Škratov ples. Zadnji dan smo poskrbeli za pospravljene sobe, pripravljene potovalke in se
takoj po zajtrku odpravili na daljši pohod. Pot nas je vodila do Marijinega svetišča na Zaplazu. Ogledali smo si romarsko cerkev in prisluhnili zanimivim anekdotam o njenem nastanku. Na koncu smo se ustavili še pri »Zaplaški luži«, kjer smo spoznali legendo o velikanu na Zaplazu. Polni prijetnih novih vtisov in preživetih dogodivščin smo se v popoldanskem času vrnili domov.
Vzgojiteljice: Klavdija Berglez, Karmen Žgank Gorjup, Magda Romih, Evelin Podgoršek, Ana Kupec
Nasmeh na obrazih 500 otrok
Tušev dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh že 14. leto zapored - Otroci na Debelem rtiču spoznavali pomen ohranjanja čistih voda
Gregor Štampohar, poslovni direktor Skupine Tuš, je povedal: »Ponosni smo, da vsako leto 500 otrok popeljemo v svet igre, drugačnosti in jim omogočimo počitnice v krogu njihovih vrstnikov. V 14 letih bomo izkušnjo omogočili skupno že 7.100 otrokom, kar je enakovredno tretjini vseh prvošolcev.«
Že 14. leto zapored Tuš v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh s svojimi partnerji in kupci omogoča 500 otrokom iz socialno ogroženih družin enotedensko letovanje na Debelem rtiču. Prvih 120 otrok je že prispelo na letovanje, zvrstile pa se bodo še štiri skupine iz vse Slovenije. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije bo tako Tuš v 14 letih počitnice omogočili že več kot 7.100 otrokom.
Dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh otrokom iz socialno ogroženih
družin iz vse Slovenije zagotavlja lepše in kakovostne počitnice. Vsako leto otroci namreč sodelujejo pri številnih aktivnostih, kot so ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, izlet z ladjico, kopanje, zabava z glasbo in plesom in drugo. Letos so otroci spoznavali in se osveščali tudi o varovanju vodnih virov ter varčevanju z vodo, kar so odkrivali na štirih delavnicah o ohranjanju čistih voda. V prvi, veliki slikarski delavnici, so s pomočjo slikarske umetnine sami pojasnili, kako bi poskrbeli za ohranjanje čistih voda. Izdelki so bili polni
morskih živali, rek, jezer in morij, vsak otrok je izrazil svoj pogled na čistost in ohranjanje vode. V eko usvarjalnici so iz odpadne embalaže ustvarjali vodne živali in tako spoznavali pomen čistih voda za življenje v njih. Pripravili so tudi vodne igre brez meja, v katerih so otroci urili svoje spretnosti, na koncu pa tekmovali s pokanjem velikanskih milnih mehurčkov. Zadnja delavnica je še poudarila simboliko varovanja vodnih virov, saj so otroci izdelovali ladjice in nanje napisali ter nalepili misli o pomenu ohranjanja čistih voda. Ladjice so simbolično spustili v vodo in tako svoje misli in želje zaupali vsem prisotnim in jih ponesli v svet.
Za manj socialne izključenosti
Julija in avgusta se bodo na Debelem rtiču zvrstili otroci iz vseh slovenskih regij. Pri izbiri otrok Tuš sodeluje s partnerjem Rdečim križem Slovenije, ki otroke na podlagi objektivnih parametrov izbere s pomočjo centrov za socialno delo, socialnih služb na osnovnih šolah ter Območnih združenj Rdečega križa Slovenije. »Nekateri otroci poleg težke ekonomske situacije občutijo tudi socialno izključenost. V Rdečem križu Slovenije opozarjamo, da tveganje revščine in socialne izključenosti narašča, saj od leta 2013
stopnja tveganja revščine znaša 14,5 odstotka, tveganje socialne izključenosti pa je doseglo že vsakega petega Slovenca ali Slovenko. RKS tako med drugimi aktivnostmi organizira tudi tedenska brezplačna letovanja otrok. Zahvaljujemo se dolgoletnemu partnerju, družbeno odgovorni Skupini Tuš, ki z nami sodeluje že vrsto let,« poudarja Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije.
Skupina Tuš je že od svoje ustanovitve pred več kot 27 leti zavezana k družbeno odgovornim aktivnostim, s kate-
rimi vrača lokalnemu in širšemu okolju. Njena usmeritev, pomagati otrokom, je pred 14 leti pripomogla k rojstvu projekta Pričarajmo nasmeh, ki vsako leto 500 otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije omogoči tedensko letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Družbi je zelo pomembna kontinuiteta akcije in cilja na vsakoletno rast skupnega števila otrok, saj tako želi čim več otroških življenj obogatiti s spominom, ki jim riše nasmeh na obraz za vse življenje.
Promocijsko besedilo
44
ŽIVALSKI SVET
Alina je činčilo Čili prinesla pokazat šele potem, ko so bile kače varno Kozice s Pikcem na čelu so se razveselile koruznega posladka. spravljene v terariju. Za vsak slučaj ...
Vesna Brižić: »Kače smo že večkrat iskali po hiši, saj so ušle iz terarija. Ko smo imeli prvega goža, smo prestavili vse pohištvo. Nazadnje smo ga našli v roži, ki sem jo najprej prestavila, a nisem videla, da je tam.«
Sožitje otrok in živali
Družina Brižič iz Kuretnega nad Laškim ima doma pravi mali živalski vrt
Leopardji gekon
Toliko različnih živali, kot jih ima družina Brižić v Kuretnem nad Laškim, je mogoče videti le malo-kje. Vsakih nekaj minut so sogovorniki omenili nov živalski primerek, tako da sem na koncu ugotovila, da bi bilo skoraj hitreje, če bi našteli, česa vsega nimajo. Za takšno pisano živalsko druščino sta v osnovi »kriva« mama Vesna in oče Roman. Že pred selitvijo v novo hišo, ki stoji med strmimi bregovi s travniki in z gozdovi, sta imela cel kup živali in sta to svoje veselje prenesla tudi na svoje tri otroke: Aleksa, ki je končal osmi razred in je predvsem ljubitelj kač in kuščarjev, Alino, ki bo šla jeseni v sedmi razred in so ji bolj pri srcu topli kožuščki
mačk, činčile in hrčkov, ter najmlajšega Denisa, ki je končal četrti razred in so mu všeč mini prašički in kokoši.
Da so pri njih dobrodošle tako rekoč vse živali, so otroci s pridom izkoristili, pri čemer tudi prijatelji in sorodniki velikokrat nimajo težav pri iskanju idej za obdaritev. Nazadnje sta Vesna in Roman dobila v dar par gosk ...
Psi, mačke in ostala druščina
Ampak brez psa v takšnem okolju pač ne gre, zato naju je s fotoreporterjem najprej pozdravil lajež. Veliko črno strah vzbujajoče kosmato bitje se je v družbi domačih izkazalo za povsem prijazno. Novofundlandko Taro
so kupili na Vesnino željo, ki je očitno želela konkretnega psa. Pri hiši so sicer že prej imeli psičko Lady pasme šicu, nato so kupili še eno, Mio, ki se je Vesni zasmilila, saj je bilo mogoče domnevati, da so prejšnji lastniki zanjo slabo skrbeli. »Z nami je že tri leta in je še vedno zelo prestrašena. A je zelo hvaležna in nam zna vse vračati,« je povedala Vesna, ki je nato predstavila še mačjo druščino. Domače mačke živijo zunaj, tri perzijske, Maggie, Olson in njun mladič Ceci, pa so v hiši za družbo obema psičkama in dobro se razumejo. Mačke si je želela predvsem Alina, ki ji Aleksove kače in kuščarji niso posebej všeč, raje ima glodavce in bi k svojim lju-
bljenčkom rada dodala še veverico.
Pitona, goža in kuščarja
Aleks ima najraje plazilce in kuščarje. Že v zgodnjem otroštvu je razlagal, da bo imel doma kače. Za rojstni dan mu je babica kupila ameriškega goža, ki pa je poginil, in Aleks si je nato na sejmu eksotičnih živali kupil novo kačo. Zdaj ima v terarijih dva kraljeva pitona in dva ameriška goža. Vse to nama je seveda s ponosom razkazal, pri prenašanju kač pa mu je pomagal Denis, ki nima takšnih težav kot Alina. Kače so se jima ovijale okrog rok in na srečo so bile vse štiri še majhne in site, saj dobivajo redno svoje obroke živih miši.
Denisu so všeč mini pujski in kokoši.
Po Aleksovi (levo) zaslugi so pri hiši kače in kuščarji. Denis ima sicer raje mini prašiče in kokoši, a so mu tudi vse ostale živali pri srcu.
ŽIVALSKI SVET
45
Kopenske želvice - za vsakega ena	Novofundlandka Tara je prišla k hiši na željo mame Vesne.	Eden od Aleksovih kuščarjev. Tudi bradato agamo, ki ji je ime Lori,
lahko božaš.
Aleks ima zelo rad tudi žabe. Ko so imeli pred časom voščeno rego in je imela zdravstvene težave, je bil to poseben izziv tudi za veterinarje, ki niso vajeni eksotičnih živali. Že da so našli pravo dozo sredstva proti zajedavcem, je bil skoraj projekt. »So se pa zelo potrudili,« pravi Vesna Brižić.
Pobožala sem lahko še dva kuščarja, bradato agamo in leopardjega gekona ter preštela avstralske paličnjake, medtem ko pajkov ni pri hiši, saj se jih Vesna preveč boji.
Odnos do živali
Sprehod okoli hiše je razkril nove primerke živali: tri kopenske želve, mlade
račke, odrasle race, gosi in kokoši, na ograjenem travniku pa mini koze, ovce in
koštrunčka Pikca, ki se rad zaletava v ljudi. To je svet, ki je bolj pri srcu Denisu.
Dela z živalmi nikoli ne zmanjka in tudi daljšo odsotnost od doma si težko privoščijo, gredo pa na enodnevne izlete. Zdaj ko so počitnice, vsi trije otroci sami skrbijo za svoje ljubljenčke. Tako so večino časa na prostem in ne med štirimi stenami, pred televizijo in računalnikom, kar se Vesni zdi zelo pozitivno,
še bolj pa to, da otroci rastejo z živalmi in da imajo odnos do vseh živih bitij. »Pred časom so domov prinesli lastovko z zlomljeno perutjo. Žal jim je ni uspelo rešiti, so pa pokazali sočutje.« In to je odlična popotnica za otrokovo prihodnost. Ob tem ne preseneča Aleksova želja, da bi postal veterinar, pri če-
mer se ob šoli intenzivno posveča še plezanju, medtem ko Alina in Denis hodita k plesnim vajam, slednji tudi trenira nogomet. Kaj bodo v življenju počeli, bo pokazal čas, gotovo pa je, da bodo vselej našli čas in prostor tudi za živali.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Ml SMO TOYOTA HIBRIDNA DRUŽINA
Z VEČ KOT 8 MILIJONI ZADOVOLJNIH VOZNIKOV
» Piidtuži se nam!
\ш
TOYOTA
ALUJAYS A BETTER UJAY
Povprečna poraba goriva za vozila Toyota hibrid: od 3,0 do 5,0 l/100km in emisije CO2: od 70 do 116 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije N0x: od 0,0058 do 0,0162 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2, s ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.
"Toyotina eko subvencija velja za: Yaris hibrid model do 2.600 € splošne subvencije in dodatnih 300 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem; za Auris hibrid HB in TS do 2.500 € splošne subvencije in dodatnih 1.000 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem; za Prius do 1.800 € splošne subvencije in dodatnih 500 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem in za RAV 4 do 2.000 € splošne subvencije in dodatnih 500 € pri nakupu s Toyota hibridnim financiranjem. Več na www.toyota.si.
46
RAZVEDRILO
Cel kup sreče
Saška T. Ocvirk je za radijsko oddajo Odmev skušala najti strokovnjaka, ki proučuje srečo. Nazadnje je veselo razglasila: »Našla sem strokovnjakinjo, ki se ukvarja s srečo!«
Odgovor Tatjane Cvirn: »Imaš pa res srečo!«
Sonček je in ti si skuštrana
V službenem avtu včasih ostanejo kakšni čudni predmeti. Če so to ostanki malice, prazni lončki kave ali pozabljene jope, kape in beležke, ni nič čudnega. Ko pa na tleh leži glavnik, se človek vendarle malo začudi. Za zdaj ni nobenega glasu, da bi ga kdo pogrešal. Bo treba preveriti urejenost pričesk in ugotoviti, kdo je najbolj skuštram.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Igra narave. Fotografijo nam je poslala Verica Štante, ki je kaktus fotografirala pri prijateljici na Vrheh.
Spraševali smo vas, kakšno nagrado sta dobila zmagovalca letošnje maturantske akcije. Pravilen odgovor se glasi: stilsko preobrazbo. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralca Liama Kračuna iz Celja, ki mu bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kdo je avtor rokometnega podlistka, ki ga objavljamo že nekaj časa?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 12. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Pomemben je občutek ...
Pred petdesetimi leti se je Tito peljal z Modrim vlakom. Vlak se je ustavil in Tito je vprašal: »Kaj je?«
»Tovariš maršal, ni več proge!«
»Takoj v akcijo, pripeljite mojstre, da začnejo graditi! Moramo iti naprej.«
Leta 1991 se je Demos peljal z vlakom. Vlak se je ustavil in Peterle je vprašal: »Kaj pa je?«
»Ni več proge!«
»Izpulite tračnice zadaj in jih postavljajte pred vlak! Moramo iti naprej.«
Sedanji čas. Cerar se pelje z vlakom. Vlak se nenadoma ustavi in Cerar vpraša: »Kaj je?«
»Ni več proge, gospod premier.«
»Ne jamrajte, iščite rešitve. Vsi ven in zibajte vagone, da bo videti, kot da se premikamo ... Ljudje morajo misliti, da gremo naprej.«
Dialog
Dialog med zakoncema zvečer v postelji po opravljenih zakonskih dolžnostih. Žena zasanjano: »Kaj bi storil, če bi umrla? Bi se znova poročil?«
Mož zaspano: »Zagotovo ne!«
Žena vznemirjeno: »Zakaj ne, a ti v zakonu ni prijetno?«
Mož previdno: »Seveda mi je.«
Žena zleze iz objema, se nasloni na komolec s pričakujo-čim pogledom: »Zakaj se torej ne boš spet poročil?«
Mož buden vdano: »Dobro, se pa bom ponovno poročil.«
Žena s trpečim izrazom na obrazu: »Se boš?«
Mož glasno zastoka in se prevali na bok.
Žena vztraja: »Pa bosta spala v najini postelji?«
Mož prepričano: »Kje drugje pa naj bi spala?«
Žena vztraja še naprej: »Boš zamenjal moje slike z njenimi?«
Mož razumsko: »To se zdi primerno.«
Žena še kar vztrajno: »A bo ona vozila moj avto?«
Mož olajšano: »Ne, ker nima izpita.«
Tišina.
Mož z obrazom v blazini: »Sranje!«
Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Bukovce pri Laškem.
Električar
Eletričarski mojster Peter je pri Štefanu urejal električno napeljavo in kar z golimi rokami vezal žice. Štefan ga je opazoval s kozarcem v roki, da bi mu ponudil pijačo. Vprašal ga je: »Kaj tebe nič ne strese?« Peter mu odgovori: »Veš, električarje streseta samo kisel jabolčnik ali slabo žganje.«
	8		2				5	
			5			3	6	
	1	7						
2			3	8				
8	7	6						
		1				9	7	
		9			6			5
7	3				1			
					5		2	1
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /

Popredalčkani prepirljivci
Nimam rada prepirov. Tudi prepiram se največkrat ne -če le ni nujno. Škoda časa za to. Sem pa izoblikovala nekaj različnih opažanj o prepirljivcih, kar pomeni, da določene posameznike, ki so takšni, že kar hitro razvrstim v določeno kategorijo. Temu sem dala naziv predalčka-nje. Že vnaprej pripravljena preglednica prepirljivcev mi tako pomaga, da pri določenem poskusu prepira vem, kako ravnati. Seznam sem tudi napisala na papir, ki ga nosim vedno s seboj. Če bi se kdaj zgodilo, da morda v nekem trenutku koga ne bi znala razvrstiti glede na stopnjo prepirljivosti, bi se opravičila, odšla stran, pogledala na papir, premislila, kam spada, se vrnila - in ravnala v skladu z napisanim. Ali dodala novo kategorijo.
Štirideset odstotkov prepir-ljivcev je manipulatorjev. To so tisti, ki povzdignejo glas ali poskušajo zanetiti prepir, kadar ne dosežejo svojega cilja. Hlinijo višjo inteligenco, ki sicer pogosto ne preseže sobne temperature, ampak sami tega ne vedo. Imajo lažno podobo o sebi. Takšno podobo jim dajejo neprepir-ljivci, ki sicer nimajo poguma, da bi se jim postavili po robu. Značilnost manipu-latorjev je, da jim je bilo v otroštvu marsikaj prineseno k zadnjici in da so jih starši ves čas zavijali v vato. Čeprav bi jih kdo zavil raje v kaj drugega, samo da bi utihnili. Takšnih je veliko v prometu, na primer. To so tisti, ki se hudujejo, da kdo drug vozi prepočasi. Torej bi morali vsi voziti hitro, ker tudi prepir-ljivci manipulatorji radi pritiskajo na plin. Gledajo samo nase. So tudi egoistični, sem ravno zdaj ugotovila, da jih ni sram do obisti!
Prepirljivci so zvite lisice, čeprav s tem žalim omenjene živali. Ustvarijo nek dogodek, sogovornika znervirajo, nato stisnejo rep med noge in odidejo. Ta sogovornik je čisto izmozgan, nato svojo jezo zaradi lisičjega prepirljivca strese na tretjo osebo, ki pride slučajno mimo - nič kriva, nič dolžna. Potem se ta tretja oseba potoži četrti osebi, ki ji
REŠITEV SUDOKU 211
8	3	4	2	1	6	9	5	7
1	6	7	8	5	9	2	4	3
5	9	2	7	3	4	1	8	6
9	7	3	4	8	5	6	2	1
6	8	5	1	7	2	4	3	9
2	4	1	6	9	3	5	7	8
7	5	9	3	4	1	8	6	2
4	2	8	9	6	7	3	1	5
3	1	6	5	2	8	7	9	4
izrazi podporo, da je res »po butastem« padla v prepirljivo situacijo. Toda še vedno si nihče ne upa prepirljivi lisici povedati tega v obraz. In ta lisica še naprej počne isto. Teh lisic je veliko predvsem v službenem okolju.
Nekateri prepirljivci so strahopetci. To je sorta ljudi, ki se prepira samo o določenih stvareh, ki jih pozna. Strahopetec ve, o čem se prepira. Rad to počne z ljudmi, ki ne poznajo teme, o kateri bi se strahopetec rad prepiral. Dobra rešitev je, da njegov sogovornik spelje temo pogovora na drugo primerljivo področje in s tem prepirljivca utiša, saj se ne bo znal naprej prepirati.
Delež prepirljivcev je tudi jeznoritnežev. To so tisti, ki jim samo omeniš besede politika, država ali sistem, in se vsuje plaz besed, jeze, zmerljivk, žaljivk. Ta vrsta ljudi se spozna na vse in hkrati na nič. Veliko jih mrgoli predvsem na spletnih socialnih omrežjih. Pozor, takšnim ne smete nikoli omeniti točno določenega politika.
Nekaj odstotkov je tudi maliganskih prepirljivcev. Razumljivo, tu mislim na tiste, ki so premaknjeni zaradi različnih psihotropnih substanc. Ta kategorija ljudi ima več podkategorij, ki se navezujejo na vrsto zaužite substance. To so popolnoma nerazumljivi subjekti, kjer je odvisno, ali je tudi sogovornik pod substancami ali ni. Če je, potem ne pride do prepira, ampak do strinjanja o katerikoli temi. Če pa sogovornik ni pod vplivom določenih substanc, potem so takšni prepirljivci zanje popolnoma nerazumljivi. Vem, težko je to razložiti, ker bi za to slednjo kategorijo prišla bolj prav razlaga z miselnim vzorcem.
Naslednji so ljubljeni pre-pirljivci. Tem, ker jih imamo radi, najlažje oprostimo in jim spregledamo. Je pa res, da se po nekem daljšem času ti ljubljeni prepirljivci radi spremenijo v maligan-ske ali manipulativne. Čisto odvisno od tega, kako dolgo ljubezen pač traja.
Ker nimam na voljo več prostora, naj ob koncu omenim še kategorijo tako imenovanih »firbčnih« prepirljivcev. To so ljudje, ki so pri vsakem prepiru zraven, a ni nujno, da se prepirajo. Njihova značilnost je, da vsebino prepira prenesejo naprej drugim osebam in tako na več različnih žariščih zanetijo nove prepire. Ampak ta, torej zadnja omenjena kategorija odpira temo »čvekačev«. O tem pa kdaj drugič.
OPAZOVALKA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Mislim, da mu že ...
rižahke at
usanKe
STO LITROV
HRVAŠKI
FIZIK (VINKO)
ZGORNJI
DEL STOPALA
VPRA-ŠALNICA
OZEK, DOLG PROSTOR V STAVBI
SLOVENSKI REŽISER
MUSLIMANSKI BOG
STANJE BREZ GLASOV
PISAR (NEKD.)
16
KNJIŽEVNIK KOCBEK
20
JAPONSKI PISATELJ (ROHAN)
ŠVICARSKI PRAKANTON
NEKD. RIM. PROVINCA
HALOGENI PLIN
TABLETA PROTI GLAVOBOLU PRIOČESNA LEČA
VDOLBINA V ZEMLJI
ROJSTNO-DNEVNA SLAŠČICA
NIZEK Ž. GLAS LISTNATO DREVO
LETOPIS NEKDANJI VESLAČ MUJKIĆ
ŠAHISTKA KRIVEC
TROPSKA GOMOLJNICA
ROMUNSKA REKA
RADIJSKI SPREJEMNIK V AVTU
SMUČARSKA DISCIPLINA
OZEK KOS BLAGA
OTO VRHOVNIK
HRANA KITAJCEV
ZELENICA KRAJ OB CESTI CE.-LJ.
KNJIŽEVNIK (MATEJ) IZDELOVALEC OMAR
10
22
UDAREC TENIŠKE ŽOGICE
KOS SUKANCA
SLOVENSKA AVTOCESTNA DRUŽBA TEŽAVA
KAR JE PRESNETO
ŠPANSKI TENORIST CARRERAS
ČLAN BERAŠKEGA REDA
12
INDUSTR. RASTLINA
OBLAČILO DUHOVNIKOV
VOLTAMPER AMERIŠKI REŽISER LIMAN
KOMUNIST.
PARTIJA NEKD. SFRJ
LJUDSTVO V ZAMBIJI
EGIPČANSKI
FARAON INDUSTRIJSKI OBRAT
18
ZVEZNA DRŽAVA V ZDA
PARIŠKA MODNA HIŠA GRŠKA ČRKA
13
TUR. LJUD. V RUSIJI
VPONKA (ŽARG.)
DEL KRANJA RIMSKA BOGINJA ZVESTOBE
TONE SVETINA
SLIKARKA KOBILCA
GORLJIV PLIN
IZBRANA DRUŽBA
KAR JE NAVITO
KRAJŠA RAZPRAVA
BLAGAJNA (POG.)
GORAZD LOGAR JUDOVSKI KRALJ
PARLAMENT ZDA
ŽENSKO IME (KRAJŠE MALČI)
Današnji horoskop...
AMERIŠKI IGRALEC (MICHAEL)
SIBIRSKA REKA
VRATA V PLOTU PREBIVALEC IRSKE
AMERIŠKA IGRALKA (IRENE)
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA USTANOVA
25. IN 15. ČRKA
UREJEVALEC SKOPLJENA IZLOŽB SVINJA
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni
2.	nagrada: celodnevna karta za kopanje in bon za pico v Aqua Romi v Rimskih Toplicah
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Ona: Zakaj ne bi enkrat tudi vi sledili svojim idejam? Dovolj so se drugi okoriščali na račun vaše genialnosti, zdaj pa je nastopil čas, ko ste na vrsti vi. To se vam bo lepo obrestovalo, še posebej na poslovnem področju.
On: Nasprotovali boste sode-lavčevi zamisli, toda premislite raje, ali se vam bo to tudi splačalo. Nič še ni odločeno. Včasih je treba pogledati obe plati medalje in dobro premisliti, da si kasneje ne bi očitali neumnosti.
Ona: Privoščite si malo ležernosti in sproščenega klepeta s prijatelji, saj imate kar precejšnjo prednost na poslovnem področju, zato je pravi čas, da naredite kratek premor. Delo vas bo že počakalo.
On: O ljubezni boste razmišljali nekoliko drugače, kot ste navajeni. In prav to vam bo prineslo uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar ste bili doslej preveč sramežljivi, da bi ga tudi dosegli.
TEHTNICA J*J
Ona: Le tako naprej in boste kmalu uspeli uresničiti svoje sanje. Čaka vas nekdo, ki se ga že dlje časa izogibate, tokrat pa se vam to ne bo posrečilo. Povejte mu, kaj si mislite, in vas bo pustil popolnoma na miru.
On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas, da se malo resneje posvetite poslovnemu življenju. Prijetna družba vas bo zvabila na potep, od katerega ne boste veliko pričakovali, a se boste pošteno zmotili.
ШШЕ
Ona: Neprijeten dogodek vas bo spravil v precej slabo voljo, vendar se bo hitro našel prijatelj, ki vas bo znal prav lepo potolažiti. Odprite svoje srce in se nikar ne bojte, da boste razočarani.
On: Kdor išče, ta najde. Toda vprašanje je, ali boste s tem zadovoljni ali pa boste hoteli še veliko več. Ne bodite nenasitni, ampak se zadovoljite s tistim, kar trenutno imate. Saj veste, kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni.
DVOJČKA ** ■ STBBLEC Џ
Ona: Malce si boste odpočili od preteklega »žuriranja«, saj ste v zadnjih dneh skoraj malo pretiravali. Vseeno vam ne bo prav nič dolgčas, saj boste v sebi podoživljali dogodke preteklih dni.
On: Uspelo vam bo spremeniti neugodne poslovne tokove, kar vam bo v veliki meri povzdignilo ugled med sodelavci. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk starega prijatelja, ki bo imel precej presenetljive načrte.
Ona: Nekdo vas že dlje časa opazuje, a tudi vi niste ravno ravnodušni. Prijeten razgovor vam vsekakor ne more škoditi, ravno nasprotno, prinese vam lahko veliko tistega, kar ste do zdaj zamujali. Le pogumno.
On: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetni situaciji in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali spremeniti svoje načrte. To sploh ne bo hudo, saj se boste prav imenitno zabavali.
Ona: Odkrit pogovor s partnerjem vam bo prinesel povsem drugačen pogled na vajino zvezo, za katero ste bili do zdaj prepričani, da je ni mogoče izboljšati. Treba se bo še malo bolj potruditi in uspeh bo tu.
On: Opravljanje službenih dolžnosti vam preveč uničuje živce. Vsako nadaljnjo besedo, ki jo boste izrekli prizadeti osebi, dobro premislite, saj jo boste le še bolj prizadeli. To vam v nobenem primeru ne more koristiti.
KOZOROG
Ona: Počitek, ki ste ga načrtovali, bo treba še malo preložiti. A vseeno se boste prav prijetno zabavali, saj boste proste trenutke preživeli v bližini nekoga, ki vam že dlje časa ne gre iz glave.
On: Nikar se ne spuščajte v nepotrebno tveganje na poslovnem področju, saj nekdo komaj čaka na vašo napako, ki jo lahko seveda preprečite. Na koncu se boste celo na nek način zabavali, saj se bo nekdo ujel v svojo lastno zanko.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 12. julija.
Geslo iz številke 26: Poletni čas počitnic Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Ida Petrovič iz Celja.
2.	nagrado, dve celodnevni karti za kopanje v Aqua Romi v Rimskih Toplicah, prejme: Julija Stolec iz Nove Cerkve.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Jožef Kovač iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
NOVO
Najbolj vroča zabava na svetu
24 risb, s katerimi preženete stres. POBARVANKA ZA ODRASLE
Ona: Ko se boste odpravili na sprehod, nikar ne opazujte ljudi samo od daleč, ampak raje pristopite k njim. Tako boste spoznali osebo, ki vam bo še veliko pomenila.
On: Obnovili boste stike z nekom, ki ste ga že skoraj pozabili, četudi je nekoč igral v vašem življenju precej pomembno vlogo. Med obujanjem spominov se boste prav prijetno zabavali, prav tako boste izvedeli nekaj presenetljivega.
DEVICA
Ona: Končno vam bo uspelo, da boste združili svoje želje in možnosti. Če bi tako živeli ves čas, bi bil svet veliko lepši. Tako pa se stalno sprehajate med polomijami in uspešnostjo. Morda vam je to celo všeč?
On: Pri odločitvah na poslovnem področju boste imeli več kot srečno roko, saj boste uresničili že dolgo zastavljen cilj. Toda nikar v tem zmagoslavju ne pozabite na prijatelje, ki so vam v preteklosti obilo pomagali.
VODNAR
Ona: Nikar se ne mučite z dvomi glede svojega partnerja, saj se bo vse skupaj končalo veliko bolje, kot napovedujejo ljudje okoli vas. Treba se bo le odkrito pogovoriti in narediti malo bolj resne načrte za prihodnost.
On: Čakali ste ravno toliko časa, kolikor vas je prosila partnerka, zdaj pa je vaša pravica, da izveste tudi ozadje dogodkov preteklih dni. Hitro boste spoznali, da je vse skupaj veliko bolj zapleteno, kot ste si predstavljali.
Ona: Vse se bo začelo razvijati povsem po vaših pričakovanjih, saj se vam bo približal prijatelj, ki je bil zadnje čase kar nekako nerazumljivo sramežljiv. Tokrat bo pristop vsekakor veliko bolj neposreden.
On: Življenje se vam počasi ureja, taka da ni nobene potrebe, da bi pretirano delali. Raje začnite uživati v sadovih preteklega dela, ki jih ni ravno malo. In nekateri so prav slastni, zato se jih izplača okusiti.
POD
2
19
8
23
ZELIŠČE
7
4
21
UREDBA
3
5
9
IRIDIJ
17
15
6
14
ERBIJ
48
RUMENA STRAN
Gasilska zdravica za slovenski pozdrav
Penina ob posebnih priložnostih še posebej dobro dene. Če je v dobri družbi, še toliko bolj. Televizijska in radijska voditeljica Darja Gajšek je takole nazdravila novi gasilski pridobitvi v družbi dobjanskega župana Franca Leskovška, predstavnika nacionalne gasilske zveze Mihaela Boraniča in prvega šentjurskega gasilskega operativca Martina Cmoka.
StO
Konjiški praznik širokih nasmehov
Konjiški dnevi so postregli s tremi tedni pestrega dogajanja na vseh mogočih področjih. Vrhunec dogajanja pa je bil občinski praznik s predstavitvijo zgodovinske monografije in obiskom predsednika Boruta Pahorja.
StO, foto: GrupA
Takole prešerno nasmejano smo tik pred slavnostno sejo ujeli direktorico konjiške občinske uprave Bredo Obrez Preskar, ki se na novem delovnem mestu odlično znajde in očitno tudi dobro počuti. Na levi ji je družbo delal podžupan Peter Koren, na desni pa častni občan Anton Ofentavšek.
V družbi prijateljev sta po predstavitvi monografije ob 870-letnici prve omembe Konjic poklepetala tudi znana konjiška umetnika Heda Vidmar Šalamon (levo) in Arpad Šalamon (desno). Oba sta v mozaik lokalne zgodovine in monografije zložila pomemben košček svojega dela in talenta.
Premiero novega slovenskega muzikala si je v družbi celjskega župana Bojana Šrota in njegove partnerke Katarine Karlovšek ogledal tudi predsednik države Borut Pahor.
Veronika privabila tudi predsednika države
Stari grad je bil v torek zaradi premiere muzikala Veronika Deseniška skoraj pretesen za tisočglavo množico. Med obiskovalci ni manjkalo znanih obrazov s Celjskega in iz prestolnice.
BGO, foto: SHERPA
Vodja celjskega Hotela Evropa Zoran Podkoritnik je pred premiero razmišljal, kaj mu bodo gostinci in ustvarjalci muzikala ponudili. Upamo, da je bil z obema ponudba zadovoljen.
Nekdanja direktorica celjske občinske uprave Tina Kramer je bila ena od srečnic, ki so s sabo imele dežnik in jim dež ni zmočil pričeske.