cena 7 din
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorna urednica: Majda Žlender
DELAVSKA ENOTNOST
št. 28 — leto XXXIX
IZ VSEBINE:
Klepet v uredništvu:
Pevci s posluhom in slabimi dirigenti
Stran 2
Jugoslovanski podlistek:
Podružbljanje zunanje politike in mednarodne dejavnosti
O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
Od 3. do 8. strani
ŽK Intes Maribor: Nagrada za samoodpovedovanje
Delavci pričakujemo ustalitev administracije
Stran 9
Gospodarski komentar
Čeri na poti ustalitvenih prizadevanj
Stran 1 i
■400-ieintca kobilarne i> Lipici
Le še korak do cilja
Stran 11
Prvi kongres Osvobodilne fronte
Boj je bil preizkusni kamen za vse
Stran 14
Podruzbljati zunanjo politiko in mednarodno dejavnost pomeni uveljavljati ustavno pravico delovnih ljudi. Z drugimi besedami, to pomeni uveljavljati ustavno načelo, da je delavec nosilec odločanja o celotni družbeni reprodukciji, torej tudi na mednarodnem področju, v mednarodni blagovni, industrijski, finančni, tehnološki in znanstveni menjavi in sodelovanju ter na področju mednarodne delitve dela. To je še posebej pomembno v sedanjem času, ko gre za široka družbena in politična prizadevanja za stabitizacijo gospodarstva, katere sestavni del so tudi prizadevanja za novo rhednarodno ekonomsko ureditev. Delovni ljudje na tej podlagi postajajo subjekti zunanje politike in celotne mednarodne dejavnosti, ne pa samo pasivni poslušalci na predavanjih in spremljevalci obveščanja.
Podruzbljati zunanjo politiko in mednarodno sodelovanje pomeni tudi dialektično naravno povezavo med notranjo in zunanjo politiko. To pomeni, da ne moreta obstajati zu-zanja politiku in mednarodno sodelovanje, ki bi bila izven samoupravnega socializma pri nas. Nasprotno, samoupravni socializem in zunarija politika sta dve strani istega predmeta. To sta ob bratstvu in enotnosti terneljnja kamna našega celotnega samoupravnega sistema. Zunanja politika je torej neposredni odraz samoupravljanja pri nas, prav tako pa je samoupravljanje odraz naše zunanje politike. Zato zunanja politika ne more biti odtu-
I jena od ljudi — od samoupravljanja. To ne sme biti »ekskluzivni klub« maloštevilnih, temveč dejavnost, kbzajema širok krog ljudi. Temu pa.žal doslej ni bilo tako.
Podružbljati zunanjo politiko pomeni uveljaviti vlogo republike in to ne te formalno, temveč tudi dejansko. To pomeni afirmirati njeno državnost, njeno odgovornost, predvsem ko gre za federacijo, ki si ne sme lastiti monopola nad zunanjo politiko in mednarodnim sodelovanjem, prav tako kot si ne sme lastiti pravic pri notranjepolitičnem planu, ker smo zunanjo politiko deklarirali kot skupno zadevo. To se je najbolj potrdilo II. julija letos, ko je slovenska delegatska skupščina razpravljala o svoji vlogi na zunanjepolitičnem področju in v mednarodni dejavnosti SFRJ.
Podruzbljati mednarodno dejavnost-pomeni uveljavljati tudi vlogo občine. Kako se je ta vloga uveljavljala že doslej in se krepila s sodelovanjem med občinami (listine o pobratenju),so ugotovili na nedavnem škofjeloškem posvetovanju. Žal so na tem posvetovanju ugotovili, da smo še vedno premalo naredili za krepitev vloge občine v mednarodnih tokovih Jugoslavije. Občina je še vedno ob robu tega dogajanja, kar seveda oddaljuje pristno podružbljanje od njegovega cilja.
Podružbljati zunanjo politiko pomeni poudarjati vlogo združenega dela kot celote v mednarodnem dogajanju. Zdi se, da se vloge
združenega dela na tem področju premalo zavedamo. Čez njegova pleča pravzparav gredo vse.dobre in slabe strani naše zunanjepolitike. Ob tem se znotraj združenega dela že dolgo delijo sile na tiste, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko in na tiste; ki o njej komajda kaj vedo. Združeno delo se vključuje v mednarodne gospodarske tokove, s tem da uvaža in izvaža, prispeva k tehnologiji, znanju, tehniki, prometu itd. Pri tem se kažejo dobre in slabe strani, o katerih pa večina bolj malo ve.
. Podružbljati zunanjo politiko pomeni zainteresirati delavce za kadrovske probleme na 'tem področju, pomeni začetek razprave o uvajanju tega pomembnega področja v naš celotni šolski sistem, pomeni vzpostavljanje obeh tokov informiranja (žalsmo bili doslej večinoma le informirani in smo rrianj informirali). To pomeni tudi večjo vlogo in odgovornost zveze komunistov (o tem je predsedstvo CK ZKS sprejelo pomembne sklepe na ponedeljkovi seji), kakor tudi vseh drugih subjektivnih sil pri nas.
In na koncu, podružbljanje mednarodne dejavnosti za nas sindikate pomeni uveljavljanje vsega, kar smo napisali, pomeni nalogo, da se za to usposobimo, organiziramo in aktiviramo. Zato moramo znotraj naše organizacije krepiti zunanjepolitično in mednarodno dejavnost kot temeljno izhodišče našega delovanja.
Vlajko Krivokapič
. d. -V:
V poletnih mesecih a lem
mm
o letovanju delava
zui kur naprej ponavljamo, uu je redno nje urejeno tako, kot oi bilo treba.
Kako in za kaj trošimo dohodek
KLEPET V UREDNIŠTVU
Pevci s posluhom in slabimi dirigenti
V marsikaterem kolektivu velja prepričanje, da polletne poslovne bilance niso tako zelo pomembne, pa so jih obravnavali precej površno. Zavoljo dinamike plana je moč razpravljati o doseženem šele po tretjem četrtletju, so sodili, pa tudi časa za morebitne popravke naj bi imeli v zadnjih treh mesecih še dovolj. V letošnjem letu bi takšnim razmišljanjem sila težko pritrdili (pa čeprav je v njih zmo resnice).
Letošnje leto jezaključnoleto sedanjega srednjeročnega obdobja. Je pa tudi »prelomno« leto, v katerem začenjamo treti naše dosedanje poslovne običaje, naš odnos do dela, do gospodarjenja z dohodkom. Hkrati pa je seveda tudi leto, ko smo se soočili s izjemno težkim gospodarskim položajem Jugoslavije, kjer je poleg notranjih slabosti tudi vse bolj izražen vpliv svetovne recesije. Ukrepi, ki smo jih sprejeli, da bi obrzdali nesmotrno trošenje dohodka in pospešili gospodarski razvoj, bodo v letošnjem letu, pa tudi vsaj še v prihodnjem, delovali »zaviralno« na gospodarski razvoj in s tem seveda tudi na poslovanje. Dejstvo je, da rezultati ob polletju ne bodo tako dobri, kot smo jih načrtovali, ponekod pa bodo celo izrazito slabši. Večje število temeljnih organizacij bo že ob polletju prigospodarilo izgubo, še več pa jih bo najbrže ob koncu letošnjega poslovnega (in koledarskega) leta. Dohodka bo torej že ob polletju znatno manj in zato bi morali delavci v združenem delu posvetiti letošnjim polletnim bilancam mnogo večjo pozornost, kot so jo v minulih letih. Pri tem kajpak ne gre le za analiziranje lastnih slabosti v poslovanju in za poskuse odpravljanja le-teh. Združeno delo zavoljo zmanjšanega dohodka nima kaj prida sredstev za akumulacijo in tudi ne za pokrivanje čedalje večjih pogodbenih in družbenih obveznosti. Tudi notranje rezerve so dokaj izčrpane. Vendarle je moč do konca letošnjega leta v poslovanju TOZD marsikaj še izboljšati.
Hkrati pa bi morali delavci v združenem delu bolj natanko »pogledati«, kako trošijo dohodek v drugih »sferah«, k tistim porabnikom dohodka, kamor doslej niso imeli dovolj vpogleda, skorajda nič pa niso mogli vplivati na porabo teh organov ali organizacij. V planih dejavnosti družbenopolitičnih skupnosti, organov teh skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti materialne in nematerialne proizvodnje se najbrž skriva dokaj rezerve, ki jo gospodarstvo v ustalitvenih naporih tako zelo potrebuje, in ki mu je hkrati primanjkuje zavoljo prehudih obremenitev — odmerjanja dohodka za druge namene. Delavci v združenem delu morajo torej zahtevati poročila SIS in drugih porabnikov družbenega dohodka o njihovem že opravljanem delu, analizirati ta poročila, ovrednotiti skladnost potrošenih sredstev z opravljenim delom in s plani. Predvsem pa bodo morali ob ugotavljanju lastnih poslovnih rezultatov in s tem tudi možnosti za nadaljnji razvoj (ki naj bi temeljil le na dejansko doseženem dohodku) ponovno preverjati skladnost planov prej omenjenih porabnikov dohodka z dejanskimi možnostmi zajemanja dohodka za te namene. Le tako bodo razprave ob polletnih bilancah dosegle osnovni namen, prispevale k boljšemu gospodarjenju z ustvarjenim dohodkov in k ukrepom za doseganje večjega dohodka. To pa je seveda tudi namen stabilizacijskih prizadevanj.
,	Boris Rugelj
Zaposliti izšolane!
Ni dolgo tega, kar smo na ljubljanski TV gledali oddajo »v živo« — »Zaposliti zaposlene«. Prav v tej oddaji pa smo tudi slišali opomin matere, da je treba »zaposliti tudi nezaposlene«: sin, diplomiran gradbeni tehnik, že deset mesecev trka na vrata, a nikjer ne rabijo njegovega strokovnega znanja.
Na isti problem so opozorili tudi na zadnji skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje. Škodljivo je zapiranje vrat pred diplomanti strokovnih šol, letos bi jih morali zaposliti 26.000. Toda že prihajajo vse pogostejši signali, da združeno delo ne zaposluje niti svojih štipendistov. Tako ostajajo neizkoriščena sredstva, ki so jih potrošili za štipendije in kijih je združeno delo vlagalo v izobraževanje, hkrati pa strokovni kader z diplomami zažira v sklade za nezaposlene, v katerih se prav tako zbirajo sredstva združenega dela.
Izrazitejše zapiranje vrat, ki smo mu prek signalov priče že v teh mesecih, je resno opozorilo. Seveda bo šele jeseni znano, kolikšen je skupen obseg nezaposlenih iz generacije, ki je letos končala šolanje. Ne glede na to pa je že zdaj treba opozoriti, da se združeno delo pač sklicuje na dovoljeno letos zelo omejeno stopnjo zaposlovanja, toda hkrati se trend zaposlovanja nekvalificiranih in priučenih še nadaljuje, seveda v škodo diplomantov strokovnih šol. Če gradbeni tehnik išče delo, pa ga ne dobi, hkrati pa gradbinci izjavljajo, kako bodo prisiljeni iskati rezerve gradbenih kadrov, ki so zaposleni zdaj izven gradbene operative, tu nekaj res ni v redu. Med besedami in ravnanjem je očiten razkorak.
Zanimivo tudi je, kako gleda na pojav zapiranja vrat pred letošnjimi diplomanti Ekonomski inštitut pravne fakultete v Ljubljani. Njegov komentar je, da pomeni zapiranje vrat pred diplomanti pravzaprav monopol delavcev, ki ta čas razpolagajo s sredstvi. Ustvariti bi morali enakopravne pogoje za delo med zaposlenimi in še nezaposlenimi. To pomeni, da bi morali izločati manj sposobne in manj usposobljene in zaposliti bolj sposobne in bolj strokovno usposobljene. Hoteli ali ne, v to bomo pač morali nekoč »ugrizniti«, če hočemo prestrukturirati naše gospodarstvo, kar pa brez kadrovskega prestrukturiranja seveda ne bo šlo, tega ni mogoče doseči z »vojsko nekvalificiranih in priučenih.«
Sonja Gašperšič
V sedanjem obdobju, ko si na vse načine prizadevamo ustaliti naše gospodarstvo in odpraviti nekajletne napake, so še kaTto pomembni dobri gospodarski odnosi s tujino, saj so neločljivi del našega celotnega procesa družbene reprodukcije. Če kdaj, potem danes na vse kriplje vpijemo: čimveč izvoziti, čimbolj se vključiti v mednarodno delitev dela. Toda pri vsem tem bi vsakomur moralo biti jasno, da je bilo vse to aktualno že pred desetimi leti, le da smo vse skupaj jemali preveč neresno. O tem, kar danes ugotavljajo mnogi na raznih forumih, misleč, da so odkrili kdove kaj, pri tem pa še opozarjajo: morali bi, treba bi bilo, so sindikati zastavili konlffetno akcijo že pred časom, toda... Skratka, vsebina tokratnega klepeta bo to področje, o tem pa smo se pogovarjali s sekretarjem c^dbora sindikatov Slovenije za /mednarodno dejavnost Danilom Slivnikom.
Zveza sindikatov Slovenije je v zadnjem času tem problemom namenjala precejšnjo pozornost in del svoje dejavnosti usmerila v širše seznanjanje svojega članstva z nalogami slovenskega gospodarstva in združenega dela na področju ekonomskega sodelovanja s tujino. Na podlagi stališč, ki jih je sprejela s tega področja, je v nekaterih organizacijah združenega dela pripravila širša posvetovanja na to temo. Kakšen je bil namen teh posvetov? ■
Predvsem ta, da bi spodbudili sindikalno članstvo za poglobljeno obravnavanje mednarod-
spevkov pri iskanju temeljev za oblikovanje naših strateških razvojnih usmeritev pa tudi neposredne ekonomske politike, družbene organiziranosti in samoupravne usposobljenosti na tem področju.
Kakšne so torej ugotovitve?
Pri oblikovanju stališč moramo predvsem izhajati iz gospodarskega sodelovanja s tujino v celoti. Pri tem je treba v polni meri uveljavljati načela nove mednarodne ekonomske ureditve. To je edini pristop, ki lahko da zadovoljive rezultate in ki lahko pripelje tako do intenzivnejše vključitve jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva v mednarodno delitev dela kot tudi do uveljavitve nove mednarodne ekonomske ureditve.
V celoti gledano je bilo gospodarsko sodelovanje naše države s tujino v preteklosti vedno podrejeno našim razvojnim potrebam, pri tem pa naš razvoj ni bil nikoli celovito opredeljen v vseh variantah.
Iz tujine nista pritekala samo znanje in tehnologija, ampak tudi dodatna akumulacija. Ker je bila/osnovna slabost našega razvoja v tem, da ni bilo prave povezave med izvozom in gibanjem družbenega proizvoda ter še posebej industrijske proizvodnje, je bilo naše gospodarsko sodelovanje s tujino skoraj vedno samo plod trenutnih razmer na domačem tržišču in konjunkturnih povpraševanj v tujini. Izvoz se je gibal skoraj vedno samo v obsegu, ki so ga narekovale potrebe organizacij združenega dela po deviznih sredstvih za pokrivanje
nih ekonomskih procesov in seveda tudi za čim večji lasten prispevek pri preseganju problemov na področju našega gospodarskega sodelovanja s tujino in pri doseganju boljših rezultatov. Po drugi strani pa so ta posvetovanja pokazala vrsto odprtih problemov, ki so lahko dobra podlaga pri iskanju rešitev na tem področju v prihodnje.
Rezultati so torej zelo zanimivi in pomembni. Ni se pokazalo samo, kaj smo dosegli v boju za uveljavitev načel nove mednarodne ekonomske ureditve v naših gospodarskih odnosih s tujino, ampak je prišel do izraza tudi celoten splet problemov, ki se pdjavljajo pri vključevanju slovenskega gospodarstva v mednarodno delitev dela nasploh.
V tem smislu predstavljajo rezultati nedvomno enega od pri-
uvoza, ni pa bil dejavnik razvoja in boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Tako je v blagovni menjavi s tujino nastajal velik primanjkljaj, neugodni trendi pa so pripeljali tudi do povečanja naših zadolžitev v tujini.
Pri analiziranju opisanih neugodnih gibanj v naših gospodarskih odnosih s tujino prav gotovo ni dovolj, če izhajamo samo iz ocene, da je vzrok za to stanje v delitvi dohodka in družbenega proizvoda, ki jasno kaže na povečanje neskladja med stvarno razpoložljivim dohodkom in vsemi oblikami porabe.
Ne glede na to, da je ta ocena točna, je bilo na vseh posvetovanjih jasno izraženo stališče, da nikakor ne moremo sprejeti usmeritve, ki bi vodila k zmanjševanju porabe, razen če gre za krat-
koročne stabilizacijske ukrepe, temveč da je treba iskati takšne rešitve, ki bodo vodile k povečanju proizvodnje in produktivnosti dela.
Pokazalo se je, da je treba iskati rešitve za uravnoteženje naše tekoče plačilne bilance v večjem prodoru našega združenega dela na svetovno tržišče in nikakor ne v restrikciji uvoza ali pa celo v širšem zapiranju našega gospodarstva pred vplivi mednarodnih ekonomskih tokov. To je edini pristop, ki lahko zagotovi
naš družbenoekonomski razvoj, našo večjo vključitev v mednarodno delitev dela, pa tudi oblikovanje novih gospodarskih odnosov v svetu.
Ko so v organizacijah združenega dela razčlenjevali vzroke za nizek delež v našem celotnem izvozu blaga in storitev, s tem pa tudi za velik primanjkljaj v plačilni bilanci, so podali vrsto zanimivih ugotovitev, ki so povzročile probleme v našem družbenem delu in v gospodarstvu nasploh.
Temeljni problem našega vključevanja v mednarodno delitev dela je naša (ne)konkurenč-nost. Cene našega blaga in storitev so previsoke in po nekaterih ocenah presegajo cene na svetovnem tržišču za 20 do 30 odstotkov, kar močno zmanjšuje možnosti naših izvoznih naprezanj. V vseh organizacijah združenega dela so poudarili, da je to posledica naše nizke produktivnosti dela, ki se zelo počasi povečuje. Zaradi spiralnega dvigovanja cen postajajo na domačem trgu nekonkurenčne tudi posamezne visoko produktivne tehnologije, zato pa se tudi organizacije združenega dela, ki so na tej podlagi proizvodnjo usmerile v izvoz, ne morejo otresti problemov, ki obremenjujejo naše gospodarstvo v celoti. Zdaj, po devalvaciji, pa je obratno: večina se je usmerila v izvoz, zapostavljajo pa domači trg. Ugotavljamo tudi, da slaba razvitost naših proizvodnih sredstev, organizacije dela in tehnološke usposobljenosti nasploh terjajo previsoke proizvodne stroške, ki jih v zadnjem času v mednarodni menjavi ne morejo v zadostni meri preseči niti izvozne spodbude in olajšave.
Pokazdla se je vrsta odprtih vprašanj, ki izvirajo bodisi iz nedorečenosti in neizdela-nosti sistemskih rešitev na tem področju, ali pa imajo svoje korenine tudi v naši samoupravni organiziranosti nasploh.
Samoupravno sporazumevanje in organiziranje, ki je temelj združevanja našega dela, prav na področju gospodarskega sodelovanja s tujino ne daje ustreznih rezultatov. Ko gre za nastopanje na tujih tržiščih, kjer je potrebno usklajeno delovanje našega združenega dela v celoti — saj lahko le tako pridejo do izraza vsi razpoložjivi potenciali naše družbe — organizacije združenega dela še vse preveč rade in prepogosto izhajajo iz svojih interesov in splošne interese našega gospodarstva potiskajo ob stran. To se kaže zlasti v zamujanju pri podpisovanju samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na izvajanje investicijskih del v tujini. Vzroki za zamude niso le proceduralne narave, ampak predvsem plod različnih parcialnih interesov posameznih organizacij združenega dela. Rešitev je prav gotovo v tem, da TOZD, povezane v skupnosti, ki izvažajo blago in storitve, to svojo dejavnost po obsegu in strukturi ustrezneje načrtujejo in vnaprej določijo obseg standardov in strukt uro stroškov svojega vloženega dela ter v samoupravnih sporazumih in planskih aktih opredelijo delež udeležbe v skupnem prihodku za posamezne vrste blaga in storitev.
Daleč najbolj kritično stališče pa je bilo na posvetovanjih izrečeno na račun ukrepov in rešitev s področja administrativnega uravnavanja našega gospodarskega sodelovanja s tujino.
Povsod so poudarili, da administrativni ukrepi ne sledijo naši politični usmeritvi na tem področju, in da so vse preveč nagnjeni h kratkoročnim in trenutnim gibanjem v naših ekonomskih odnosih s tujino, niso pa plod sistematičnega pristopa in odraz jasne ter strateško usmerjene ekonomske politike z jasno opredeljenimi dolgoročnimi gospodarskimi cilji in prednostmi.
Znotraj sistema administrativnega ukrepanja se pojavlja dovolj prostora za nesamou-pravno ali protisamoupravno vedenje gospodarskih subjektov v našem združenem delu, ki ima svoj odraz v izigravanju predpisov in nespoštovanju sprejetih nalog in usmeritev. Naj naštejem samo nekaj primerov: niso izenačeni pogoji med tistimi OZD, ki imajo skupna vlaganja v tujini, in tistimi, ki teh vlaganj nimajo; nadalje ni rešen odnos med uvozom surovin in polizdelkov, nerešeno je vprašanje uvoza reprodukcijskega materiala, zamudno pridobivanje raznih soglasij itd. Predvsem pa prevelika togost ter neprilagodljivost administrativnega ukrepanja v celoti.
Peter Stefanič
Samoupravno sporazumevanje kot ščit za izsiljevanje višjih cen repromateriala
r

Do novih cen »za vsako ceno«!
v
Samoupravni sporazumi o skupnem prihodku, skupnem dohodku, poslovno-tehničnem sodelovanju in drugi podobni samoupravni sporazumi, ki jih letos sklepajo delovne organizacije med seboj, v mnogih primerih niso, kot sodi Rudi Kropivnik, nič drugega kot spodkopa vanje družbene ureditve! Čeprav je moč razložiti množičen pojav takšnih samoupravnih sporazumov, ki po svoji vsebini nasprotujejo bistvu zakona o združenem delu, z vrsto »zakonitosti«, ki že lep čas vladajo na našem trgu, vendar zanje ni opravičila. Bolje rečeno, ne bi smeli iskafi opravičila za tiste delavce vzdru-ženem delu, ki takšne sporazume oblikujejo in tudi za tiste ne, kijih podpisujejo, čeprav vedo, da niso pravilni. Ti sporazumi spod-kopujejo dobre poslovne običaje, maličijo določila zakona o združenem delu (po katerem naj bi ti sporazumi nadomestili — v perspektivi — dosedanje kreditne odnose, administrativno določanje cen, razporejanje deviz itd. itd.). Ti odnosi nikakor ne spodbujajo dobrega gospodarjenja, pač pa nasprotno celo podirajo cilje družbenoekonomske stabilizacije in razvrednotijo ukrepe, ki smo jih sprejeli, da bi hitreje ustalili gospodarska gibanja. Spričo zahtev,, ki se pojavljajo v teh samoupravnih sporazumih, je povsem na dlani, da so cilji devalvacije v nevarnosti, kajti vsi ti sporazumi skupaj terjajo v bistvu eno— dvig cen posameznih izdelkov — čeprav na mnoge načine, med njimi nekatere zelo prefinjene in težko dokazljive. Ob vsem tem je seveda težko iskati opravičilo v vzrokih, ki so bortovali tako množičnemu pojavu sporazumevanja na izsiljevalski način (postal je pravi sistem, trdi Mitja Švab, ki mu bo težko priti do živega). Analize, ki. šo jih opravili družbeni pravobranilci samoupravljanja namreč nedvoumno dokazujejo, da so »manipulacije« v sporazunih zapisane zavestno s točno in vnaprej določenim ciljem — dvigom cene za vsako ceno.
Za dvigovanje cen izdelkov, polizdelkov ali surovin je torej
Jože Denac: — Za tole iverko plačujemo približno dvakrat več, kakor »dovoli« zvezni zavod za cene...
dobro kakršnokoli sredstvo. Celo samoupravne pravice pridejo prav, in ti sporazumi so jih izmaličili tako zelo, da so postale svoje pravo nasprotje.'Ko smo se v nekat erih delovnih organizacijah pogovarjali o sporazumih, ki so jih poslali v podpis njihovi dobavitelji, so nam pokazali nekaj čudovitih »primerkov«. Takšen »biser« je nedvomno osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju deviz za zagotavljanje bakra za proizvodnjo lak žice, ki naj bi ga podpisali potrošniki te žice skupaj s proizvajalcem. Sklicuje se sicer na 68. člen zakona o deviznem poslovanju, vsebuje pa reci in piši šest (!) členov, katerih bistvo je, da se porabniki lak žice zavezujejo, da bodo 20 odstotkov vrednosti kupljene žice poravnali v devizah, oziroma »združili devize za zagotavljanje bakra za proizvodnjo te žice.«
Nikjer seveda ne piše, da v primeru, če porabniki žice odklonijo tak način plačevanja tega repromateriala, proizvajalec ne bo hotel žice več dobavljati ta-
kemu upornemu kupcu. Je pa iz prakse to vsakomur jasno.
Ko smo se pogovarjali z direktorjem direkcije za repromate-rial pri Iskri commerceu Stanetom Vlepičem, nam je dejal: »Letos bodo Iskro samo »samoupravno« postavljene zahteve za povečevanje cen veljale kakih 500 milijonov dinarjev, od tega pa jih bomo morali, če bomo hoteli dobiti repromaterial, okoli 80 milijonov plačati v devizah. Zraven pa velja seveda prišteti še »normalno« povečevanje cen bakra in drugih surovin in re-promaterialov, se pravi tisto povečevanje, ki ga odobri zvezni zavod za cene. Tako se je baker do letošnjega leta podražil za 30 odstotkov, letos pa še za 17. Toda vse to proizvajalcem bakra in njegovim primarnim predelovalcem še ne zadošča, da bi pokrili svoje apetite.«
Baker je velik problem Iskre. Zavojo zahtev dobaviteljev po višji soudeležbi pri novih naložbah, ki naj bi se realizirala skozi višjo ceno (!) bakra, zahtev po deviznih participacijah, zahtev po večjem lastnem deležu pri skupnem dohodku (kar naj bi se tudi odražalo skozi višjo ceno bakra). Zavoljo bakra prihaja v posameznih temeljnih organiza,-cijah do izpada proizvodnje, ponekod zbirajo v skladiščih zadnje ostanke zalog, ki bodo zadoščale še za nekaj dni, potem pa...
»Bazna industrija raje izvaža,« trdi Stane Vlepič, »kot bi prodajala doma. Dobri stari poslovni običaji ne veljajo več, o cenah se je z dobavitelji nemogoče pogovarjati, kakovost polizdelkov pada. Pa tudi dobavni roki ne drže več.«
Valjarna bakra in aluminija Sevojno zahteva od predelovalcev bakra posojilo za izgradnjo nove proizvodne zmogljivosti. Na Iskro naj bi odpadlo 26 mili-jonov dinarjev od skupnega posojila. Toda SOZD Iskra nima dovolj sredstev, da bi lahko to in t druge podobne zahteve pokrila,
»... Na tej podlagi se je močno uveljavilo odločanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela o pravicah, ki jim neodtijljivo pripadajo. Zasebnim izrekanjem in po svojih delegacijah in delegatih neposredno urejajo medsebojne odnose pri delu in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev. Dohodek kot podlaga njihovega materialnega položaja in njihovih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravicčedalje bolj spodbuja smotrno odločanje, samoupravno združevanje dela in sredstev ter usklajevanje delovnih in razvojnih načrtov. S svobodno menjavo dela delavcev v materialni proizvodnji in delavcev v družbenih dejavnostih se tudi te dejavnosti čedalje bolj vključujejo v enoten sistem združenega dela. S tem se vedno bolj ukinja posredovanje države v teh odnosih...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
v________________________________________________y
poleg tega pa naj bi teh 26 milijonov posodila za dobo 10 let ob 7-odstotnih obrestih.
»Posebne« storitve
»To je, kot bi jim sredstva podarili,« trdi Stane Vlepič. »Ker pa tega nismo podpisali, nam valjarna v juliju ni več dobavila bakra, prav pred kratkim jta nas je obvestila, da ga tudi v avgustu ne bo, če samoupravnega sporazuma ne bomo podpisali do 20. julija.«
Problem predstavljajo tudi polizdelki iz drugih barvnih kovin in črne metalurgije. Zakaj bi na primer železarne pločevino prodajale doma po nižji ceni, kot jo lahko dosežejo na svetovnem trgu? Tako razmišljajo kajpak v železarnah, ki jim pločevina, prodana domačim predelovalcem, ne prinese nikakršnih deviznih pravic, čeprav jo kovinska in elektroindustrija tudi nekaj izvozita. Če bi bili samoupravni sfjorazumi naravnani tako, da bi tucli proizvajalci polizdelkov imeli pravico do dela deviz, ustvarjenih z izvozom končnih izdelkov, do teh zadreg najbrž ne bi prihajalo v tako velikem obsegu. Te zahteve je seveda moč razumeti. Nikakor.pa ni mogoče pristati — vsaj načeloma ne, kajti porabniki o tem sodijo drugače — na takšne oblike samoupravnih sporazumov, ki skozi najrazličneje oblike soudeležbe pri skupnem prihodku ali dohodku izsiljujejo višje cene. Tako na primer OKI iz Zagreba kupcem ne da jrolovi-nilne folije, če le-ti ne pristanejo na plačilo posebnih storitev, v tem primeru laboratorijskih (ki v aneksih k samoupravnim sporazumom niso niti površno opisane). Cena teh storitev pa za po-samezhe vrste folij skorajda doseže ceno same folije, kar pomeni dejansko dvakratno podražitev polivinilne foli je ...
»Uradna« “"v in »samoupravna« cena
V Marlesu so izračunali, da bi letos na račun pritiskov dobavi-
teljev morali odšteti skoraj 100 milijonov dinarjev'več za nakup repromateriala, kot so načrtovali v letnem planu. V prvi polovici leta so namreč dobili v podpis 20 takšnih samoupravnih sporazumov. V 16 sporazumih dobavitelji neposredno zahtevajo višje cene, v 4 pa proizvajalci iveric in drugih podobnih plošč terjajo višje tako imenovane kompren-zacije. Proizvajalci in porabniki ivericsose svojtas dogovorili, da bodo del razlike med dovoljeno ceno za iverice in proizvodnimi stroški zanje pokrili jxr posebnem ključu.
»Seveda, priznavamo, da je cena iveric, kakršno dovoljuje zavod za cene, nesmiselno majhna,« nam je v Marlesu dejal Jože Denac, direktor sektorja nabave.« Zato tudi pristajamo na znatno višjo ceno. Težave pa nastopijo potem, ko želimo višje proizvodne stroške vkalkulirati v ceno izdelka, kajti zavod za cene priznava kalkulacije na osnovi dovoljenih cen in dovoljenih povišanj ie-teh.«
Letos pa so z ivericami vendarle nekoliko pretiravali, saj zahtevajo za nekatere vrste kar za 115 odstotkov višje kompenzacije. Proizvajalci laminatov so kupcem (med njimi je tudi Marles) ponudili v podpis samoupravni sporazum, katerega jedro je pristanek na povečanje čen laminatov za 20 odstotkov. Najvišji zahtevek za dvig cene surovine pa je poslala neka tovarna, katere imena pa nam v Marlesu niso hoteli povedati: za 130 odstotkov.
»Razumemo, da cene rastejo,« pravi Jože Denac. »Toda ne - morejo nam jih zviševati kar na vsaka dva meseca in zraven groziti, dane bodo pošiljali naročenega repromateriala. Na tak^ način ni moč ^poslovati,, saj ne moremo napraviti nikakršnega plana, izračunati stroške, zagotoviti našim kupcem dobavne roke itd. Vse do nedavnega smo | pristajali na zahteve dobavite-J J jev,- zdaj pa ne moremo in no-' j čemo več. Za primer: še nikoli j nam proizvajalci iveric niso po-| slali ob zahtevi po višji kompen-
zaciji tudi njihovih stroškovnih kalkulacij...«
Letos je na primer kolektiv Stola iž Kamnika dobil v podpis kar 28 takšnih samoupravnih sporazumov, v katerih dobavitelji zahtevajo višje cene. Skupna vrednost zahtevkov presega 55 milijonov dinarjev. Za primerjavo, lani je Stol Od 1,4 milijarde doseženega skupnega prihodka prigospodaril 336 milijonov dohodka ter ustvaril 44 milijonov din akumulacije. -Kolektiv, ki letos tako ali tako ni na dobrem -gospodarskem položaju, se je takšnemu izsiljevanju uprl ter sprožil plaz podobnih reakcij v vsej pohištveni industriji. Uprla pa se je tudi druga predelovalna industrija.
Predelovalna industrija se je torej opogumila in obvestila ustrezne republiške organe, zbornico, komite za tržišče in cene, družbene pravobranilce samoupravljanja, CK ZKS... (mnogi pa se še vedno bojijo javno govoriti o tej problematiki, kajti, kot trdijo, družbena akcija do sedaj še ni dala želenih sadov in ne bi radi zavojo »predolgega« jezika ostali brez repromateriala). Družbena akcija zoper ne-samoupravne »samoupravne sporazume« je stekla in o njenih dosežkih bomo kajpak kar se da tekoče poročali.
Za konec pa navedimo še primer. ki ga je anonimnega, vendar zelo zanimivega, navedel pomočnik družbenega pravobranilca samoupravljanja Mitja Švab. V celotni reprodukcijski verigi so si s »samoupravnim sporazumom o soudeležbi pri skupnem dohodku razdelili »pogačo« vsi proizvajalci v tej verigi. Toda če finalist, tako piše v Cnem izmed zaključnih členov sporazuma, na trgu ne doseže cene, kakršna naj bi bila p« seštevku njihovih deležev, gre to na račun njegovega deleža skupnega dohodka. Riziko torej nosi finalist povsem sam, vsi pred njim pa so si z izsiljevanjem zagotovili delež, neodvisen od tržnih ra-] zmer. Kak jx>seben komentar j podobnim primerom najbrž ni ! potreben...	Boris Rugelj
Slovenija: O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
Rabimo konkretne odgovore!
Ko je letos sp»mladi Skupščina _ SR Slovenije sprejela Zakon o usmerjenem izobraže-vanju, so delegati delili mnenje družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji, naj bi na preosnovano usmerjeno izobraževanje prešla-šele generacija v šolskem letu 1981-1982. Stvari je treba dobro pripraviti; ne smemo si privoščiti improvizacij, ki bi družbeni reformi na področju vzgoje in izobraževanja ne le jemale ugled, temveč tudi zameglile njene vsebinske poudarke in cilje.
V teh šolskih psočitnicah imajo p»lne roke dela vsi, ki so kakorkoli odgovorni za temeljite priprave na usmerjeno izobraževanje. Koncem maja je svet za vzgojo in izobraževanje republiške konference SZDL sprejel usklajen akcijski načrt priprav za
izvedbo usmerjenega izobraževanja v šol. 1. 1981-82 z rokovnikom. Obsežne priprave v zvčzi s izobraževafnimi programi, racionalno rezporeditvijo šolske mreže, učbeniki že potekajo.
Po usklajenem, akcijskem načrtu priprav imajo svoje posebne naloge seveda tudi sindikati. To niso strokovna opravila, zato pa nič manj pomembne družbeno-piolitične akcije, da bi se združeno delo uspx>sobilo za nove naloge usmerjenega izobraževanja. V sklop tovrstnih priprav je sodil tudi junijski posvet o kadrovski dejavnosti v združenem delu, s posebnim poudarkom na uveljavljanju usmerjenega izobraževanja, ki sta ga pripravila RS ZSS in Gospodarska zbornica SRS.
Še posebej pa se morajo sindi-
kati angažirati v pripravah na izvajanje proizvodnega dela in -delovne prakse učencev v združenem delu materialne proizvodnje. V drugem polletju šolskega leta 1981-82, se pravi februarja 1982. leta, mora biti vse dobro premišljeno in pripravljeno za »start« učencev v združenem delu. Le-to se mora pripraviti, da bo odtlej sprejelo na proizvodno delo in delovno prakso letno 26.000 učencev, ali povedano drugače, od februarja 1982. leta dalje T>o po tovarnah nenehno okoli 3.500 učencev. Za ta »veliki sprejem« pa je treba še marsikaj pripraviti.
V septembru in oktobru bodo slovenski sindikati opravili nekaj regijskih posvetov, na katerih bodo skupaj z združenim delom iskali odgovore na še odprta
vprašanja. »Papirnato« zamisel o tem. kako naj v Sloveniji poteka proizvodno delo in delovna praksa učencev, si cer imamo, zasnova-je že uradno sprejeta, toda združeno delo rabi konkretne odgovore. Prvi tak posvet bo sredi septembra in ga republiški svet pripravlja skupaj s Tovarno avtomobilov v Mariboru, na njem pa bodo sodelovali predstavniki kakih 15 delovnih organizacij kovinske stroke severovzhodne Slovenije. Na sindikate že prihajajo.mnoga vprašanja, na katera bo treba odgovoriti konkretno. Naj nekaj teh naštejem: katere elemente vgraditi v samoupravni; sporazum med izobraževalno organizacijo in orga« nizacijo materialne proizvodnje, ki bo izvajala delovno prakso; katera dela in opravila izbrati za
..
učence, da bodo teoretično znanje lahko dopolnjevali s pratkič-nim. spoznavali tehnologijo, proizvodni proces, konkretno delo, gospodarjenje in samoupravljanje; kakšen strokovni in družbenomoralni profil naj imajo inštruktorji, kako jih pedagoško usposobiti, iz katerega denarnega vira financirati njihovo delo, da ne bi bile obremenjene le tiste OZD, ki bodo izvajale delovno prakso; katere delovne organizacije bodo imele vse pogoje za opravljanje delovne prakse; eden težkih pro-
Piše: Sonja Gašperšič
blemov, na katerega mnogi opozarjajo, je tudi, da učencev marsikje ni mogoče vključiti v neposredno proizvodnjo, saj bodo v tovarni le dvakrat po 5 dni, itd. Očitno ne bo toliko problemov okoli mladine, ki je že doslej imela praktično delo (60%), težave bodo za delovno prakso ostale mladine, saj naj bi tudi učenci družboslovnih šol opravljali delovno prakso v materialni proizvodni. Izjeme kaže za zdaj storiti nemara le pri učencih zdravstvenih šol. Kaže, da je »trdih orehov« res mnogo, in da je treba poiskati odgovor še na marsikatero dilemo, da ne bi stvari improvizirali ali delovno prakso ogradili ,z rutinskimi in pomožnimi deli. Slabih izkušenj, domačih in iz drugih republik, smo imeli doslej na pretek.
Delovni posvet v SOZD Združena podjetja strojegradnje
Pomanjkljivostim je treba biti kos
/----------------------------------------------------------
»... Da bi dosegli večjo produktivnost dela, nas čaka pomembna naloga, da izboljšamo sistem delitve po delu, tako da bo postal glavna spodbuda za produktivnost in tudi za uspešnejše uveljavljanje in učinkovitejše poslovanje sploh. Zdaj se s tem precej ukvarjamo. Toda tudi tu moramo bolj odločno premagovati odpore in odpravljati slabosti. Ne smemo dopustiti uravnilovke, prav tako pa ne smemo dovoliti neupravičenih razlik, za katerimi ni ustreznega delovnega prispevka in ki se spreminjajo v privilegije na račun drugih. Takšnje težnje in pojave moramo preprečiti. Porajajo namreč upravičeno nezadovoljstvo delavcev in nam povzročajo družbeno in politično škodo...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
V____________________________________________________________________________________________^
V sestavljeni organizaciji združenega dela Združena podjetja strojegradnje so naredili temeljito analizo uresničevanja zakona o združenem delu. Pravzaprav so v pretežni meri naravnali vsebino analiz na preverjanje ustreznosti njihove samoupravne zakonodaje, še posebej pa samoupravnega sporazuma o združevanju. Predvsem o tem so govorili tudi na minulem delovnem posvetu najbolj odgovornih družbenopolitičnih in strokovnih delavcev delovnih organizacij in sestavljene organizacije. Ta delovni posvet sta sklicala predsednik koordinacijskega odbora sindikata v SOZD in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, kar samemu posvetu daje prav gotovo širše razsežnosti. Na sklicatelje pa opozarjamo predvsem zato, ker bi kazalo marsikdaj takšno obliko delovnega dogovarjanja in posvetovanja izkoristiti tudi v drugih sestavljenih organizacijah. Še posebej tedaj, ko so gradiva tako dobro in kvalitetno pripravljena, kot so to storili v Združenih podjetjih strojegradnje.
Sedanja'sestavljena organizacija združenega dela — tako lahko sodimo po razpravi — je pomemben korak naprej pri odpravljanju razdrobljenosti proizvodnih kapacitet, programski neusklajenosti in boju zoper regionalne in lokalistične tendence zapiranja ter medsebojnega . konkuriranja na tujih trgih, kljub temu, da vsa pota sporazumevanja in dogovarjanja tudi v njej še niso našla najboljših smeri. Za sindikat je zato trajna politična naloga, da se zavzema in uveljavlja ne le združevanje v obliki fizičnih integracij temveč tudi na novih dohodkovnih odnosih. To velja tudi za oblikovanje odnosov v reprodukcijskih celotah, kjer sicer lahko opazimo pomembne premike, vendar pa je še zmeraj preveč ozkega, podjetniškega gledanja na dohodek. V primerjavi z drugimi sestavljenimi organizacijami združenega dela so Združena podjetja strojegradnje po svoje »rasla na skrivaj« in brez velikih strokovnih štabov. Tokrat pa že ugotavljajo, da je bila pravza-
prav to velika pomanjkljivost in neupravičena previdnost, zaradi česar je tudi proces povezovanja tekel počasneje kot bi lahko. Delo — predvsem strokovno — je slonelo zgolj na volonterizmu delavcev iz delovnih organizacij, ki so združene v SOZD. Če pa k temu dodamo, da se je zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov tudi prepočasi odvijalo uresničevanje zakona o združenem delu ter usklajevanje samoupravne zakonodaje v okviru sestavljene organizacije, potlej je naša ocena, da je SOZD »rasel po tihem« upravičena, kajti še zdaj nimajo povsem izdelanega sistema informiranja, ki bi prispeval h krepitvi zavesti o pripadno-
sti velikemu kolektivu slovenske strojegradnje.
Tokrat ne bomo posebej govorili o pomanjkljivostih samoupravne zakonodaje v sestavljeni organizaciji in tudi ne o prizadevanjih, da bi v skladu z novimi ustavnimi in zakonskimi določbami oblikovali prihodnji srednjeročni načrt razvoja, ki mora biti tesno vpet v širše planske dokumente (vprašanje je ali za SOZD zadostuje le program razvoja — saj je premalo obvezujoč) temveč želimo opozoriti zlasti na to, da družbenopolitične j organizacije niso povsem uresni-! čile svoje vloge v vsebinski, preo-! brazbi družbenoekonomskih
Predsedstvo RS ZSS
Za štiriletni mandat ZIS
Predsedstvo RS ZSS je na zadnji seji podprlo stališče slovenske ustavne komisije za spremembo ustavnih določil, ki zadevajo mandat predsednika zveznega izvršnega sveta. Njegov mandat naj bi tudi v prihodnje trajal štiri leta, predlagalo pa naj bi ga predsedstvo SFRJ. Predsednik ZIS ne bo mogel biti izvoljen več kot enkrat, člani pa ne več kot dvakrat. Spremembe ustave pa naj bi tudi v prihodnje omogočale predsedniku ZIS, da predlaga člane tega organa; odstop ali razrešitev predsednika ZIS pa naj bi tudi v prihodnje povzročila odstop oziroma razrešitev celotnega izvršnega Sveta.
Predsedstvo RS ZSS meni, da je predlagano ustavno dopolnilo (vsebuje tudi določbe o predhodnem postopku predlaganja kandidatov za izbor predsednika in članov ZIS v socialistični zvezi, in da vsako drugo leto v obdobju mandata ZIS zbori skupščine razpravljajo po posebnem postopku o poročilu o delu ZIS, ocenijo njegovo delo in se odločijo o zaupnici ZIS), dobra delovna osnova za usklajevanje okrog ustavnih dopolnil. Pri tem pa bo treba »razdelati« formulacijo »po posebnem postopku« inzamenjati določbe 349. člena ustave SFRJ.
■	M. H.
odnosov v sestavljeni organizaciji združenega dela. Sindikat se sicer lahko pohvali, kot razbiramo iz »ocene samoupravne preobrazbe in družbenopolitične organiziranosti SOZD«, z dobrimi rezultati na področju utrjevanja medsebojnega zaupanja, rekreacije, družbenega standarda delavcev in na področju kulture, vendar pa takšni rezultati glede na kongresne zaključke in stališča, ki jih je sprejela konferenca Zveze sindikatov Slovenije, niso zadostni. V vsebinski preobrazbi družbenoekonomskih odnosov v SOZD namreč zvezi sindikatov ni uspelo dovolj angažirati osnovnih organizacij in sindikalnih skupin v temeljnih in delovnih organizacijah. Zakaj so pobude in akcije sindikata »obtičale« v strokovnih službah in v krogih poslovodnih organov, bo kajpak treba še nekoč spregovoriti. Pa tudi o dejstvu, da so delegati v samoupravnih organih SOZD slabo povezani s svojo samoupravno bazo, da prihajajo delegati iz iste delovne organizacije na zasedanja v SOZD z neusklajenimi stališči in podobno. Morda bi kazalo v praksi uveljaviti primer Litostroja, kjer na tematskih konferencah ocenjujejo delo svojih članov v različnih organih in delovnih telesih SOZD, kar povečuje odgovornost deegatov pri sprejemanju stališč in širi krog zainteresiranih delavcev za odločanje.
Sicer pa še zapišimo, da je bila analiza izvajanja samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Združena podjetja strojegradnje in smernice o nadaljnjem razvoju v javni razpravi med delavci. Ob obilici pripomb, sugestij in opredelitev o sedanjih hibah samoupravnega sporazuma, dela in življenja v sestavljeni organizaciji velja nedvomno še posebej poudariti spoznanje delavcev, da je treba smele je stopiti po poti združevanja dela in sredstev ter se tako organizirati, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela imeli ne le vso pravico in možnost odločanja, temveč tudi sprotne informacije o gospodarjenju z njihovim dohodkom.
Kličemo Koper 21-854
Na zvezi je Boris Kralj, predsednik občinskega sveta ZS
Tudi če bi bilo poletje lepše, vsaj kar zadeva vreme, bi koprski družbenopolitični delavci v zvezi sindikatov ne imeli kaj dosti od tega, saj je v Kopru živahna družbenopolitična aktivnost. Bržčas ni treba poudarjati, da gre za uresničevanje aktualnih nalog pri gospodarjenju, saj v tej občini zevajo nekatere odprte rane.
Poleg Tomosa, kjer se že dalj časa trudijo urediti gospodarske in samoupravne razmere in določiti svoj razvoj v prihodnje, je tu zdaj še Cimos, ki se je zaradi nekaterih najnovejših ukrepov ekonomske politike znašel v hudih težavah. Sicer pa tudi drži, da lahko iščemo razloge za hude gospodrske stiske obeh kolektivov tudi v šepavosti enotne in celovite razvojne usmeritve motorne industrije Slovenije. Če pa k temu dodamo še slabosti, ki jih ima Cimos s Citroenom in drugimi ustanovitelji ter probleme, ki so nastali zaradi disparitete cen, potlej je jasno, da je zalogaj nalog, ki se jih je potrebno lotiti, resnično obsežen.
Ta čas pa v koprski občini poteka tudi vrsta aktivnosti, ki so pravzaprav že dalj časa v ospredju delovanja zveze sindikatov v naši republiki. Zapisati velja, da so se v Kopru med drugim temeljiteje lotili tudi problemov delitve po delu. Potrebno gradivo, ki se nanašana ne sprejem družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, je ta čas v javni razpravi. Kajpak je vse to povezano s pripravo na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, in kar je še pomembnejše, s konkretnim delom pri oblikovanju sistemov nagrajevanja v posameznih samoupravnih okoljih.
Po telefonu smo slišali, da je pri velikem številu organizacij združenega dela že doslej storjen temeljit premik na področju delitve po delu; s tem se še posebej lahko pohvalijo v koprski Luki. V občinskem svetu ugotavljajo, da-je svoje delo na tem področju v dobršni meri pravilno zaoral tudi svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke pri občinskem svetu zveze sindikatov.
Povsem razumljivo je, da so v Kopru te dni usmerjeni tudi k oblikovanju potrebnih dogovorov in akcijskih načrtov za stabilizacijo gospodarstva. O tem so na več sestankih spregovorili tudi predsedniki sindikalnih organizacij. Pripravljeni so takšni akcijski programi, ki so po. svoji vsebinski naravnanosti vpeti v srednjeročno načrtovanje.
Boris Kralj, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Korpu pa nam je ob koncu tudi povedal, da se zagnanost kaže tudi na drugih področjih . Te dni so se končale delavske športne igre, kjer je sodelovalo okoli 5000 delavcev ali četrtina vseh zaposlenih, kar je gotovo po-membnen podatek. Pa še tole: tudi ta prireditev je bila izvedena skrajno racionalno, saj so zanjo porabili celo manj sredstev kot lani.
Marjan Horvat
Dušan Gačnik
Srbija: O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
Večina se še vedno šola »na slepo«
Čeravno najdemo ponekod tudi dobre primere vključevanja učencev v proizvodno delo, še zdaleč ni uresničena osnovna zamisel o celoviti proizvodni praksi učencCv.
Hrupu, ki je nastal okoli učnih programov usmerjene šole, je vsekakor botrovalo nekaj naše mentalitete, saj nasploh novosti težko sprejemamo, toda dobršen del hrupa je povzročila tudi povsem upravičena kritika novega izobraževalnega sistema. »Kritiki« so prav gotovo imeli prav, ko so se postavili po robu velikemu številu razdrobljenih poklicev. V nekaj sto strokovnih usmeritvah, ki so jih ponudili srednješolcem, so bili tudi nekateri naravnost
smešni poklici: pomožni točaj pijače ali, nanašalec pene za britje. Ko so sprevideli nesmiselnost takšnega pridobivanja kvalifikacij, so odgovorni sestavljale! programov sklesali obširen spisek poklicev, kljub temu pa je na zadnji razpravi, ki jo je organiziral CK ZK Srbije, ugotovljeno, da je število poklicev še vedno nerazumno veliko.
Ta naša drobitev poklicev se zdi kot potrditev sarkastične vizije velikega humanista Russella, »da bodo ljudje bodočnosti vse vedeli o ničemer«. Razdrobljenost poklicev pa je samo delno vzrok, da proizvodno delo učencev ni zavzelo tistega mesta, ki
mu ga je reforma namenila. Najpoglavitnejši vzrok je vendar v tem, da kljub široki javni razpravi o Načrtu preosnove izobraževanja niso bile delovne organizacije že na samem začetku vključene v vse tisto, kar se je v šolah dogajalo. V večini organiz-cij združenega dela sploh niso načrtovali kadrovskih potreb za določene poklice in profile strokovne usposobljenosti, zato se »usmerjene!« še naprej-šolajo »na slepo«, kot so se šolale predhodne generacije.
Ure praktičnega pouka so pripravile druga presenečenja. Iz šole v tovarniške obrate so z učenci prihajali njihovi učitelji,
ki se tam seveda niso najbolje znašli, pa so hitro »zbrisali«, v tovarni pa nihče ni bil določen, da bi delal z učenci. Mladi so se sprehajali od enega stroja do drugega, brez razlage opazovali nekaj, kar seveda niso mogli v celoti razumeti, a delavci si zopet niso upali, da bi jim prepustili stroje; nekaj iz strahu, da kaj ne pokvarijo, ali da se ne poškodujejo, nekaj iz strahu, da ne bi sami izpolnili delovne norme, saj v tem primeru ne bi dobili nikakršnega nadomestila za delo z učenci. Taki prizori so bili zelo pogostni, vsaj v beograjskih šolskih centrih, pogostni so tudi še danes, in če že učenci dobe kakšno delo, je to največkrat pakiranje ali pospravljanje odpad-
kov in embalaže, kar seveda nima nič opraviti s poklicem, za katerega so se opredelili.
Pa vendar je bilo tudi nekaj dobrih primerov. Odlične rezultate je dosegel Šolski center »25. maj« v Valjevu; učenci imajo inštruktorje, delajo na pravih strojih, proizvajajo prave predmete in dele predmetov, toda vse to se odvija v strojnih delavnicah, ki so v lasti šole. Enaki re-
Piše: Radojka Jovanovič
zultati so' zabeleženi tudi v Izobraževalnem centru v Trsteniku, toda zopet gre za center, katerega ustanovitelj je tovarna »Prva petoletka«, in ki šola mlade ljudi za poklice, ki so njej potrebni, podobne primere lahko najdemo še v Boru, Sveto-zarevu, Nišu, v glavnem tam, kjer organizacije združenega dela tesno sodelujejo s šolskimi centri.
A kar zadeva Beograd, tudi tu so se razmere spremenile, potem ko so bile izrečene vse kritike na račun slabo organiziranega proizvodnega dela učencev, vendar končne ocene o popolnem uspehu še ne bi mogli izreči.
Po republiških odborih
Priprave pred drugo sindikalno konferenco
n
»...Še naprej veliko investiramo, kar je dobro. Ni pa dobro to, da so tudi nerentabilne naložbe, ki ne obetajo uspeha na domačem in tujem tržišču. Do neupravičenega podvajanja zmogljivosti in do drugih nesmotrnih investicij prihaja ponavadi takrat, ko se odloča mimo delavcev, torej tistih, ki bodo v bistvu neposredno in najbolj čutili posledice tega. V takšnih razmerah ni čudno, da so zmogljivosti premalo izkoriščene, da imajo nekatere organizacije probleme s prodajo svojih izdelkov, da poslujejo z izgubo, kopičijo zaloge in podobno. Vse to zmanjšuje produktivnost celotnega družbenega dela in možnosti za naš celotni napredek...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
Dopustniški dnevi prihajajo s polno paro, vendar to še ne pomeni, da po jen ju je delo v posameznih republiških odborih sindikatov. Sej res skoraj ni več, ker bi bilo težko zagotoviti sklepčnost, vendar je treba veliko dela in prizadevanj, da se izpeljejo že prej dogovorjene naloge. Tokrat smo obiskali tri republiške odbore, da bi jim »otipali pulz« in videli, s kakšnimi konkretnimi nalogami se ta čas ubadajo.
Elektroenergetika
Sekretar republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva Jože Leskovar je povedal, da nimajo na programu nobenih sej, vendar je v središču pozornosti urejanje ne- ; katerih zelo pomembnih vpra- i
šanj. Vsekakor bi lahko v to vrsto postavili urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju elektroenergetike. Podatki za letošnje prvo polletje namreč kažejo, da so izračuni na osnovi dejanskih stroškov in dohodka »navrgli« za nad novo milijardo dinarjev izgube, tako da letošnje poletje niti malo ne bo dopustniško, kose bo treba dogovoriti, na kakšen način bo moč pokriti to izgubo. Kot zanimivost naj dostavimo, da so bili statistiki malce presenečeni, ko so ugotovili, da nosijo levji delež pri izgubi elek-trogospodarstveniki in le dobro tretjino premogovniki.
V premogovništvu je ta čas največja zadrega v zvezi z likvidnostjo. Prevladuje mnenje, da bo v bližnjem obdobju tudi za sindikate na tem področju izredno ve-
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
Velenje
Analize in načrti
Po programu dela za letošnje leto je občinski svet zveze sindikatov Velenje oblikoval operativni načrt dela za obdobje maj — avgust 980.
Tako so maja ocenili rezultate gospodarjenja v letošnjih prvih treh mesecih in ustalitvena prizadevanja, opravili so več pogovorov v delovnih organizacijah o gospodarjenju, med drugim pa so pripravili še posvet o akciji »Tisoč delavcevsodelavcev«. Prejšnji mesec je več svetov in komisij ocenjevalo rezultate gospodarjenja, ocenili so družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje v Šaleški dolini ter sprejeli naloge pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja. V središču pozornosti pa so bila še stališča republiškega sveta ZSS o delitvi po delu ter uresničevanje zakona o združenem deMna področju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov.
Za julij je predvidena razprava o uresničevanju določil samoupravnega sporazuma o
minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev, ocenili bodo gospodarjenje v združenem delu Šaleške doline v mesecu maju ter uveljavljanje stabilizaicjskih programov. Svet za planiranje in ekonomsko politiko ter predsedstvo OS ZSS pa naj bi obravnavala planiranje zaposlovanja in prerazporeditev delovnega časa.
In Še načrti za avgust. Komisija za samoupravne in družbenoko-nomske odnose bo skupaj s predsedstvom OS ZSS obravnavala rezultate gospodarjenja v prvem polletju ter ocenila uresničevanji politike gospodarske ustalitve. Nadalje bodo velenjski sindikati obravnavali delo sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja ter delo organov samoupravne delavske kontrole irr služb pravne pomoči. Komisija za samoupravne in družbenekonom-ske odnose pa bo ocenila delovanje delegatskega sistema na vseh ravneh. Marijan Lipovšek
liko dela.
Prihodnji teden bo na izvršnem svetu — verjetno — zanimiva razprava o osnutku zakona o energetskem gospodarstvu. Videli bomo lahko, kakšna je kvaliteta analiz razvojnih možnosti naše energetike do leta 2000 in s kakšnimi dilemami se bomo vse morali spopasti.
V sindikatih na področju elektroenergetike ocenjujejo, da so bližnje najbolj pomembne naloge sledeče: priprava samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku in skupnem dohodku v prometu z električno energijo, potem samoupravni sporazum o delitvi skupnega dohodka in osebnih dohodkov (prav delo ob iskanju meril za nagrajevanje po delu se neposredno veže na pripravo 2. problemske konference slovenskih sindikatov) in še dogovor o samoupravni organiziranosti na področju elektroenergetike.
Veliko konkretnih nalog je tudi na področju planiranja, saj se pripravljajo temelji plana razvoja od 1981 do 85, obenem pa tudi projekcija razvoja do 1990. leta in tudi osnove razvoja do leta 2000. V zvezi s tem bo zanimivo dogovarjanje in sporazumevanje med uporabniki in izvajalci.
Kultura
Tudi sekretar, republiškega odbora sindikata delavcev kul- j ture Milan Bratec je povedal, da j je ta čas največ pozornosti ! usmerjeno na planiranje: »Razčiščujemo odnose v kulturi v zvezi z opredeljevanjem j temeljev plana razvoja od 1981 ; do 1985. leta. Menimo, da je J treba na tem področju nekatere : stvari spremeniti, saj so se ra- j zmere od lanskega do letošnjega | leta bistveno spremenile. Predv- j sem imamo ta čas opraviti z omejenimi možnostmi razvoja. Lanska stališča bo treba vsekakor ponovno pretresti. Predvsem bi rad opozoril na to, da bi morali v prihodnjem letu ali dveh paziti na to, da ne bi prizadeli tako imenovane žive kulturne ustvarjalnosti in da hi obenem zaščitili delovni in življenjski standard kulturnih ustvarjalcev.«
, Slišali smo tudi, da so ta čas »pred pragom« pomembne na-
loge v zvezi s pričetkom delovanja Cankarjevega doma, saj so razvojni načrti — tako se zdi — še popolna neznanka.
V	republiškem odboru pozorno spremljajo tudi zaključevanje razprave (konec bo sredi julija) o osnutku zakona o svobodni menjavi na področju kulturnih dejavnosti. Na tem področju se vsekakor nakazujejo velike in pomembne naloge in nikakor ne bo vseeno, če bodo ali ne bodo kulturni delavci tudi organizacijsko pripravljeni na te naloge.
»Še nekaj bi rad povedal,« je dejal Milan Bratec. »Zelo smo zadovoljni, ker smo pred nekaj dnevi uspeli z močnim angažiranjem sindikatov ustanoviti posebno izobraževalno skupnost za kulturo. To bo velikega pomena za prihodnje boljše načrtova-njei in izobraževanje kulturnih kadrov.«
Kemija
Tudi na področju kemije v sindikatih na Dalmatinovi 4 ta čas ni veliko dela, če bi ga skušali ocenjevati po številu sej, vendar s tem seveda ni rečeno, da dela ni. Sekretar republiškega odbora Franc Frohlich je povedal, da bi v zvezi s »sejninsko dejavnostjo« lahko opozoril le na dogajanje v prihodnjem tednu, sejo splošnega združenja kemije.
Drugače pa je ta čas v središču delovnih prizadevanj vse, kar je v zvezi s pripravami na 2. konferenco sindikatov Slovenije. Če bi stvari vzeli »povprek«, v bistvu analizirajo delovanje celotne panoge, kar še posebej velja za samoupravne sporazume o skupnih osnovah dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
V	republiškem odboru imajo za prihodnje obdobje v načrtu obiske petnajstih kemičnih tovarn. Ne gre samo za obiske, ampak za preverjanje konkretnih delovnih nalog v okviru stabilizacijskih prizadevanj, kar še posebej velja za dejavnost na področju inovacij, iskanje boljših rešitev pri delitvi po delu, pretres stanovanjskih pravilnikov in pa oceno uspehov pri humanizaciji dela.
Igo Tratnik
IZ SINDIKALNIH GLASIL REPUBLIK IN POKRAJIN
Ob obilici resolucij — malo stanovanj
Družbenoekonomski in samoupravni odnosi v stanovanjskem gospodarstvu tudi na FIrvaškem zaostajajo za splošnim ra- j zvojem. Res je sicer, da imajo sedaj milijon 450 tisoč stanovanj- > skih enot — polovica teh je bila zgrajena po vojni — vendar se j srečujejo s hudimi težavami pri lokaciji stanovanjskih sosesk. V / velikih industrijskih središčih gradijo kar 80 odstotkov vseh ' družbenih stanovanj. Kljub temu pa so ravno tu najbolj ostro j izražena socialna nasprotja. Združeno delo namreč ne more j zbrati dovolj sredstev, da bi lahko kljubovalo hitrim povečeva- \ njem cen stanovanj (20>odstotna letna rast cen). Če k temu do- j damo še dejstvo, da stane koristnika družbenega stanovanja ; kvadratni meter stanovanjske površine denimo dinar, podnaje- j mnika pa šest dinarjev, potlej je na dlani, da ima zveza sindikatov ; pri urejanju novih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu na j Hrvaškem še kako pomembne naloge. Treba bo tudi razbreme- j niti pritisk za gradnjo v velikih mestih, vendar pa ne z administra- > livnimi ukrepi, temveč z drugačno lokacijo proizvodnje. O vsem tem imajo na Hrvaškem že dolgo časa oblikovana stališča, vendar \ pa se stanovanja ne gradijo s stališči in resolucijami. Tako piše J Slavko Markovič v Radničkih novinah.
Izostanki z dela na kritični meji
i
Izostanki z dela so v Vojvodini dosegli kritično mejo. Kar 13 l milijonov delovnih dni je zaradi delovnih nezgod, porodniških i dopustov, nege bolnikov na domu in bolezni delavcev izgubilo | vojvodinsko gospodarstvo. Natančneje: 570 tisoč delavcev je ; lani zaradi bolezni izostalo z H ;la ter »prigospodarilo« skoraj 11 milijonov dni izostankov z dela. Manjše je število tistih, ki osta- * jajo doma zaradi porodniških dopustov, nege svojcev ali zaradi delovnih nezgod.
O tem je v minulem tednu razpravljal tudi pokrajinski svet | Zveze sindikatov Vojvodine, ki se je zavzel tudi za smotrmejšo organizacijo zdravstvene službe, saj čakajo delavci na zdravniški pregled včasih tudi tri do štiri dni. »Sicer pa se bo izostankov z dela treba lotiti zlasti v temeljnih samoupravnih okoljih, raziskati vzroke in naravnati delo tako,« piše Dolgozok v svojem uvodniku, »da bo tudi to področje začutilo stabilizacijski utrip.«
Kosovo: O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
Premajhna usklajenost
Dosedanje izkušnje preobrazbe izobraževanja na Kosovu so pokazale na določeno neusklajenost, na tavanja, čeravno se kadri planirajo in so podpisani samoupravni sporazumi med izobraževalnimi centri, organizacijami združenega dela ter samoupravnimi izobraževalnimi skupnostmi in skupnostmi za izobraževanje. Reforma vzgoje in izobraževanja na Kosovu se je pravzaprav začela že leta 1975, ko je bil ustanovljen Izobraževalni center »Josip Broz Tito« v Uro-ševcu>
Prvi direktor Izobraževalnega centra Muhamed Maljo-ku pravi, da so že ob formiranju tega centra upoštevali potrebe združenega dela po določenih kadrovskih profilih. Sprva
združeno delo ni bilo dovolj pripravljeno, da bi sprejelo vse, kar jim je center ponudil, šele kasneje so našli skupni jezik. — Menim, da smo vseeno kar hitro trasirali pot, vsaj kar zadeva sprejemanje splošnoizobraževalnih načrtov, pravi Mal joku, počasneje pa nastajajo dogovori glede strokovnega izobraževanja in organizcije proizvodne prakse. Proizvodna praksa ni prilagojena kadrovskim potrebam, zato se bojimo, da bodo generacije, ki prihajajo iz tega centra, premalo usposoblejene za svoj bodoči poklic. Po mnenju Maljoka bi morala proizvodna praksa potekati usklajeno, osnovna težava pa je v tem, da združeno delo ne more sprejeti na prakso velikega števila učencev, ker ga to preo-
bremenjuje. Medtem ko imajo učenci druge faze izobraževanja samo petnajstdnevno počitniško prakso, je redna praksa organizirana le na določenih delovnih mestih. Število ur delovne prakse ni primerno, zato bi morali v prihodnjem obdobju storiti mnogo več, da bi te pomanjkljivosti in\ neusklajenosti odpravili.
Jasnejšo podobo o poteku proizvodne prakse nam je posredoval direktor Tehniškega šol-j skega centra »Nikola Tesla« v Obiličn tovariš Ramandan Ljati-fi. Center sd ustanovili za po-1 trebe kombinata Kosovo, da bi | njemu zagotavljali potreben | strokovni kader. Tako je ta cen-j ter že od prvih dni svojega ob-j stoja center združenega delal J Po pripovedovanju Ramadana
Ljatifija poteka proizvodna praksa učencev v treh delih, prvi v kombinatu, drugi v delavnicah centra in tretji kot počitniška praksa, pa vendarle vse to ne zadostuje, da bi učenci obvladali predviden izobraževalni program za posamezne poklice. Učenci še vedno ne morejo postati nosilci proizvodnje, kot je to primer v drugih krajih in republikah. Ramadan Ljatifi nam je tudi dejal, da združeno delo nerado : izloča svoje strokovne kadre za inštruktažo učencev.
Z vprašanji proizvodnega dela in delovne prakse učencev so se v zadnjem času ukvarjale vse družbenopolitične organizacije, še posebej sindikati Kosova. Na zadnji seji Pokrajinskega odbora
sindikata za izobraževanje, znanost in kulturo so naglasili, da je nezadovojiva proizvodna praksa učencev odraz nezadostne gospodarske razvitosti in neenakomerne razmestitve proizvodnih kapacitet, kot tudi neprimerne gospodarske strukture. Tovrstni problemi se še posebej odražajo v drugi fazi srednjega usmerjenega izobraževanja. Poudarili so tudi, da pri tovrstnih šolah ni dovolj delavnic, laboratorijev in kabinetov, ali pa so v
Piše: Tomislav Kadič
njih zastarela proizvajalna sredstva, ki niso primerna za usposabljanje mladih za delo s sodobnimi proizvodnimi sredstvi. Da bi te probleme razrešili, so poudarili, bo potrebno angažiranje sindikatov in vseh družbenih struktur, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in vzgojo mladih. Prihodnja aktivnost mora biti usmerjena k izpopolnitvi novega vzgojnoizobraževalnega sistema, k oblikovanju novih programskih vsebin in strukture izobraževanja na vseh ravneh vzgojnoizobraževalnega procesa. Nekatere slabosti so sicer že odpravljene, so poudarili, toda v celoti jih je mogoče odpraviti le po poti samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja z združenim delom.
Financiranje krajevne skupnosti
Za skupne interese delavcev in krajanov
-	X
»... Obdobje med desetim in enajstim kongresom zveze komunistov je bilo v času, ko svet pretresajo velika vrenja in krize, eno najmirnejših v našem razvoju, kar je močna potrditev stabilnosti naše družbe in našega sistema. Obenem je bilo po uspehih in rezultatih eno najplodnejših. Kajti medtem smo izvedli bistvene spremembe^ naši družbeni biti v smeri vladavine združenega dela in resnične politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi. S tem je zaokroženo delo dolgoletnih revolucionarnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, predvsem pa tisto, kar smo ustvarjali in ustvarili v minulih treh desetletjih miru, svobodi in neodvisnosti. Delavskemu razredu so odprte nove, najširše perspektive...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
\^
Kako zagotoviti sredstva za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, je eno od ključnih vprašanj uresničevanja ustavne vloge te temeljne samoupravne družbene celice.
Nanj naletimo vedno in povsod, kjer govorimo o krajevni skupnosti, o samoupravnem življenju in delu v njej. In to kljub temu, da ustava zelo jasno določa in našteva vire financiranja teh potreb in dejavnosti v krajevni skupnosti. Takole je napisano v ustavi:
»... delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim Sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug ,način;
— z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti in TOZD, katerih de-
lavci živijo na območju posamezne krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
—	z delom davkov, taks, in drugih davščin zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine;
—	s prostovoljno .združenimi sredstvi družbenopohtičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti
—	in z drugimi sredstvi.«
Tudi zakon o združenem delu,
zakon o planiranju in zakon o skupnih osnovah svobodne me--njave dela dajejo osnove za praktično izpeljavo sistema fi-
nanciranja krajevnih skupnosti. O uresničevanju vseh teh določil oziroma usmeritev je bilo izrečenih že veliko besed, prelitega veliko črnila, vendar se v praksi ne premakne z mrtve točke in vprašanje postaja vedno bolj žgoče. Še posebej je aktualno zdaj, ko pripravljamo nove srednjeročne razvojne načrte. To je trenutek, ko moramo, ne samo na papirju, ampak predvsem v praktičnem življenju spoznati, da je samoupravna krajevna skupnost skupaj s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi temeljni nosilec samoupravnega družbenega načrtovanja. Tak položaj krajevne skupnosti, kot enega temeljnih nosilcev načrtovanja svojega in skupnega družbenega razvoja in tako načrtovanje je izhodišče za usmerjanje dejavnosti in zagotavljanje sredstev za uresničevanje skupnih življenjskih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Vendar pa ima človek, ki že ves čas spremlja to problematiko, občutek, kakor da ne razu-
memo teh izhodišč ali pa celo, da jih nočemo razumeti. Velikokrat slišimo, da ni mogoče, da bi v temeljnih ali drugih organizacijah delavci obravnavali programe in razvojne plane krajevnih skupnosti. Podobno se sliši tudi za samoupravne interesne skupnosti. Pričakuje se tudi, da bi to vprašanje uredili s posebnim zakonom —; o tem so bila postavljena že delegatska vprašanja v republiški skupščini — ali z družbenim dogovorom na ravni republik.
Na kratko, v krajevnih skupnostih pričakujejo, da bo to vprašanje uredil nekdo zgoraj in pripravil »recept«, ki bi veljal za vse. Toda ta recept je dan že z ustavo in omenjenimi zakdni. Zdaj je na njih samih, da stopijo skupaj z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, da aktivneje sodelujejo prek svojih delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in tako skupaj načrtujejo svoj razvoj in razvoj celotne družbe, seveda v okviru materialnih možnosti in v skladu z ustalitvenimi prizadevanji.
Meta Verbič
Skupščina SRS je izvolila nov izvršni svet
s
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem števil u udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist Rdečega križa, odgovoren za krvodajalstvo.
Kri je nenadomestljivo zdravilo. Človek lahko s krvjo vedno pomaga. Dajanje krvi je odraz človečnosti in 'eno izmed meril naše osveščenosti in solidarnosti do sebe in drugih.
JULIJ 1980
Železniki	23., 24.
Logatec	25.
Ljubljana-mešto 29., 30., 31.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
V__________________________J
Minulo sredo je skupščina socialistične republike Slovenije na skupnem zasedan ju treh zborov izvolila nov izvršni svet. Za njegovega predsednika so delegati zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora soglasno izvolili Janeza Zemljariča.
V mestni in obalni konferenci SZDL, v vseh 60 občinah in vodstvih družbenopolitičnih organi-
zacij v naši republiki so kandidacijsko aktivnost opravili med 2. in 12. julijem. Široka podpora, ki so jo v tej aktivnosti izražali mpžnemu kandidatu za predsednika IS Janezu Zemljariču, potrjuje, da je bi! predlog dobro pretehtan.
Na predlog novega predsednika so ižvolili tudi tri podpredsednike (prejšnji IS jih je imei pet) in ostalih osemnjast članov.
torej tri manj, kot prej. Novi podpredsedniki so Jože Florjančič, Vlado Klemenčič in Dušan Šinigoj, člani pa Boris Čižmek, Tomaž Ertl, Andrej Grahor, Jernej Jan, Tatjana Kosovel, Martin Košir, Ivo Marenk, Jože Pacek, Majda Poljanšek, Milivoj Samar, Marjan Simič, Anton Slapernik, Borut Šnuderl, dr. Lojze Ude, Tone Vahen, Marko Vraničar, dr. Iztok Winkler in Marjana Zupančič-Vičar.
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Piše: Ivan Žužek
Delavec se je dolžan ravnati po dokončni odločbi o razporeditvi
V delovni organizaciji so sprejeli novo organizacijo dela in izdali vsem delavcem nove odločbe o razporeditvi na dela in naloge. Predlagatelj se z razporeditvijo ni strinjal, zato je najprej uveljavljal svoje pravice pri delavskem svetu, ker pa ni uspel, saj je delavski svet njegovo zahtevo zavrnil, je prenehal prihajati na delo. Odgovorne delavce je obvestil, da se z razporeditvijo ne strinja, zato bo zahteval sodno varstvo in ne bp prihajal na delo, dokler o sporu ne bo odločilo sodišče združenega dela.
Medtem ko je delavec vložil predlog pred sodiščem združenega dela, je.direktor delovne organizacije zahteval disciplinski postopek zaradi neopravičenega izostanka z dela. Disciplinska komisija je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, tako odločbo pa je potrdil tudi delavski svet. Spričo nastalega položaja je moral delavec vložiti že drugi predlog na sodišču, v katerem je zahtevalrazveljavitev disciplinskih'odločb. Menil je. da ne gre za kršitev delovnih obveznosti, saj razporeditev nibila vskladu s pravilnikom o delovnih razmerjih, zato je.opravičeno izostal z dela.
Sodišče združenega dela je najprej odločalo o prenehanju delovnega razmerja. Delavčev zahtevek je-zavrnilo, saj gre po mnenju sodišča za hujšo kršitev delovnih obveznosti, po 2. odst. 197.Č1. Zakona o združenem delu, za katero je določen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavec je izostal z dela neopravičeno kar mesec dni. Torej mu ni mogoče izreči drugačnega ukrepa, prav tako pa tudi ni pogojev za pogojno odložitev izvršitve tega ukrepa.
Sodišče je med drugim tudi poudarilo, da se mora delavec ravnati po dokončni odločbi o razporeditvi, saj je taka odločba izvršljiva, ne glede nato, daje zoper njo zahtevano sodno varstvo. Predlog pred sodiščem združenega dela ne zadrži izvršitve dokončne odločbe, razen v primeru, če sodišče s posebnim sklepom izda ustrezen začasen ukrep. Delavec, ki ne upošteva dokončne odločitve samoupravnih organov in ne prihaja na delo. stori hujšo kršitev delovne obveznosti neopravičenega izostanka z dela. Vse do odločitve sodišča glede pravilnosti razporeditve bi moral delavec opravljati naložena dela in naloge, kajti če bi bila razporeditev nezakonita, bi imeTpravico do vrnitve na prejšnja dela in naloge in tudi pravico do razlike pri osebnem dohodku, če je bil zaradi razporeditve prizadet pri višini osebnih dohodkov.
Vojvodina: O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
S pospešenimi koraki
Pokrajinski izvršni svet Vo-vodine je pred dnevi obravnaval problematiko načrtovanja, med drugim tudi načrtovanja kadrov. O tem je govoril tudi sekretar Pokrajinske samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti Jan Turčan. Takole je začel:
— Tovariši, tokrat sem prinesel s seboj dve mapi uradnih dokumentov. V prvi sem zbral dokumente, v katerih smo zaprisegah, da bomo v duhu šolske reforme omejili vpisovanje v šole za neproizvodne poklice, da bomo nekaj šol ukinili oziroma nekaj oddelkov (kulturološko, ekonomsko, pravno, prevajalsko ad v katerih se »proizvajajo« ur-Ai L in da bomo namesto njih odpirali poklicno usmerjene oddelke.'«.: so v skladu z željami združenega dela. Vsi so sprejeli
to usmeritev: izvršni svet, sindikat, socialistična zveza, zbornica in interesna skupnost. Glejte, tu so ti dokumenti! Mi smo v duhu teh stališč začeli ukrepati, začeli reorganizirati šolsko mrežo, toda ko smo s to reorganizacijo začeli, so začeli prihajati protesti, drug za drugim, socialistične zveze, sindikata, občinskih izvršnih svetov. Te proteste sem zbral v tej. drugi mapi.
Seveda pa ne bi smeli stvari narobe razumeti; čeprav se šolska reforma tu in tam zatika, se iz leta v leto vedno bolj približuje postavljenim ciljem. Naše šole začenjajo upoštevati zahteve združenega dela. Tudi starši vedno bolj razumejo, (da je njihovemu otroku potrebna takšna stroka, kvalifikacija, šolsko spričevalo, ki jim bo zagotovilo dober kruh, in da.se jim ne bo
treba prijavljati na »borzi dela«, temveč jih bo združeno delo z veseljem pričakovalo.
V naši pokrajini se vsako leto vpiše v razne šole 20 do 22 tisoč učencev. Po še nepopolnih podatkih se je za šolsko leto 1980,-81 vpisalo na šole za proizvodne poklice 5.000 učencev več kot v šolskem letu 1977-78, to je 67,5 odstotkov vseh vpisa--nih. Za šole storitvenih dejavnosti se je prijavilo 14 odstotkov vseh vpisanih, za neproizvodne poklice pa 18,5 odstotkov, to pa pomeni, da se je v primerjavi s stanjem izpred štirih let število le-teh zmanjšalo za polovico.
Letos je bilo ukinjenih tudi več šol in oddelkov, v katerih so se šolali kulturologi, prevajalci itd., namesto njih pa so odprli
oddelke proizvodnih usmeritev. Seveda to ni šlo gladko, saj je znano, da se mladi neradi opredeljujejo za proizvodno delo. Seveda še naprej traja velik pritisk za šole kulturološke stroke, kar pa ima seveda svoje družbene korenine. Na opredelitev staršev in mladih za poklic močno vpliva dejstvo, da prizvodno delo ni dovolj plačano v primeri z intelektualnim delom. Uradnik s srednjo šolo zasluži za pisalnim strojem prav toliko kot kvalificirani zidar ali livar, čeravno, ti poslednji opravljajo mnogo težje delo, pod mnogo težjimi pogoji.-Na to je opozoril tudi sindikat in v zadnjem času vse pogosteje nagla-šal, da je nujno bolje vrednotiti proizvodno delo in delovne pogoje, če nočemo ostati brez strokovnih neposrednih proizvajalcev.
In še mnogo drugih nalog je. Združeno delo še vedno ni zadovoljno s teoretičnim in praktičnim znanjem mladih, ki prihajajo iz šol. Zato je več razlogov. Malo je praktičnega pouka, tudi šolska mreža ni področno enakomerno razporejena.Da bi odpravili te sldbosti previdevajo.da bodo v naslednjem obdobju ustanovili v Vojvodini več večjih in močnejših izobraževalnih centrov. To naj ne bi omgočilo le boljšo kvaliteto, temveč tudi pri-
Piše: Zoltan Natala,
hranke, tako materialne kot glede na vloženo delo. V teh specializiranih izobraževalnih centrih bo mladina dobivala širše teoretično in praktično znanje.-Res je sicer, da bo to do neke mere manj udobno, ker bodo mnogi mladi morali bodisi potovati bodisi se začasno preseliti, ne glede na to pa je vse to potrebno, če hočemo dobiti dobre strokovnjake.
Uresničitev ciljev šolske reforme pa v veliki meri zavisi od planiranja kadrov. V tem planskem obdobju se združeno delo s tem ne more pohvaliti. Naslednje plansko obdobje obeta nekaj več, zlasti v delovnih organizacijah, ki že zdaj v polni meri občutijo pomanjkanje strokovnih delavcev (kovinska industrija, gradbeništvo, elektro, hidro-montaža itd.).
Zakaj vsak drugi slovenski delavec »letuje« kar doma
Pot se najde, če je le korak prav ubran
/——-----------------
»... Prav tako moramo vztrajati v prizadevanjih za zagotovitev odgovornega odnosa do dela in družbenih sredstev, boljše izkoriščanje delovnega časa, varčevanje z družbenimi sredstvi sploh. Posebnega pomena so spodbujanje znanja, uporaba znanstvenih in tehničnih dosežkov in prilagajanje znanstvenoraziskovalnega dela potrebam gospodarstva. Potrebno je čimbolj spodbujati novatorstvo in racionalizatorstvo. Prav v našem sistemu se to dvoje lahko čedalje bolj uveljavlja in mora uveljaviti.. .«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
l_____________________________________________________________________________________________J
Vsak delavec prav gotovo težko pričakuje dopust. Delovno leto je kar dolgo, življenje gre svojo pot in terja vse večje delovne napore— pa naj bo to sam delovni proces ali vse bolj razvejano življenje naše samoupravne družbe. Takšni ali drugačni delovni napori dvignejo dopust nad želje in pričakovanja v resnično potrebo. Brez oddiha ni zdravja, dobrega počutja, zmožnosti za delo...
Tega se v delovnih kolektivih vse bolj zavedajo in tudi prizadevanja sindikatov tečejo v tej smeri. To je torej zavedanje, usmeritve, priporočila... Zatakne pa se kot tolikokrat in marsikje pred prepadom med željami in možnostmi. Turistične cene pač niso naklonjene » delavskemu turizmu«, počitniške zmogljivosti organizacij združenega dela pa tudi ne gredo v cvet. Kljub prizadevanjem so še vse preskromne, da bi lahko vsi delavci z nižjimi osebnimi dohodki letovali tako, kot jim gre.
Iz leta v leto tako ugotavljamo, da približno polovica Slovencev preživi letni oddih kar doma. Prav tako se iz leta v leto sindikati zavzemajo, da bi se počitniške zmogljivosti delovnih kolektivov okrepile. Vrste se predlogi in pobude za povezovanje, združevanje, skupen spoprijem s težavami, ki jih je na tem področju vse več. In odmev tega — razen redkih spodbudnih izjem ostajajo počitniške zmogljivosti več let nespremenjene in ponekod celo ubirajo rakov korak.
Res je vse več slovenskih organizacij združenega dela, ki se povezujejo v počitniške skupnosti in se tako uspešnejše spoprijemajo s težavami, za katere smo že ugotovili, da se množijo. Še vedno pa velja, da smo na tem področju prepočasni, neiznajdljivi, neorganizirani. Tako »opremljeni« pa s težavami bržkone ne bomo dobro opravili. Ena teh težav je brez dvoma vse bolj hladen odnos obalnih občin do te vrste turizma, saj počitniški domovi zanje niso zlata jama. Drži pa tudi, da precej teh domov ne zadovoljuje vse večjih zahtev sodobnega turističnega gospodarstva. Pred leti, ko se je turizem ob Jadranu še izvijal iz plenic, so graditelje počitniških
domov čakali razprtih rok in z mislijo »bolje nekaj kot nič«. Tako slovenski kolektivi niso imeli težav ne z lokacijskimi ne z gradbenimi dovoljenji. Zdaj, ko je turizem že prava (lepo donosna) industrija, je stvar seveda drugačna. Ti domovi, ponekod le naselja prav nič mičnih barak, so postali turističnim delavcem smet v očesu, še posebej tam, kjer stoje na' najlepših delih obale in običajno še tik ob njej. Nemalokrat se pravi zaradi takšnih in podobnih slabih izkušenj zataknejo tudi nove naložbe v počitniške zmogljivosti.
Pomenek z Darkom Lakovičem, tajnikom turističnega društva Novi grad, nas je prepričal, da so omenjene slabe izkušnje sicer res ovira — a le za počitniške domove, ki bi slej kot prej (kot že številni drugi) postali kamen na poti vse bolj in bolje načrtovanega razvoja turizma na tem področju. Drugače pa ovir ni in jih ne bo, nasprotno, novigrajski turistični delavci iščejo nove in nove možnosti, da bi počitniške
Športnih objektov vse premalo
Uh, je vroče — pa nikjer nikogar z okrepčilom! •
želje in potrebe slovenskih kolektivov našle skupen korak z razvojem »njihovega turističnega gospodarstva.
V svojem »petindvajsetur-rem« turističnem delavniku je le našel nekaj minut tudi Ljubo Bajič, direktor temeljne organizacije združenega dela Laguna Novigrad. O slabih izkušnjah, obojestranskih spodrsljajih iz preteklosti, se mu ni zdelo
vredno izgubljati besed. Raje je spregovoril o dobrem sodelovanju te temeljne organizacije z več kot sto delovnimi kolektivi iz Slovenije, ki najdejo lepe možnosti za letovanje svojih delavcev v njihovih šotoriščih in urejenih kampih, kjer lahko vse leto stoje prikolice. Manjšim kolektivom poiščejo tudi dovolj ležišč v zasebnih sobah in poskrbe za prehrano v hotelu. Prav s Slove-
nijo menda najbolje sodelujejo. Z malo dobre volje je moč zagotoviti prav prijetno letovanje tudi v prikolici, šotoru, pri zasebnikih, na voljo so stanovanja v novih blokih, pogodbe s hoteli...
Pri iskanju novih načinov letovanja delavcev smo slišali tudi za Evroturist. To poreško poslovno združenje povezuje številne gradbene, lesne, industrijske.
urbanistične in turistične organizacije iz Slovenije in Hrvaške, ki se lotevajo gradnje turističnih objektov in turistične ponudbe nasploh. Menijo, da gradnja lastnih počitniških domov poleg že omenjenih slabosti pomeni majhne, razdrobljene zmogljivosti in vrsto organizacijskih in finančnih težav. Prišli so na zanimivo misel, ki jo ponazarjajo z geslom: Naselje Mareda pomeni organizirano, vsebinsko bogato letovanje, šport, rekreacijo, učinkovit in cenen način gradnje, humano urejen prostor novega mesta...
Da bi naštevanje prednosti tako snovanega naselja ne zvenelo kot reklama, smo se pozanimali, kaj prinaša organizacijam združenega dela. Kdor bo sodeloval v sami gradn ji, jo kreditiral, bo deležen ugodnejših cen tako ležišč kot drugih uslug. Možno je tudi vlaganje več sredstev kot jih terjajo lastne potrebe po počitniških zmogljivostih. To omogoča vlagatelju udeležbo v deviznem prilivu, ki ga bo ustvarjal turistični promet.
Vsak po svoje in vsi zadovoljni
Med potepanjem po istrski obali smo spoznali, da je načinov letovanja delavcev res kar precej. Tako vse več delovnih kolektivov kupuje hišice, ki so si jih zgradili zasebniki in tvorijo že pravcate vasi. Takšno naselje je tudi Dajla med Umagom in No-vigradom, kjer je pred nekaj leti kupil počitniško hišico ljubljanski Commerce. V njej se je od desetdnevnega dopusta ravno poslavljala Vida Slavnik:
»Štiričlanska družina smo in dnevno plačamo za hišo 160 dinarjev, kar v današnji draginji niti ni veliko. Otroka se kar dobro počutita, saj ju tako ali tako po cele dneve ne morem spraviti iz vode. Tudi z možem sva zadovoljna. Navajena sva delati in dopusta s samim poležavanjem že ne bi hotela. Tako pa je okoli hiše ravno prav vrta, da vsak dan kaj postorim. Možu pa je žal, da ni prinesel s seboj orodja— popravil je vse razmajane stole in je ves nesrečen, ker se
brez orodja ne more še česa lotiti.«
Pobrskali smo tudi po knjigi mnenj in se prepričali, da vsi menda niso tako pridni kot Vida in njen mož —- velika večina negoduje, da televizor slabo dela, kaj drugega kot delo na vrtu pa dopust v takšni hišici pač ne nudi.
Malo naprej proti Novigradu stoji počitniški dom Mercatorja iz Ljubljane, v katerem je letovala Anica Kranjc:
»Že tretje leto hodim v naš dom in prav lepo se imamo vsak dopust. Predvsem cena je vabljiva, saj plačam za štiri člane družine za deset dni 5.750 dinarjev — za lepo sobo s tušem in hrano, ki je kar preobilna. Le obala ni urejena, je pa zato okolica doma z otroškim igriščem bolj. Vesela sem, da ste prišli, saj bi rada pohvalila upravnika Boža Škrlja, ki tako vestno skrbi za dom in okolico in rada bi pograjala nemar-neže, ki tega dela ne znajo ceniti, saj vsak dan opazim uničeno cvetje in zelenice.
Najbolj mi je všeč, ko se tu lahko srečam z drugimi člani kolektiva in se lahko pomenimo o vsem, za kar med delom ni pravega časa.«
Tudi z upravnikom smo poklepetali in povedal nam je, da gostje pogrešajo le urejeno obalo in nekaj več športnih in rekreacijskih objektov. To in morda še kakšen čoln ali jadrnica je naloga, ki ga čaka v bodoče.
Poiskali smo še tretjo najbolj pogosto obliko letovanja slovenskih delavcev na jadranski obali in se v prikolici, ki jo je v Funtani pri Vrsarju postavil Contal iz Ljubljane, pomenili s Simono Tiller:
»Že kar nekaj let letujemo v tej prikolici, med katere prednosti gotovo sodi cena. Le 80 dinarjev dnevno plačamo, pa je v njej prostora za osem ljudi. Pri nas imamo radi otroke, kar štiri imamo in tri še tako majhne, da takšne čredice res ne moreš gnati drugam kot v takšen le kamp. Po ves dan so lahko zunaj, s preoblačenjem ni toliko dela, prometa ni... Res pa je, da ta pačin letovanja ne nudi drugega kot spanje in malo kuhinjo, za vse ostalo moraš pač sam poskrbeti.«
Ciril Brajer
Bosna in Hercegovina: O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
Pet tisoč »čezmernih«
Ob koncu maja je predsedstvo republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine razpravljalo o poteku priprav za uresničevanje Zakona o srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji in o možnostih vpisa v prve razrede srednjih usmerjenih šol. Koliko, kaj in kako je bilo storjenega od maja do zdaj? Predvsem je treba reči, da se je izluščilo nekaj za vsa področja te republike značilnih problemov, začenši pri vprašanjih, ki so povezana z vpisom učencev v prve razrede, pa pri vprašanjih izoblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti za to stopnje vzgojnoizobraževalne dejavnosti, do sprejemanja srednjeročnih razvojnih načrtov na tem področju družbene dejavnosti.
Čeravno je glede na pretekla
leta bilo pričakovati velike spremembe, je letošnji vpis v prve razrede navrgel probleme in dileme, kar pa se je pravzaprav pričakovalo. Kljub temu, da je v šolskih klopeh srednjih usmerjenih šol dovolj prostora za vse, ki 'so končali osnovno šolo, je po prvih dveh vpisnih rokih ostalo še precejšnje število učencev nevpisanih; razlog je v •glavnem v tem, da se njihove želje in potrebe združenega dela ne ujemajo. Ne glede na to vztrajajo vse regionalne skupnosti srednjega usmerjenega izobraževanja pri tem, da ne bodo odstopale od načrtovanih potreb, kar hkrati pomeni, da bodo doslej še nevpisani učenci morali odstopiti od svojih želja.
Začetek prihodnjega šolskega leta lahko pričakujemo torej
brez večjih bojazni, ker so ali pa bodo kmalu zagotovljeni vsi pogoji za njegov uspešen štart. Skupne osnove učnih načrtov in programov za posamezne stroke so sprejeti (od 38 jih je sprejetih že za 35 strok). Podobno je z učbeniki. Po regijah nepretrgano potekajo seminarji in posvetovanja, na katerih se učitelji pripravljajo na uresničevanje izobraževalnega procesa po novem zakonu in po novih učnih načrtih in programih.
Izvršni svet Skupščine socialistične republike Bosne in Hercegovine je na svoji zadnji seji prav tako ugotovili, da so vse naloge, predvidene z roki, uspešno opravljene, zahvaljujoč skupnim naporom vseh, ki jih zakon o srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji pooblašča,
kakor tudi številnim družbenopolitičnim in drugim dejavnikom.
Prav zaradi tega bo letošnji načrt vpisa v prve razrede res začetek usklajevanja potreb določenih kadrovskih profilov in začetek pomembnejšega usmerjanja učencev k proizvodnim poklicem. Treba pa bo vztrajati, da bodo tudi pri drugem vpisnem roku dosledno spoštovali načrtovan vpis, ki je uglašen s potrebami in možnostmi združenega dela materialne proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti. Z razpisnimi natečaji je načrtovan vpis 77^523 učencev, kar je za približno 5.(MIO več, kot je razpoložljivih kapacitet. Ocenjujejo namreč, da bo mogoče vpisati vse zainteresirane učence, ob skrajnem izkoriščanju kapa-
citet in ob dejstvu, da del učencev, ki konča osnovno šolo, šolanja ne nadaljuje.
Ob tej priložnosti pa je izvršni svet opozoril na velike razlike glede razporejenosti mreže srednjih šol po posameznih regijah in občinah in v zvezi s tem ocenil kot nujno, da vsi odgovorni dejavniki store vse, da se dokončajo dela pri izgradnji nekaterih novih šol; s temi novimi kapacitetami naj bi enakomerneje zadovoljili potrebe združe-
Piše: Esad Njemčevič
nega dela po različnih kadrovskih profilih.
V Bosni in Hercegovini sodijo, da so priprave na pričetek novega šolskega leta oziroma na začetek uresničevanja Zakona o srednjem usmerjenem izobraževanju in vzgoji glede na vse, kar je bilo storjenega doslej, uspešno opravljene in da se bo reforma srednjega usmerjenega izobraževanja začela brez večjih težav.
Seveda bo potrebno v prihodnje z istimi napori in odgovornostjo uskladiti z določbami Zakona tudi organiziranost in dejavnost vzgojno-izobraževalnih organizacij, se pravi vsebino družbenoekonomskih odnosov v srednjem usmerjenem izobraževanju, za kar si zelo prizadeva tudi sindikat v tej republiki.
Enkrat eden, drugič...
»... Razvoj socialističnega samoupravljanja in potrebe delovnih ljudi in občanov terjajo, da so le-ti o vsem pravočasno in vsestransko obveščeni. To je ena izmed njihovih bistvenih samoupravnih pravic. V tem pogledu pripada zelo velika in odgovorna vloga sredstvom obveščanja, ki so orodje v rokah delovnega človeka in občana v njegovem boju za nadaljnji vsestranski razvoj družbe. Seveda morajo biti sredstvom obveščanja dostopni vsi viri zanesljivih informacij. Kot takšna so pomemben del našega družbenopolitičnega sistema...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
L____________________________________________________________________________________________^
Koliko zaslužimo z izvozom?
Komunisti osnovne organizacije so na zadnjem sestanku ugotavljali, da se stabilizacijska prizadevanja v TOZD Industrijski noži še vedno premalo resno izvajajo. Čeprav se delavci zavedajo, da morajo varčevati z energijo in raznimi materiali ter da je treba v sedanji situaciji delati čimbolj produktivno, ni vselej tako.
»Še vedno tudi pri nas nekateri mislijo, da bodo drugi opravili njihova dela. Moram pa reči, da tudi pri nas ni vse tako črno! Obnašamo se stabilizacijsko, saj smo dvignili proizvodnjo industrijskih nožev, pa tudi kvaliteto in s tem zmanjšali izmeček,« je dejal Branko Kaker, sekretar OO ZK. »Ker pa se teh uspehov ne moremo veseliti vsi delavci, predvsem ne tisti, ki jim še vedno ni mar delovne discipline, smo komunisti in samoupravni organi TOZD sprejeli sklepe, ki naj ne bi obvezovali samo komuniste, ampak tudi vse druge delavce.«
Rezultati dela kažejo, da je v TOZD Industrijski noži delovna in tehnološka disciplina na visokem nivoju. Tovariš Kaker pa pravi, da ni čisto tako, saj še vedno »peša« organizacija dela. O tem je razpravljala tudi že osnovna organizacija ZK in sprejela nekatere ukrepe, ki pa se žal ne izvajajo. Tako naj bi se delo-vodski sestanki sklicevali pogosteje, na njih pa naj bi se sproti reševale težave v proizvodnji. Tako naj bi bilo! Kaže pa, da so bili sklepi osnovne organizacije ZK zapisani le zase, saj jih doslej še nihče ni pričel uresničevati. Zato tudi ni čudno, če zaradi ne preveč ažurne organizacije dela večkrat prihaja do »vozlov« v proizvodnji nožev.
Zadnje čase pri poročanju iz dela OO ZKS nismo niti enkrat pisali o tem, da bi se delavci pritoževali zaradi neurejenih osebnih dohodkov. Kot kaže, pa je v TOZD Industrijski noži drugače. O tem Branko Kaker:
»Te dni. smo komunisti ponovno razpravljali o nezadovoljstvu naših delavcev, ki pravijo, da si za svoje Opravljeno delo nedvomno zaslužijo več. Tako
Pestra
vsebina
Novih peres v akciji » Tisoč delavcev — sodelavcev« je vse več, temu primerna je tudi vsebina prispevkov novih sodelavcev kaj pestra. Vse več je sestavkov z' nekoliko lahkotnejšim, poletnim pridihom, kar je opaziti tudi iz člankov na tej strani.
Med občinami, kjer so v akciji še posebej marljivi, velja pohvaliti predvsem Novo Gorico in Novo mesto. Iz komisije OS ZSS Nova Gorica, ki vodi evidenco novih sodelavcev v njihovi občini, so nam sredi julija sporočili že 23 imen. Novomeščani pa, kot kaže, še raje poprimejo za pero, saj so maja in junija pridobili kar 31 delavcev — novih sodelavcev.
V akcijo se je vključila tudi osnovna organizacija ZS v TOZD Gradbeništvo delovne organizacije Sobota, ki je ugotovila, da je obveščanje delavcev dokaj pomanjkljivo. Zato so zavezali vse vodje delovnih enot, da morajo postaviti oglasne deske, na katerih bodo pravočasno objavljali sklepe samoupravnih organov in gradivo za razprave.
Vladimir Jerman
smo komunisti po daljši razpravi, ki je bila okrepljena s točnimi podatki, sklenili, da so ponovnemu nezadovoljstvu krive nekatere službe, ki ne dajejo pravočasno podatkov za obračun osebnih dohodkov. Spregovorili smotudioizvoznihpremijah. Do danes nam ni še nihče razložil, koliko zaslužimo z izvozom industrijskih nožev. To naj bi vendar vedeli! Na dnevnem redu je bilo tudi vzdrževanje našega strojnega parka. Nikakor se namreč ne moremo strinjati niti ne moremo biti zadovoljni z vzdrže-
valci iz TOZD SGV, ki popravljajo in vzdržujejo naše stroje. Dogaja se, da se razna popravila preveč zavlačujejo. Menim pa tudi, da bi nam vzdrževalci naredili veliko uslugo, če bi popravila in remonte opravljali popoldne in ponoči, ne pa samo dopodlne kar nam je v veliko napoto,« je zaključil Branko Kaker.
Franc Rotar Informativni Fužinar Ravne na Koroškem
Aktiven sindikat
V Delavski enotnosti večkrat pišete o delu osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovnih organizacijah, le malokrat pa lahko preberemo o delu sindikalnih organizacij v osnovnih in drugih šolah, zato bom skušala na kratko predstaviti delo naše OO ZS. Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, h kateri spadajo še 3 podružnične šole (Blagovica, Krašnja, Češnjice) pokriva območje 7 krajevnih skupnosti in jo obiskuje preko 600 učencev. Poleg uspešnega dela na vzgojno-izobraževalnem področju pa se delavci šole trudimo, da bi preko svojega dela v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah čim več prispevali tudi k razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Nosilec oziroma usklajevalec vseh teh nalog pa je prav osnovna organizacija ZS na šob, ki šteje 50 članov in jo vodi 7-članski izvršni odbor.
Da je dober samoupravljalec lahko le dobro obveščen delavec, vemo in prizadevamo si, da bi s stalnim in pravočasnim obveščanjem sproti seznanjali delavce o različnih problemih in jih ob pomoči vseh tudi ustrezno reševali. Medtem ko lahko rečemo, da je znotraj kolektiva obveščenost dobra, ne moremo biti zadovoljni z obveščanjem širše javnosti o našem delu. Morda bo prav akcija »Tisoč delavcev sodelavcev«, v katero smo se aktivno vključili, pripomogla k razrešitvi tega vprašanja. Pri svojem delu se povezujemo z osnovno organizacijo ZK, na skupnih sestankih smo že večkrat rešili marsikateri problem, povezujemo se tudi z organi sveta šole, pomanjkljiva
pa je naša povezanost s krajev- j nimi skupnostmi. Imamo sicer, delegate v njihovih skupščinah in konferencah SZDL, vendar premalo spremljamo njihovo delo.
Vera Vojska Lukovica
Rojeva se planinska sekcija SGP Pionir
Že nekaj časa opažamo, da so v našem kolektivu manjše skupine in posamezni planinci, ki več ali manj samostojno ali v manjših grupah zahajajo v planine. Pobudo o organiziranju planinske sekcije smo, sodeč po številu prispelih prijav, sprejeli z odprtimi rokami. Prijavilo se je 53 delavcev iz večine naših temeljnih organizacij. Med njimi so že po izkušnjah »stari« planinci in mladi, ki jih planinski krst še čaka.
Na ustanovnem zboru planincev so za vodjo sekcije izbrali Vido Saje, za tajnico sekcije Veroniko Marn in za blagajničarko Jožico Boben. Za koordinirano delo in povezavo med TOZD so bili izbrani še poverjeniki.
Pavle Holozan SGP Pionir Novo mesto
Kulturo delavcem
Rad bi zabeležil nekaj svojih misli o kulturnem življenju delavcev v delovni organizaciji EMO Celje, v kateri sem zaposlen.
Menim, da smo v Celju veliko storili za razvoj kulture. Vendar samo v okviru občine in še to praviloma pospešujemo predvsem dejavnost institucionalnih kulturnih ustanov.
Kaj pa kulturno življenje v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih? Tukaj nam ponavadi posluha za kulturo zmanjka. Še posebej je to izrazito danes, ko smo v obdobju stabilizacije in moramo paziti na vsak dinar. Kratkoročno gledano, najlažje bomo nekaj malega prihranili na področju kulturnega življenja delavcev.
V EMO smo kljub gospodarskim težavam uspeli oblikovati sklad skupne porabe. Vendar v njem ni niti najmanjše postavke, ki bi zagotovila finančna sredstva ža razvoj kulture. Večina delavcev tega niti opazi ne. Tisti vo- j dilni delavci, ki so nosilci plani- j ran ja razvoja delovne organiza- | cije, pa »ne utegnejo« misliti na kulturo, saj imajo važnejše probleme. Takšen odnos seveda ne prispeva h kulturnemu življenju delavcev.
Prepričan sem, da je tritisočše-sto članski delovni organizaciji profesionalni organizator kulturnega življenja nujno potreben.
Navsezadnje, ko govorimo o kulturi, veliko ljudi najprej pomisli na gledališče, balet, razstave ipd. Vprašujem se, ali ne spada v kulturo tudi kulturno urejeno delovno okolje, kulturni odnosi med sodelavci in krajani, kulturna prehrana itd.
Koštomaj Janko,elektrikar EMO Celje
Pokal v pravih rokah
V okviru letošnjega sejma INTRA je bilo v Mariboru tekmovanje voznikov viličarjev in elektro paletnih vozičkov, katerega so se udeležili tekmovalci iz vse Jugoslavije, med njimi tudi iz mariborskega Primata. Prav Primatovi tekmovalci pa so na tem že tradicionalnem tekmovanju pokazali največ spretnosti in znanja ter tako zasluženo ekipno' osvojili prvo mesto, za kar so prejeli pokal pokrovitelja INTRA v trajno last. Med posamezniki je zmagal Anton Gaš-par, tudi iz Primata.
Bogdan Mugerle,
Primat, Maribor
778 krvodajalcev
Toliko delavcev in delavk REK Velenje je darovalo kri v letošnji krvodajalski akciji. Na nekaj pa ob tem le velja opozoriti: naši darovalci krvi so še vedno predvsem iz vrst neposrednih proizvajalcev, manj je med njimi administrativnih in še manj vodstvenih delavcev. Pričakujemo,
I da bodo ob prihodnjih krvodajalskih akcijah, kolikor jim bo zdravje dopuščalo, tudi slednji našli čas in zbrali pogum za to humano dejanje...
Večkratni krvodajalci so dobili tudi priznanja.
J Milena Mraz
Informator REK Velenje
Oddih
še neorganiziran
Tudi v kranjski filiali, podobno kot tudi v drugih, delavci Intereurope pogrešamo počitniške objekte, kjer bi po zmernih cenah prebili dopustniške dni. Zato smo bili veseli novice, da bomo v naši delovni organizaciji pristopili k reševanju tega vpra-
šania-	Helena Bavdek
Glas Intereurope ' Koper
Sodelovanje
pevcev
Kulturni dom v Vevčah zadnje čase gosti vse več kulturnih prireditev. Številno občinstvo je pritegnil tudi koncert dveh amaterskih mešanih pevskih zborov— Metalke in Vevč. Pevski večer je bil lep primer sodelovanja dveh organizacij združenega dela ne le na poslovnem, temveč tudi na kulturnem področju.	Manca
Naše delo Papirnica Vevče
V vsaki izmeni gasUska desetina
Pred štirimi leti ustanovljeno gasilsko društvo KOMET je še mlado, a že dobro opremljeno in izurjeno. Društvo ima eno moško in dve ženski desetini, ki so razporejene tako, da je v vsaki delovni izmeni ena desetina. Prva ženska desetina je imela največ vaj in je požela vrsto uspehov na tekmovanjih od lokalne do republiške ravni.
Danica Podrebarac VEZILO, Beti in Komet, Metlika
Hrvaška: O delovni praksi in drugem v usmerjenem izobraževanju
Kolektiv, ki je lahko za zgled
Ko So v letih pred zadnjo vojno v zagrebškem predmestju Trešn jevka zgradili majhen elek-troobrat »Siemens«, so lastniki hkrati odprli tudi šolo, v kateri so se-šolali kadri za delo v novi tovarni. Po vojni je nekdanji »Siemensov« obrat dobil novo ime, »Rade Končar«, in se razvil v giganta s približno 18.000 zaposlenimi. In kot se je razvijala nova tovarna, tako se je razvijal tudi sistem izobraževanja za potrebe »Končarja«. Leta 1951 so osnovali Izobraževalni center z dvema šolama, srednjo in višjo, v katerih so se šolali kadri za potrebe kolektiva.
— »Rade Končar« se po pravici lahko prišteva k maloštevilnim organizacijam, ki so bile že pred preobrazbo srednjega usmerjenega izobraževanja
tesno povezane z izobraževalnim sistemom. V tem času so postali najboljši poslovodje predavatelji učencem »Končarjevih« šol. Takšen sistem izobraževanja za delo so v tem kolektivu izvajali vse do prehoda na uresničevanje načel preobrazbe srednjega usmerjenega izobraževanja. Odtlej je Izobraževalni .center samostojna delovna organizacija, ki ni več v sestavu velike sestavljene organizacije združenega dela »Rade Končar«. Toda Izobraževalni center je še naprej neposredno povezan s temeljnimi organizacijami združenega dela, seveda pa je naravno, da so njihove poslovne zveze z enim delom temeljnih organizacij močneje, a z drugim delom slabše razvite. Del predavateljev Izobraževalnega centra je prav
takoše vedno iz »Končarja« in se tudi na ta način nadaljuje tradicija izobraževanja za delo v našem kolektivu tudi v novih pogojih reforme, — nam je dejal Boris Kosi, vodja službe za razvoj kadrovske dejavnosti »Rade Končar«.
Pri sprejemanju učencev na •delovno prakso se pogosto postavlja vprašanje, ali naj se zagotovi praktični pouk samo učencem, s katerimi so sklenjene pogodbe, ali naj bi to zagotovili tudi za tiste učence, ki s »Končarjem« nimajo pogodbe. To dilemo so očitno rešile šolske ustanove, ki terjajo, da se njihovim učencem Zagotovi v delavnicah tega kolektiva praktični pouk. Tako so zdaj na praksi v tovarniških halah učenci iz dveh šolskih centrov, bivšega »Končarjevega«
Izobraževalnega centra in Kovinarskega šolskega centra »prvomajska«.
Mentorji praktičnega pouka so izkušeni obratovodje in strokovnjaki, ki seznanjajo učence z delovno tehnologijo in proizvodnim procesom. V času praktičnega pouka prebijejo učenci ob strojih letno približno 600 ur.
Mentorje — inštruktorje v sestavljeni organizaciji združenega dela izbirajo v glavnem iz vrst izkušenih delavcev, ki zaradi zdravstvenih ali kakšnih drugih razlogov ne morejo v celoti Opravljati svoje delovne naloge, pa opravljajo naloge inštruktorjev. Kako uspešno opravljajo delo vodij praktičnega pouka, je mogoče najbolje ugotavljati ob uspehih njihovih učencev. Zato je ocena uspešnosti učencev me-
rilo za izplačilo nagrad za delo inštruktorjev. Pogosto ostajajo mentorji — inštruktorji z učenci tudi prek svojega delovnega časa in tako tudj to postaja kriterij za odmerjanje njihove nagrade.
Čeravno' nagrade za inštruktorje niso majhne, so se posamezniki težko odločali za delo z učenci. Saj so polno odgovorni za mladoletne učence v delovnem okolju.
Da bi udeleženci delovne prakse kar najbolje spoznali se-
Piše: Marinka Djakovič
\ stavljeno organizacijo združenega dela, že na začetku praktičnega pouka obidejo vse obrate, se spoznajo z delovnim procesom, s samoupravljanjem, z načinom organiziranosti kolektiva. Šele ko se spoznajo z vsem tem, odhaja vsak v svoj obrat, kjer se seznanijo s stroji, na katerih bodo utrdili in razvili svoje znanje.
Pravzaprav je tak način dela z učenci obstajal v kolektivu »Rade Končar« tudi že poprej, j Prav zato v tej veliki sestavljeni organizaciji združenega dela s ponosom poudarjajo, da nove izkušnje preobrazbe izobraževanja zanje niti niso nove. Njihove izkušnje dokazujejo, da se lahko načela preobrazbe usmerjenega j izobraževanja v celoti uresniču-| jejo v vsakdanjem življenju.
r
ŽK Intes Maribor: Nagrada za samoodpovedovanje
Delavci pričakujemo ustalitev administracije
Zgodovina Živilskega kombinata Intes v Mariboru je razpeta v j 115 let, odkar so 1864. leta v Mariboru postavili prvi parni mlin. pa do danes, ko okrog 1600 zaposlenih v dvanajstih občinah od Črne na Koroškem do Lendave v Prekmurju in Čakovca v Medjimurju reže sebi in drugim —kruh, pecivo in testenine. Ta kos kruha ni bil vedno velik, niti bel in brez grenkobe, dokler niso z združenimi močmi uspeli posodobiti stare pekamiške peči, zgraditi velikih silosov in organizirati mreže prodajaln. Toda tudi danes, ko se z modernizacijo svoje proizvodnje uspeli izboljšati delovne pogoje v nekaterih obratih in TOZD, jim ostaja še vrsta težav, ki pestijo ta prizadevni kolektiv. O tem smo se pogovarjali s Cilko Vogrinovp — predsednico konference sindikata kolektiva, z Maro Rak —članico izvršnega odbora sindikata v TOZD Kruh — pecivo, z Ludvikom Pimatom-Luko — predsednikom osnovne organizacije sindikata v TOZD Remont, s Štefanom Karlov-čecem, predsednikom delavskega sveta terRistom Papičem —generalnim direktorjem.
vrednoten manj... S temi vpra-
Boj za enako vrednotenje dela
Živilski kombinat Intes Maribor ima 21 osnovnih organizacij sindikata. Skoraj vsaka osnovna organizacija se ubada s sebi lastnimi težavami, saj je dejavnost delavcev, čeprav so ti vsi zaposleni v živilski panogi — dokaj različna. Kolektiv je doživel pomemben razvoj po osvoboditvi, ko so zasebni mlini prešli v družbeno last in ko je začel s svojo preobrazbo poslovanja po TOZD.
Toda tehnološka rast ni šla v korak s fizično rastjo. S pripojitvami in združevanjem zvečine majhnih in klasičnih pekarn je kolektiv zavestno-sprejemal vse večja bremena, saj je družba od njega zahtevala celovito oskrbo izredno velikega območja, kolektiv sam pa ni zmogel modernizacije in uvajanja sodobne tehnologije, s katero bi to oskrbo v celoti in kvalitetno zmogel.
Z reorganizacijo podjetja na posamezne TOZD so opravili korak naprej, vendar so, kot že nekaj časa ugotavljajo in poudarjajo, to reorganizacijo izvedli premalo pripravljeni in čez — noč. Tako se zdaj nekatere TOZD otepajo z bremeni in težavami na robu dobrega gospodarjenja, v nekaterimi TOZD ne ustvarjajo za razširjeno reprodukcijo, v drugih pa presegajo celo planska načrtovanja, v nekaterih TOZD je enako usposobljen delavec za svoje delo
šanji in težavami se je vsaj doslej dokaj uspešno spopadal njihov sindikat in o tem je v glavnem tekla tudi beseda v našem pogovoru.
»Naša dejavnot sodi med dejavnosti širšega družbenega pomena, zato se pogosto znajdemo pod pritiskom administrativnih ukrepov. Po moje ti administrativni ukrepi težav sploh ne rešujejo, temveč jih še bolj zapletajo,« razlaga Cilka Vogrin, predsednica konference sindikata v Inlesu. »Ugotavljamo namreč, da samoupravno sporazumevanje, dogovarjanje in odnosi skupaj z delegatskim sistemom učinkovito delujejo znotraj delovnega kolektiva, naše pobude, predlogi in mnenja pa ne najdejo odmevov niti v občinskih mejah, kaj šele na ravni republike.
Naš sindikat že vrsto let bije trd boj za ureditev dohodkovnih odnosov znotraj kolektiva in med kolektivi sorodnih dejavnosti. Nikakor se ne moremo strinjati z dejstvom, da kvalificiran pek v eni izmed naših TOZD dobi za svoje delo tudi po nekaj tisoč dinarjev več od enako kvalificiranega in pridnega delavca v drugi TOZD, ki pač nima od družbe določene cene za svoje delo. Da ne govorim o delavcih v TOZD »Testenine« in »Vzdrževanje«, kjer so zaradi znanih okoliščin njihova vlaganja najslabše vrednotena. Zaradi tega prihaja med delavci do nestrpnosti, po drugi strani pa prav zaradi takšnih odnosov za ta delovna mesta ne dobimo dobrih delav-
cev, ker se”Ti raje zaposlujejo v panog3h, ki jih družba bolje vrednoti in plača ...«
»Presenečeni in z žalostjo ugotavljamo, da so na najslabše vrednotenih delovnih mestih — ženske. Za primer navajam našo trgovino in že omenjeno TOZD »Testenine«. V naši trgovini zaposlujemo okrog 200 DELAV-cev, ki se po svojem delu in sposobnosti v ničemer ne razlikujejo od delavcev v ostalih trgovinah. Še več, naša delavka na dan preloži veliko zabojev mleka, zabojev s pijačami in košar s kruhom, medtem ko prodajalec kake veletrgovine ustvari s prodajo enega samega televizorja dvakrat ali celo trikrat več prometa. Tako je za svoje delo, ki se ne da primerjati z delom naše prodajalke, tudi dvakrat do trikrat bolje nagrajen ...
Za stabilizacijo smo se odločili sami
Ti mehanizmi niso urejeni in se jih tudi ne da reševati z administrativnimi posegi, kot to nekateri trdijo, prav tako kot ne moremo stabilizacije izvesti samo z administrativnimi ukrepi. Pri nas smo se stabilizacijsko obnašali že mnogo pred temi zadnjimi administrativnimi ukrepi. Za stabilizacijske ukrepe smo se odločili sami na osnovi naše zavesti in možnosti dobrega gospodarjenja. Socializem je družbeni red, ki daje tistemu, ki nekaj vloži, ne pa vsakomur, ki kaj rabi. Pri nas pa je bilo videti že tako, da je lahko vsak dobil kolikor je potreboval ne glede na to, koliko je sam vložil. Temu ni krivo samoupravljanje, ne rabimo nobene trde roke, ker ta ni rešila še nobenega težkega gospodarskega položaja, rešil jo je delavec. Toda administracija se še vedno obnaša po starem: množi se in z novim zaposlovanjem rešuje slabo poslovanje. Kar poglejte administrativna središča. Koga srečaš med delovnim časom po ulicah, v lokalih in izven delovnih mest? Delavca? Nikoli. Temu smo znali »obesiti«
s	'	:	:	‘	“	'	''n
j, »: • Stalna krepitev materialne osnove —pri tem se je število zaposlenih v zadnjih štirih letih povečalo za skoraj 850 tisoč —je prispevala, da naši ljudje živijo bolje in bolj bogato. Njihova kupna moč se je povečala za skoraj četrtino. Množična proizvodnja dobrin in založenosti tržišča čedalje bolj ustrezata potrebam naših občanov. Po izbiri in kakovosti blaga, ki ga ponujajo v naših trgovinah, danes ne zaostajamo dosti za tistimi iz razvitega sveta...«
Tito na XI. kongresu ZKJ. 1978
v..............................................................y
merjlaza vrednotenje njegovega dela. Pri administraciji nam to ne uspeva. Razumljivo je zakaj. In tako se obnašajo vsi od občin do republik in zveze. Samo delavec ne bo rešil stabilizacije,« dodaja Risto Papič, generalni direktor.
»Poglejte naš primer,« pojasnjuje Ludvik Pirnat — Luka, predsednik osnovne organizacije sindikata v TOZD »Remont«. »Našo TOZD smo ustanovili bolj zaradi zunanjih pritiskov kot pa zaradi realnih možnosti za obstoj in uspešno gospodarjenje. Za zagon so nam dali šest starih milijonov in rekli: zdaj se pa organizirajte in postavite na noge. Z modernizacijo naše proizvodnje potrebujemo tudi vse boljše delavce, strokovnjake,Toda naši osebni dohodki so na repu v kolektivu. To je nerazumljivo. Zakaj naj bi enako usposobljen in priden delavec naše TOZD dobil za svoje dobro opravljeno in v resnici zahtevno delo tudi po nekaj tisočakov manj, kot pa oni pri avtomatični peči, ki v kruh »udarja« samo luknje?! Letos smo prekoračili s sporazumom določeno višino osebnih dohodkov. Torej smo kršitelji. Toda kako naj uredimo plačilo po vloženem delu, če smo včeraj začeli z nič, danes pa poskušamo uveljaviti načelo plačila po resnično vloženem delu?«
»Toda pri tem ste bili do pridnih delavcev nepošteni, ker ste za vse zaposlene uveljavili isto vrednost točke,« ga ošvrkene Vogrinova.
»Nekje smo morali začeti. Z dograjevanjem sistema bomo hitro prišli do tega, da tisti, ki mislijo »meglariti«, hitro spoznajo, da se jim to ne bo splačalo. Trenutno pa zaradi tako nizkih osebnih dohodkov ne moremo dobiti v kolektiv kvalitetnih kadrov, čeprav oskrbujemo izredno zahtevno tehniko. Vsak od nas pa ve, kaj pomeni, če stoji en sam naš stroj. Žal smo trenutno še vedno v takem položaju, da si ne moremo oskrbeti niti kvalitetnega orodja, kaj šele plačati dobrega strokovnjaka. Zanimivo je, da pri tem vedno najdemo skupni jezik z vodstvom
kolektiva, nikakor pa ga ne najdemo s strokovnimi službami, z administracijo. Podatke o našem gospodarjenju dobivamo z velikimi zamudami. Planiranje je nerealno, mi ugotavljamo eno, oni gonijo svoje ...«
»Nekje sem nekoč bral, da delavci govori jo v prisotnosti direktorja eno, ko pa direktorja ni, drugo. Kot vidite, pri nas ni tako. O vsem se pogovorimo in si povemo v obraz. To je izredno pomembno. Srečen sem, da imamo takšen sindikat,« doda generalni direktor. »Toda poglejte primer naših »Testenin«. V tej TOZD porabijo na leto okrog šestnajst milijonov jajc. Družbena vrednost jajca je dinar in deset par. Mi lahko poveste, kje naj dobimo jajca za ta denar. In vendar delamo, proizvajamo. Seveda z velikimi izgubami, ki najprej prizadenejo delavce te TOZD in na koncu kolektiv. Poglejte, vrsto let je bilo uveljavljeno prosto formiranje cen kruhu in testeninam na osnovi samoupravnega sporazumevanja. Nihče ni odskakoval, nihče neupravičeno dvigoval cen. Potem so prišli administrativni ukrepi. In smo spet na začetku našega pogovora. Prepričan sem, da lahko v našem samoupravnem procesu sami oblikujemo cene, seveda z udeležbo in polno odgovornostjo vseh prizadetih, ki ne bo siromašila delavčevega standarda in povzročila gospodarkih težav. Toda v naši panogi posegajo po administrativnih ukrepih, medtem ko so v drugih z nerazumnimi pritrjevanji dovoljevali stvari, ki so nas pripeljale v takšne gospodarske težave.«
»Delavci smo vedno opozarjali na napake in na svoja ramena sprejemali težave, za katerih veliki del nismo bili krivi. Dobro je, da je prišlo končno do tega, da se enkrat že opredeli delo in odgovornost vsakega,« dodaja Mara Rak, članica izvršnega odbora sindikata v TOZD »Kruh-pecivo«. »Rekli so sicer, da naj bi stabilizacija prizadela najprej tiste z na j višjimi dohodki. Doslej žal tega še ni videti in čutiti, verjamemo pa, da botako. V tej fazi
j pa je nerazumljivo, da prihaja do ! tolikšnih vrzeli pri osnovni pre-| skrbi in da zato nihče ne odgovarja. Niti ne pove, kaj bo naredil, da tako ne bo več. Takšno obnašanje je nestabilizacijsko. Mi točno vemo, kdo je kriv, če ni kruha.
S krivcem hitro razčistimo. Kot kaže pa drugod še vedno ni tako. Zato delavci upravičeno pričakujemo tudi stabilizacijo administracije. Za nas ni dovolj, če nekdo reče, da tako bo in bo treba to storiti. Dovolj je parol in govorov, začnimo s fazo zaostritve odgovornosti na vseh ravneh.«
Skupaj sklepamo pogodbe o setvi
»Naš kolektiv se zaveda svoje vloge v družbi. V zadnjih letih smo vložili mnogo naporov za modernizacijo naše dejavnosti. Glede na znane okoliščine je ta modernizacija slonela v glavnem na samoodpovedovanju naših delavcev. Zato imamo težave, ki smo jih omenili in o n jih vsak dan razpravljamo. Uspeli smo obvarovati naše delavce, da s štiridesetimi leti ne hodijo več k zdravniku kot trajni invalidi, vendar nam ostaja še mnogo nerešenega. Vemo tudi, da v nekaterih TOZD nimajo niti beliča za ureditev stanovanjskih problemov. Da bi moral delavec čakati sedem let, če bi hotel priti na vrsto za stanovanje. Toda to so težave, ki jih rešujemo znotraj kolektiva s prelivanjem sredstev in slidarnostjo. Vse pa se ne da,« pojasnjuje Štefan Karlovčec, predsednik delavskega sveta.
»Že vrsto let se s skupnimi vlaganji povezujemo v agroživilski industriji. Tu vidimo dolgoročno rešitev prenekaterega problema. Skupaj gradimo in skupaj sklepamo pogodbe o setvi. Tu so rešitve. Žal pogosto ostajajo pobude znotraj tovarniških ograj in posameznih kmetijskih kombinatov. Tako daleč še ni seglo naše samoupravno dogovarjanje, ki bo edino reševalo te in poznejše težave...«
Janez Sever
PRAVKAR IZŠLO!
Knjižnica SINDIKATI
V zbirki Knjižnica SINDIKATI Založbe Delavska enotnost je izšla brošura št. 29
Jože Holer:
Varstvo pri delu
V	sodobni družbeni ureditvi ima težnja zavarovati zdravje in življenje ljudi na delu izredno velik pomen — predvsem zaradi ekonomskih in socialnih posledic, ki jih povzročajo nezgode pri delu. Zaradi njih prihaja namreč do ogromne gospodarske škode in težkih socialnih problemov. Gradimo humano, samoupravno socialistično družbeno skupnost, ki ji je človek največja vrednota. Zato moramo k problematiki varstva pri delu pristopiti tudi s tega, splošno humanitarnega —- človeškega vidika.
V	knjižici VARSTVO PRI DELU je problematika varstva pri delu celovito zajeta in predstavlja priročnik, nepogrešljiv za vsako osnovno organizacijo sindikata, ki bi morala biti aktivni pobudnik izboljšanja delovnih razmer in posredovalec teženj in predlogov svojih sodelavcev — članov sindikata.
Brošuro lahko naročite po ceni 85 din za izvod na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Fotoamater na obisku
»Človek in trenutek v njegovem življenju je tisto, kar bi že od nekdaj rad zabeležil in ohranil na fotografiji,« je že na začetku razgovora poudaril inž. Peter Poženel, ki je poleg tega tudi predsednik fotokino društva Litostroj. — »To željo gojim že od takrat, ko sem bil še kot študent član foto kluba v Študentskem naselju. Takrat sem si moral fotoaparat sposojati in želja, da bi imel svojega je bila tako velika, da sem si ga prislužil na študentski praksi v Nemčiji.«
Nekateri so na ta način kupovali avtomobile, Peter pa si je kupi! svoj fotoaparat.
»V fotografiji je najpomembnejši pravi trenutek, pravi izraz človeka, v pravem okolju. Seveda brez kompozicije ne more biti dobre fotografije. Le če vse to združimo, lahko povemo tisto, kar smo občutili, ko smo posneli trenutek, in to lahko pokažemo tudi
drugim. To pa mora biti seveda kaj več kot le reportažni zapis zanimivega trenutka.«-
Zadnja leta se Peter ukvarja le z barvno fotografijo. »Zanimivejša in zahtevnejša je, sa j se v kompozuiciji pojavljajo še barve, ki jih včasih zelo težko ,spraviš' v dobro celoto. Za marsikatere motive pa še vedno drži, da je najboljša in najpri-kladnejša črno-bela tehnika.«
A, A.
Politična ocena in aktivnost enot teritorialne obrambe
Pomembni rezultati podružbljanja

S	■	N
»... Dogovarjanje republik in pokrajin je odpravilo številne prejšnje nesporazume in spore na področju gospodarskih in političnih odnosov. Toda nujna so nadaljnja prizadevanja, da bosta dogovarjanje in sporazumevanje republik in pokrajin učinkovita in da ju ne bodo zavlačevali. Sleherno zavlačevanje nujnih rešitev povzroča škodo. Prizadevati si moramo za izboljšanje in izpopolnitev metod medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja, da bi bilo usklajevanje interesov uspešnejše...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
v,___________________________________________________________________________________________y
Minuli teden so se sestali se-kretarji medobčinskih svetov ZKS ter obravnavali politično oceno in aktivnost v enotah in štabih teritorialne obrambe SR Slovenije. Seji, ki jo je vodil predsednik CK ZKS France Popit, so med drugimi prisostvovali tudi komandant republiškega štaba za TO generalpodpolkovnik Branko Jerkič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ljubo Jasnič in načelnik političnega sektorja RŠTO Tone Kraševec.
V razpravi so uvodoma ugotovili, da so bili na tem področju SLO doseženi v preteklem obdobju pomembni rezultati. To je predvsem posledica nenehnih prizadevanj za podružbljanje obrambnih zadev, zavestne usmeritve pri uresničevanju zastavljenih nalogin še posebej vse tesnejše povezanosti poveljstev TO z družbenopolitičnimi vodstvi v posameznih okoljih.
Vse boliša organiziranost in
zavestna disciplina pa je nedvomno rezultat okrepljenih prizadevanj za nenehno izpopolnjevanje oblik izobraževanja in usposabljanja kadrov, predvsem na idejnopolitičnem področju, kar se čuti tudi pri negovanju in razvijanju tradicij in vrednot narodnoosvobodilnega boja, pri medsebojnih tovariških odnosih in pri celoviti usmeritvi pripadnikov TO. Zato so opozorili, da je treba še hitreje in odločneje uveljavljati učinkovite in racionalne oblike vzgoje in izobraževanja, se izogibati dvojnosti in ponavljanju istih tem ter načrtovati delo predvsem na podlagi konkretnih in aktualnih nalog. Kljub temu pa je osnova za usposabljanje predvsem aktivnost v okoljih, kjer pripadniki TO živijo in delajo oziroma prenašanje spoznanj v enote TO. Zato je treba tudi delo v SLO ocenjevati kot najširšo in odgovorno družbenopolitično aktivnost, stalno preverjati učinkovi-
tost in politične delavce v TO še bolj vključevati v oblike političnega dela v njihovih okoljih.
Na sestanku so ocenili vrsto aktualnih nalog in spoznanj ter ob tem posebej opozorili, da je treba tudi na podlagi usmeritev novega zakona še večjo pozornost posvečati mladim prostovoljcem, kar je predvsem vsebinska in ne le manifestativna naloga ZSMS, ter še posebej vključevanju žensk, zlasti iz delavskih središč in s podeželja.
,Prav tako bo potrebno nadaljevati usmeritev na podlagi posveta »SLO in kultura«, okrepiti obveščenost pripadnikov TO o dogajanjih v širši družbi in še zlasti v njihovem lastnem okolju ter si prizadevati za boljše informiranje javnosti o delovanju, nalogah in prizadevanju TO.
Posebno skrb je potrebno nameniti tudi pripravam za dograjevanje novega srednjeročnega načrta razvoja TO, v okviru širših družbenih planov in real-
Bodo v anhovskem Salonitu izplačali jubilejne nagrade?
Zakon je zakon
Zgodi se, da organizacija združenega dela zaide v težave in nima dovolj sredstev niti za osebne dohodke, kaj šele za druge dajatve, ki so uzakonjene s samoupravno zakonodajo. Še huje pa je, če delavci niso sami krivi za izgubo, kot na primer v anhovskem Salonitu, njeno breme pa le morajo nositi, denimo tudi tedaj, ko bi si morali po določilih svojih samoupravnih aktov izplačati jubilejne nagrade.
Ko so leta 1978 vnesli v svojo zakonodajo določila zadnje sindikalne liste o podeljevanju jubilejnih nagrad vsem delavcem, ne glede na to, kje so delali, še niso vedeli, kolikšno izgubo jim bo povzročila nova cementarna. Ob koncu leta pa so spoznali, v kakšno stisko so zašli in zato so izplačali te nagrade le delavcem, ki so v njihovi delovni organizaciji delali deset, dvajset ali trideset let.
»Isto se je ponovilo lani«, mi je pred nedavnim pripovedoval
Zvonimir Kristančič, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Salonitu. »In tudi letos smo nameravali nagraditi zgolj zvestobo našemu kolektivu, saj so nam sovlagatelji odobrili le dva milijona dinarjev za sklad jubilejnih nagrad. Toda neki delavec, ki bi po določilih naših internih aktov moral nagrado dobiti, pa je ni, ker ni pri nas delal določeno število let, je tožil temeljno organizacijo in tožbo dobil. Sodišče je sklenilo, da mu mora temeljna organizacija v dveh tednih izplačati nagrado ter tako spoštovati lastno zakonodajo. Ta sklep pa seveda velja za vse tiste delavce (nekaj sto jih je), ki so doslej zaman terjali svoje zapisane pravice.
In zdaj ne vedo, kaj naj storijo, ko pa sleherni dinar rabijo za kritje izgube. Konferenca osnovnih organizacij sindikata je podprla zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja v Novi Gorici, naj jubilejne nagrade izplačajo vsem upravičen-
cem, obenem pa tudi pobudo občinskega sveta zveze sindikatov, naj ponovno pretehtajo svoj samoupravni akt, ki ureja dodeljevanje teh nagrad in ga spremenijo tako, da v bodoče ne bi več prihajalo do takšnih zapletljajev. Sklenili so, da se bodo tega dela lotili jeseni in se hkrati dogovorili o vseh oblikah plačevanja minulega dela ter sprejeli nov samoupravni sporazum, ki bo upošteval resnične možnosti delovne organizacije. Zaostale jubilejne nagrade pa bodo izplačali.
Tako so se odločili, čeprav še ne vedo, kje bodo dobili denar. Medtem ko bodo zanj moledovali sovlagatelje, pa bo občinski sindikalni svet v Novi Gorici sprejel enotno stališče do izplačevanja vseh tistih dajatev, ki jih je nekoč urejala sindikalna lista, kajti zdajšnja, »raznolikost« na tem področju povzroča hudo kri med delavci v delovnih kolektivih, ki si ne morejo deliti toliko, kot drugi.
Janez Voljč
TA TEDEN V ŽARIŠČU
nih potreb, pri čemer velja posebna pozornost nadaljnjemu razvoju narodne zaščite. To pa temelji predvsem na zavestni odgovornosti družbenopolitičnih organizacij in institucij, celotnega združenega dela in tudi slehernega posameznika, katerega pravica in dolžnost je stalno usposabljanje za obrambne naloge.
Predvsem pa je nujno, so poudarili, da mora družbenopolitična aktivnost pripadnikov TO in še zlasti komunistov nenehno izhajati iz politično-var-nostnih ocen v posameznih okoljih ter se usmerjati h konkretnim nalogam in reševanju posameznih problemov.
Dejstvo je namreč, da je moralnopolitično ozračje med pripadniki TO predvsem odsev razmer v okolju, kjer živijo, in da ima zato družbenopolitična aktivnost v enotah tudi učinkovit vzvraten vpliv.
Sindikati v svojih okoljih posvečajo premalo pozornosti delovanju delegacij in konferenc delegacij. Tako ugotavlja predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Tolmin. Tudi pre-majno sodelovanje in povezava med delegacijami in samoupravnimi organi v temeljnih organizacijah je vzrok, da z delom delegacij v občini Tolmin sindikati ne morejo biti zadovoljni.
Če je na eni strani delo delegacij za družbenopolitične skupnosti zadovoljivo, pa je delo delegacij za samoupravne interesne skupnosti slabo. Vse preveč se izgubljajo v gradivu, ki ga prejemajo, pa tudi prave povezave za izoblikovanje stališč s samoupravnimi organi in delavci, ki so jih izvolili, ni čutiti.
Da delo ne teče tako, kot smo si ga zastavili, je vzrok dostikrat tudi v izvoljenih združenih delegacijah, ki morajo razpravljati o področjih, za katera sicer delavci v delegaciji niso usposobljeni. Torej je temu vzrok že samo kadrovanje.
BUDIMPEŠTA — V vrsti pogovorov naših najvišjih predstavnikov z državniki sosednjih držav naj najprej omenimo obisk predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča na Madžarskem. Odnosi med sosednjima državama se na vseh področjih uspešno razvijajo na podlagi skupaj sprejetih in obojestransko spoštovanih načel, na katerih bo temeljilo v bodoče znatno širše dvostransko sodelovanje. V pogovorih s prvim sekretarjem CK madžarske socialistične delavske partije Janosem Kadar jem je bila poudarjena potreba po aktivnem angažiranju pri ohranjevanju miru in varnosti na svetu, pri razvijanju politike popuščanja in za krepitev enakopravnega sodelovanja. Pri poglabljanju prijateljskih stikov med sosedama imajo pomembno
V pripravah na volitve v letu 1982, ki so se že pričele, bo potrebno posvetiti pozornost prav temu, da bo izvoljeno čim več posebnih delegacij za SIS.
Osnovne organizacije sindikata v OZD morajo vzpodbujati delo delegacij, na sejah izvršnih odborov pa obravnavati problematiko delovanja delegacij. Predvsem morajo vztrajati, da se pomembna vprašanja, ki jih obravnavajo skupščine, obravnavajo skupno na sestankih samoupravnih organov, izvršnih odborih sindikata in delegacij. Na ta način bodo delegati resnično lahko prišli do pravih stališč svojih delavcev, ki so jih izvolili.
Predsedstvo je na svoji seji tudi sklenilo, da bo prva seja sveta posvečena obravnavi analize delovanja in organiziranosti služb SIS v občini. Prav neobveš-čanje delavcev v združenem delu o realizaciji programov SIS je vzrok, da delavci premalo zavzeto spremljajo svobodno menjavo dela.
Vojko Hobič
mesto hrvaška, srbska in slovenska narodnost na Madžarskem in madžarska v Jugoslaviji.
RIM — V pogovorih zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca z italijanskim zunanjim ministrom Emi-liom Colombom, predsednikom vlade Francescom Cossigom in predsednikom republike Sandram Pertinijem je bilo večkrat poudarjeno, da so odnosi med Jugoslavijo in Italijo odlični in da si boljših odnosov med državama, ki imata različno notranjepolitično ureditev ter mednarodno usmeritev ter preteklost, ki je bila večkrat boleča, niti ni mogoče zamišljati. Med obiskom je Josip Vrhovec sprejel tudi enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Josip Vrhovec je obiskal tudi Vatikan in se s papežem Janezom Pavlom II. pogovarjal o mednarodnih vprašanjih in odnosih med svetim sedežem in Jugosla-vijo. ^
BEOGRAD — V minulem tednu pa je bila pri nas na obisku delegacija iz Albanije. Vodil jo je minister za zunanje zadeve Nedin Hoxha. Ob koncu obiska so podpisali sporazum o blagovni menjavi v prihodnjih petih letih ter protokol za prihodnje leto. Blagovna menjava v prihodnjem srednjeročnem obdobju bo znašala 720 milijonov dolarjev, kar je za približno 550 milijonov dolarjev več kot v tekočem. Takšno povečanje je rezultat zainteresiranosti obeh držav za razširjeno sodelovanje. Albanska delegacija je obiskala tudi Slovenijo, Makedonijo in Kosovo.
BEOGRAD — S podpisom sporazuma o sodelovanju med Jugoslavijo in evropsko gospodarsko skupnostjo so bile aprila letos ustvarjene solidne možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja. Da bo sporazum povsem zaživel, se morata zavzeti obe strani, so poudarili v pogovorih med predsednikom skupščine SFRJ Dragoslavom Markovičem in predsednico evropskega parlamenta Simone Veil, ki se je mudila na tridnevnem obisku v Jugoslaviji.
TRST — Slovenska manjšina v Italiji se je minule dni spominjala 60-letnice fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Ta zločinska akcija je pomenila začetek široke teroristične dejavnosti za uničenje Slovencev in njihove organizacije.
MIK
Delegacije in sindikat v Tolminu
Čim več
posebnih delegacij

Rokovnik-priročnik za leto 1981!
Po posvetovanju s strokovnjaki smo pripravili koristen, uporaben, ličen rokovnik-priročnik ’81.
V njem boste našli poleg preglednega osebnega telefonskega imenika še beležni blok ter obsežen linijski del za zapiske skozi vse leto, v ličnem temnomodrem ovitku.
Kaj pa je tisto, za kar trdimo, da je boljše od podobnih artiklov?
Za slehernega nepogrešljiv, primerno ilustriran in grafično popoln ter s poljudno, razumljivo pisano besedo opremljen tekst za branje zaključnih računov. Ko ga preberete vam finančni podatki ne bodo predstavljali več uganke in se boste brez težav vključevali v razpravo o zaključnem računu v vaši delovni organizaciji.
—			.	 —	
: ' '	o us»?*¥u*nju m matvi fcOHODS* ?
IggBnpBniR	
-	
1	S!i|j	
1	
	
Rokovnik-priročnik bo izšel v založbi vseh sindikalnih listov Jugoslavije.
Cena 110 din.
Naročila pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. Morebitne dodatne informacije dobite tudi po telefonu na št. 322-947, na vašo željo vas lahko obišče tudi naš predstavnik.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ceri na poti ustalitvenih prizadevanj
»... Mednarodna skupnost je bila medtem v resnih težavah, ki so potrdile, da je sedanji sis(em mednarodnih gospodarskih odnosov popolnoma neustrezen. Stalno namreč reproducira takšne razmere, v katerih dežele v razvoju ostajajo v podrejenem položaju in nosijo največje breme vseh pretresov. Prav tako tudi samim razvitim državam onemogoča razvoj na trdnejših in trajnejših temeljih. Torej je neizpodbitno, da je s korenitim spreminjanjem teh odnosov m vzpostavljanjem nove mednarodne gospodarske ureditve mogoče uskladiti interese vseh dejavnikov v svetovnem gospodarstvu in ustvariti podlago za splošno blaginjo in napredek miru in varnosti v svetu...«
Tito na Ci. kongresu ZKJ, 1978
Nobenega dvoma ni, da so nespodbudna gospodarska gibanja, zaradi katerih je bilo treba sprejeti nedavne stabilizacijske ukrepe, v prvi vrsti spremembo tečaja dinarja in zamrznitev cen, posledica negospodarnega obnašanja vseh subjaktivnih faktorjev in. ne nazadnje posledica prepočasnega in nedoslednega uresničevanja zakona o združenem delu. Prav zato morajo vsi ukrepi, ki jih uresničujemo in jih bomo še sprejemali, učinkovati mobilizacijsko; motivirati morajo združeno delo, da bo zavestno sprejemalo predlagane usmeritve in aktivnosti.
Ni treba posebej poudarjati, da je položaj v svetu kritičen in da nič ne kaže, da bi se zdaj ne-spodobudna gospodarska gibanja lahko kmalu izboljašala. V takšnih razmerah bo poglavitno nalogo stabilizacije, povečanje izvoza, tem težje uresničiti. Konkurenca na svetovnem trgu je čedalje ostrejša in z vsemi silami si bo treba prizadevati, da bi se na njem čim enakopravneje uveljavili. Ena prav tako pomembnih nalog je priprava novega srednjeročnega . plana v čimbolj normalnih razmerah, dosledno po načelih zakona o združenem delu in zakona o temeljih sistema planiranja.
Dosedanje razprave o sprejetih stabilizacijskih ukrepih in njihovih učinkih so pokazale, da so ti ukrepi celo nekoliko zapozneli, četudi so bili nujni predvsem zato, da spodbudijo izvoz in čimbolj omejijo uvoz ter zmanjšajo vse oblike porabe. Devalvacija dinarja, ugotavljajo predstavniki gospodarstva v teh razpravah, bo izgubila svoj pomen, če pritiski na cene ne bodo poje-
njali in če bodo cene narasle s stopnjo, s kakršno je bil devalviran dinar. Vsiljuje se tudi vtis, da drugi del ukrepov, ki naj bi jih sprejel zvezni izvršni svet, še ni podrobno obdelan in da žal ostajajo nedorečena nekatera za gospodarstvo pomembna področja, kot so na primer področje carinske politike, blagovnega režima in deviznega sistema, znaten del kreditno-monetarnega področja, devizne bilance in deviznega trga.
Kot meni zbornica, je treba omenjena področja čimprej urediti, predvsem zato, da bi ohranili in nadalje spodbujali pozitivna gospodarska gibanja in zagotovili pogoje za čim rednejšo proizvodnjo. Zavedati se je namreč treba, da nazadovanje rasti družbenega proizvoda, ki ga bodo povzročili stabilizacijski ukrepi, lahko drastično omeji možnosti zaposlovanja. Zaostrili se bodo zlasti problemi zaposlovanja mladine, ki bo jeseni končala šolanje. Te probleme bi, kot menijo nekateri, lahko ublažili z doslednješim omejevanjem dopolnilnega dela in dela po pogodbah.
'Nobenega dvoma ni, da bo treba stabilizacijska bremena čim enakomerneje in pravičneje porazdeliti. Sprememba tečaja dinarja naj zategadelj prizadene vse oblike porabe, od ošebne pa do splošne in investicijske. To velja kajpada tudi za zvezni proračun, saj bi bilo nevzdržno, ko bi na primer izdatke federacije preprosto povečali za stopnjo devalvacije dinarja. Tudi na tem področju je varčevanje možno in neogibno.
Razpravljalci tudi ugotavljajo, da je sistem družbene reprodukcije še vedno bolj ali manj nedograjen, in da bo v ta namen treba
pospešiti pripravo zakona o razširjeni reprodukciji. Na nekaterih drugih področjih, kot na primer v bančništvu in na področju ekonomskih odnosov s tujino, se že sprejeti zakoni uresničjujejo prepočasi in nedosledno.
Ne nazadnje je treba ugotoviti — na kar je opozorila tudi nedavna seja CK ZKS — da naj pretežno administrativne ukrepe, ki naj bi ustalili gospodarska gibanja, v čimvečji meri nadomesti samoupravno sporazumevanje. To velja zlasti za pripravo temeljev novega srednjeročnega plana, ki naj slone izključno na sistemu socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. Vsakršno drugačno reševanje aktualnih razvojnih problemov, med katerimi je prestrukturiranje gospodarstva na prvem mestu, bi bilo v nasprotju z interesi združenega dela in njegovimi razvojnimi cilji.
Nande Žužek
Lipicanci — 5 svojimi dreserji — znajo fotografom vselej imenitno pozirati.
400-letnica kobilarne v Lipici
Le še korak do cilja
Maja letos je minilo častitljivih 400 let, odkar je prvi upravnik cesarsko-kraljeve dvorne kobilarne Franc Jurko javil nadvojvodi Karlu na Dunaj, da je v Lipici vse pripravljeno za sprejem prvih konj. Njegovo veličanstvo je takoj zatem poslalo v to čudovito kraško oazo prve plemenske žrebce in kobile in
konec 1580- leta je kobilarna že začela delovati. Odtlej so se tod rojevali konji nove pasme, ki so bili za dunajsko Špansko jahalno šolo primernejši od andaluzijskih, pa tudi lažji in prikladnejši za plemiške vprege, lahko konjenico in vojaške parade.
Vendar ni vselej kazalo, da bo lipiška kobilarna dočakala toliko
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE
CENTER ZA DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABLJANJE
Občinskim (obalnem, mestnemu), medobčinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije, RO sindikatov, občinskim konferencam ZSMS ter medobčinskim konferencam ZSMS
Za uresničevanje sklepov kongresa Zveze sindikatov Slovenije in kongresa ZSMS, stališč RS ZSS o družbenopolitičnem usposabljanju v Zvezi sindikatovter skupnega programa dela v sindikata in ZSMS razpisujemo 23. dvomesečni politični tečaj za družbenopolitično usposabljanje članov sindikalnih, mladinskih in samoupravnih organov organizacij zdmženega dela in drugih skupnosti oz. tistih tovarišic in tovarišev, ki so predvideni za prevzem funkcij v vodstvih družbenopolitičnih organizacij v samoupravnih organih, v organizacijah zdmženega dela, SIS in drugih družbenopolitičnih skupnostih, ali pa funkcije že opravljaj^.
23. politični tečaj se bo pričel v ponedeljek, 15. septembra 1980 ob 9. uri in bo trajal do22.11. 1980.
Tečaj bo potekal v strnjeni (internatski obliki) in sicer vsak teden od 7.30 (ponedeljek) do 13. ure (petek) ter tri do $tiri sobote dopoldne. Razen tega so redna predavanja še 2 do 3-krat tedensko popoldan od 17. do 19. ure. Drugi popoldanski dnevi so predvideni za delo v skupinah in individualni študij.
V tečaj odgovorno h dosledno izberite (kadrujte) tiste kandidate, ki aktivno družbenopolitično delujejo v sindikatu, Zvezi komunistov, Socialistični zvezi delovnih ljudi in Zvezi socialistične mladine, oziroma v samoupravnem organu, ali drugi samoupravni organizaciji in ki kažejo osebni interes, sposobnost in voljo za trajnejše družbenopolitično deio. Kandidat naj praviloma ne bo starejši od 40 let in ne mlajši od 20 let.
Primerno je, da ima izobrazbo poklicne šole ali kvalifikacijo. Glede na strukturo zaposlenih v vaši delovni organizaciji, pogoje dela, kadrovske potrebe in po vaši presoji ter odgovornosti pa stopnja famalne izobrazbe ni nobena ovira, Deiovne organizacije so tudi doslej kadrovale slušatelje z osnovne, srednjo, višjo in visoko šolo, saj gre v našem primeru za idejno politično usposabljanje aktivistov ne glede na stopnjo formalne izobrazbe, oziroma za njihovo še bolj uspešno politično deio v delovnem okolju, ki ga pošilja na tečaj.	-
Kandidat naj.bo praviloma iz neposredne proizvodnje (delavec, ki dela pri stroju ali neposredno vodi delo v proizvodnji) oz. iz neposredne dejavnosti določene družbene službe, SIS, KS, šole itd.
Med kandidati naj bodo enakopravno zastopane ženske in mladi.
Z vodstvom temeljne oziroma delovne organizacije ter z osnovno organizacijo ZS oziromaZSMS pravočasno uredite vse potrebno glede opravičene odsotnosti z dela, nadomestila osebnega dohodka, potnih stroškov in povračila stroškov bivanja na tečaju in del stroškov za izobraževanje. Kandidati vse stroške poravnajo sami, razen za pedagoško delo, del literature in druge materialne stroške tečaja, ki jih krije republiški svet ZSS.
Celoten penzion bo znašal predvidoma od 260 do 290 din dnevno na osebo. Penzionske storitve poravnajo slušatelji vsakega zadnjega v mesecu in ob odhodu s tečaja.
Vsem dosedanjim udeležencem političnih tečajev so praviloma vse temeljne oziroma delovne organizacije plačale za ves čas odsotnosti dnevnice po lastnem samoupravnem' sporazumu in 2 x mesečno potne stroške z javnim prometnim sredstvom iz kraja tečaja do doma in nazaj.
Dvomesečni politični tečaj ne daje formalne izobrazbe, oz. kvalifikacije in ne usposabljanja za druge ali višje kvalificirano delovno mesto. Osnovni cilj in smoter tečaja je v tem, da idejno politično usposablja političnega aktivista za njegovo še bolj uspešno opravljanje družbenopolitične oziroma samoupravne funkcije; torej za bolj učinkovito reševanje družbenopolitičnih nalog in problemov v lastni delovni organizaciji in širšem družbenem samoupravnem okolju. Zato je že ustaljeno pravilo in potrjena praksa, da se tečajnik vrne na prejšnje ali podobno delovno mesto, kjer še bolj aktivno politično deluje, številni slušatelji pa nadaljujejo redno šolanje ob delu.
PRIJAVE ZA 23. POLITIČNI TEČAJ POŠLJITE NAJKASNEJE DO PETKA, 5. SEPTEMBRA 1980.
rojstnih dni. Ko je že postala ugledna, jo je avstroogrski dvor skušal prestaviti bliže Dunaju, da bi mu bila bolj pri roki, vendar se ta poskus zaradi neprimernega podnebja, tal in krme k sreči ni obnesel. Pa vendar so potem lipicance še velikokrat selili iz njihove prvotne »domovine«. Med Napoleonovimi vojnami se je to zgodilo trikrat. Po končani prvi svetovni vojni pa se je celo zdelo, da bo kobilarne konec. Lipica je namreč po versajski pogodbi leta 1919 pripadla k Italiji, 300-glavo čredo pa so razdelili med Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Vendar so tudi novi oblastniki nadaljevali z vzrejo.
Zadnji selitvi pa so lipicanci opravili med drugo svetovno vojno: 230-glavo čredo so 1943. leta najprej prestavili v okolico Dunaja, od tam pa na območje Sudetov, kjer jih je 1945. leta zasegla ameriška armada. V Lipico so jih vrnili dve leti kasneje, vendar vsega le enajst. Tako.so morali delavci v kobilarni začeti znova. S temi konji in tistimi iz bivše jugoslovanske dvorne kobilarne v Demir Kapiji ter uvoženimi, so počasi izpolnili vse linije plemenskih žrebcev in vse rodove plemenskih kobil: Že 1959. leta je nova čreda štela 250 plemenskih živali, ki so bile tako po reji kot po poreklu dovolj kvalitetne, niso pa bile izenačene po tipu.
Kljub tolikšnim uspehom pa je bilo prav 1959. leto tisto, ki je pripeljalo kobilarno skoraj do ukinitve. Tedaj so se v Lipico prenehala stekati nekatera Zvezna in republiška sredstva in šele š posredovanjem tovariša Tita šo 1960. leta ustavili razprodajo črede.
In kako v Lipici gospodarijo danes, ob 400-letnici?
I' Na prste bi lahko prešteli lipicance, ki so jih prodali po letu 11975. To so le tisti, ki jih zvezna {komisija določa za razpored po
drugih jugoslovanskih kobilarnah, in oni, ki med dresuro ne napredujejo in si zato ne morejo pridobiti naziva »prepinjer«, se pravi, plemenski žrebec. Med prodanimi je tudi dveletno žrebe, s katerim se je lipiška kobilarna vzpodbudno vključila na evropsko tržišče. Plemensko žrebe, namenjeno za pripust v kobilarnah petih zahodnoevropskih kobilarn, je prodala za 50.000 nemških mark. Sicer se pa lahko kobilarna preživlja samostojno le 80-odstotno: 60 % ji prinese turizem, 20 % pa prireja. Dvajset odstotkov (lanski primanjkljaj — 2,500.000 dinarjev) so dodali zvezna komisija za napredek konjereje, republiški sekretariat za kmetijstvo in matična organizacija. Kobilarna je namreč TOZD v delovni organizaciji Hoteli in gostinstvo Sežana, ki spada v SOZD »TIMAV«.
»Tudi letošnje prvo trimesečje smo končali z izgubo,« pravi Jasna Božac, vodja delovne enote turizem, »ker smo imeli januar ja zaprte hleve zaradi obolelih konj, turistična sezona pa se še ni začela. V maju in jiniju pa je bil obisk že na lanski ravni (180.000 obiskovalcev). Sicer pa letos pričakujemo 200.000 gostov!«
- Delavci lipiške kobilarne gledajo še dlje. Kmalu bo zgrajen nov hotel s 180 ležišči, lotili pa so se tudi dozidavanja k novi jahalnici, kjer bodo boksi in pripravljalnica za nastope v jahalnici. S tem nameravajo uresničiti svoje tri poglavitne cilje: razvoj reje in selekcije konj čistokrvne lipican-_ ske pasme, razvijanje in izpopolnjevanje šole klasičnega jahanja in dresure ter vožnje, hkrati pa še nadalje bedeti nad razvojem turizma, rekreacijskega in športnega jahanja. Skratka, razvijati nameravajo vse tiste oblike rekreacije in športa, ki so v neposredni ali posredni zvezi s konji.
Damjan Križnik
Odmevi: O vpisu v oddelke administrativnih šol pri delavskih univerzah
Neutemeljena
kritika
»... Z doslednim bojem za napredne demokratične, samouprav Ijavske odnose, za uveljavitev proizvajalcev in ustvarjalcev kot subjektov samoupravnega odločanja, ustvarjamo ugodne družbene razmere za boj zoper razne monopolistične težnje do znanstvenih resnic, ustvarjalnosti in kritike. Vsakršna šabloniziranost mnenj, umetniškega in drugega ustvarjalnega izražanja je tuja revolucionarni biti Zveze komunistov. Odločno podpiramo vse tiste, ki težijo k znanstveni in umetniški resnici, k novemu in izvirnemu v vseh oblikah človeškega ustvarjanja. Ponosni smo na velike umetniške in znanstvene dosežke naših intelektualnih delavcev, ustvarjalcev. Zato se moramo še bolj zavzeti za razvoj svobodne znanstvene in umetniške kritike in za ustreznejše družbeno vrednotenje ustvarjalnosti, da bi zadovoljili naraščajoče kulturne potrebe naših ljudi...«
Tito na IX. kongresu ZKJ, marca 1969
V________________________________________________________________________________________________^
Skrb za lastni kader
V začetku tega meseca so sev Klubu delegatov zbrali delegati nekaj več kot 200 samoupravnih organizacij s področja kulture skupaj z delegati vzgojnoizobra-Ževalnih organizacij, ki izobražujejo za poklice s področja kulture in ustanovili PIS za kulturo. Tako ■je tudi kultura kot eno zadnjih področij uspešno uresničila prvi del preobrazbe vzgojnoizobraže-valnega sistema in. si vzpostavila temeljne pogoje za uresničevanje usmerjenega izobraževanja.
Še v decembru preteklega leta so bile v vrstah kulturnih delavcev prisotne številne dileme o smotrnosti ustanovitve PIS za kulturo. Številni pomisleki so nas navajali zlasti k temu, da bi lahko vlogo PIS za kulturo prevzele tudi kulturne skupnosti in Kulturna skupnost Šlovenije kot njihova zveza. V začetku letošnjega leta pa je sicer skromna, vendar temeljita razprava ob osnutku sporazuma o ustanovitvi PIS za kulturo razrešila temeljne dileme in omogočila pripravljalnemu odboru, da je pripravil postopek konstituiranja te posebne skupnosti v predvidenem roku.
Znotraj te posebne izobraževalne skupnosti naj bi kultura prevzela na svoja pleča skrb za svoj lasten kadrovski razvoj. Znotraj te skupnosti bomo določili nomenklaturo poklicev s področja kulture in znotraj te skupnosti naj bi določili mrežo šol, ki bodo usposabljale za poklice s področja kulture.
To je nekaj pomembnih in bistvenih nalog, ki stoje p red PIS za kulturo. Toda najvažnejša naloga je oblikovanje vzgojnoizobraže-valnih programov za kulturo-umetniško usmeritev, katere nosilka je PIS za kulturo. Prav to dejstvo omogoča kulturi, da najbolj neposredno prične določati sama, katera so tista znanja, ki naj jih imajo delavci v kulturi. Že doslej je to nalogo opravljala posebna strokovna komisija, tokrat pa je ta odgovornost prešla na strokovni svet PIS za kulturo.
Za zdaj, tako kot znotraj drugih PIS, ostaja v celoti odprto urejanje družbeno-ekonomskih odnosov v okviru posebnih skupnosti. Razmišljanja gredo v več smereh, gotovo pa bodo našla svoj odraz tako znotraj OZD s področja kulture kot znotraj kulturnih skupnosti in tudi v okviru izobraževalnih skupnosti Slovenije.
Predsednik Skupščine novoustanovljene PIS za kulturo je postal Tomo Martelanc, ravnatelj NUK, predsednik zbora uporabnikov tovariš Marjan Žnidarič iz Muzeja NOB v Mariboru in predsednik zbora izvajalcev Andrej Rijavec s Filozofske fakultete. Strokovni svet bo vodil Bruno Hartman, ravnatelj Univerzitetne knjižnice iz Maribora.
Zaželimo jim< uspešno delo! j Milan Bratec !
V sredstvih javnega obveščanja in v razpravah različnih organov družbenopolitičnih organizacij se pojavljajo obvestila o tem, da delavske univerze s pretiranim vpisovanjem v oddelke upravno-administrativnih in ekonomskih šol rušijo družbena prizadevanja za usmerjanje vpisa novincev v srednje šole in da se niso vključile v usmerjanje vpisa; so tako rekoč med glavnimi krivci za neustrezno usmeritev vpisanih odraslih učencev, ki se izobražujejo ob delu.
Delavske univerze so se že v šolskem letu 1979-80 in tudi letos disciplinirano vključile v načrtovanje vpisa. V skladu z dogovori v koordinacijskih odborih mora vsaka delavska univerza za vsak nameravani vpis
dobiti soglasje pristojne posebne izobraževalne skupnosti ter koordinacijskega odbora za načrtovanje vpisa v občini. Delavska univerza sme vpisovati učence samo, če ima verificirani program, kot ga izvaja redna šola. Ker delavske univerze z izjemo Dopisne delavske univerze »UNIVERZUM« nimajo verificiranih šol, v vseh primerih, ko gre za administrativne poklice, organizirajo le dislocirane, inš-truktažne oddelke posameznih poklicnih ali srednjih šol Razpis učnih mest za administrativne poklice mora biti tako usklajen tudi z matično šolo.
V razpisu izobraževanja ob delu v poklicnih administrativnih in upravno-administrativnih šolah za šolsko leto 1980-81 je
od skupno 600 razpisanih mest administratorja in administrativnega tehnika samo 265 mest razpisanih v dislociranih oddelkih, ki so pri delavskih univerzah (podatki Izobraževalne skupnosti Slovenije). Vse oddelke, večino neposredno, so razpisale redne poklicne šole. Sam razpis tudi še ne pomeni vpisanih učen^ cev. Po podatkih, ki jih je zbrala Zveza delavskih univerz, je pri 5 delavskih univerzah razpisanih še 200 mest za poklic ekonomskega tehnika — v vseh primerih gre prav tako za dislocirane, inš-truktažne oddelke rednih srednjih ekonomskih šol v občinah, ki take šole nimajo.
Glede na skupno število predvidenih prostih mest za izobraževanje ob delu za novince v šob skemletu 1980-81 (10.455) me-
nimo, da ob upoštevanju vseh pogojev, ki so naloženi delavskim univerzam, ne more hiti govora o tem, da se delavske univerze ne bi vključevale v družbena prizadevanja za usmerjanje vpisa novincev v druge poklice oziroma tudi ne o tem, da neugodno spreminjajo kadrovsko strukturo. Razen tega gre pri večini vpisanih odraslih tudi za dopolnitev manjkajoče strokovne izobrazbe za delo, ki ga že opravljajo in ne za različne prekvalifikacije. V marsikateri občini so delavske univerze doslej ob majhni ali pa nikakršni družbeni podpori bistveno prispevale k izboljšanju kadrovske strukture — ne le v administrativnih poklicih oziroma znanjih; o tem govorijo statistični podatki in tudi številna družbena priznanja. V pri-
meru, da bi se nadaljevala javna in neutemeljena kritika delavskih univerz, so delavske univerze pripravljene opustiti še tistih nekaj oddelkov, v katerih univerze usposabljajo za administrativne poklice — Čeprav smo prepričani, da je pri reševanju tega vprašanja potrebno uporabiti številne druge ukrepe in ne samo omejitve pri vpisu. S pričujočo informacijo želimo samo opozoriti na neutemeljena negativna mnenja o delavskih uni verzah, na posploševanje, zanikanje razredne in socialne vloge delavskih univerz pri usposabljanju za poklic ter izraziti pripravljenost delavskih univerz, da angažirano sodelujejo v vseh pozitivnih družbenih prizadevanjih. Predsednik IO ZDU Slovenije: Rajko Slokar
, -	1P3 ':B	- 'A
V prostorih knjižnega kluba »Svet knjige« v ljubljanski Nazorjevi ulici je vedno živahno. Poleg Ljubljane imajo takšen center knjižnega kluba še Maribor, Celje in Slovenj Gradec.
Prvi knjižni klub v Sloveniji ima že 162.000 članov
Velika šola branja
Knjige nam prinaša poštar. Knjige, ki si jih po katalogu knjižnega kluba »Svet knjige« danes izbira že okoli 162.000 slovenskih bralcev, od tega jih je nekaj več kot tisoč izven Slovenije. Gre za člane prvega knjižnega kluba na Slovenskem, kluba, ki je v zadnjih letih pritegnil k branju tudi mnoge tiste posameznike in družine, ki nekoč niso navajeno in z zanimanjem segali po knjigi. Letno se sicer zamenja kakih 35.000 članov kluba, toda doseženo skupno število članov knjižnega kluba se verjetno ne bo več kaj dosti povečevalo.
Delo knjižnega kluba je zasnovano na izbranem programu raznolikih knjig za raznolike potrebe bralcev, zahtevnih, poprečno zahtevnih, pa tudi dosedanjih »nebralcev«. Pravzaprav
je ta klub velika šola branja, od tistih, ki po knjigi šele začenjajo posegati, do onih, ki v knjigi iščejo najvišja nadstropja učenosti, najvišje dosežke literarnega peresa. Knjižni katalog »Sveta knjige« je izreden propagator knjige, z 230 naslovi, z letnimi novitetami. In tudi/sodelovanje slovenskih založb'je po tej poti distribucije knjige do bralca kar vzorno.
Težave našega prvega knjižnega kluba tako niso z bralci in ne z založbami, so predvsem tehnične narave. Letno razpošljejo nekaj manj kot milijon knjig, glavnino prek pošte, in pravijo, da tega ne zmorejo več brez računalnika. Svojega nimajo, gostujejo drugod, žal pa se ob tem izgubi cel kup dragocenih podatkov. Seveda imajo tudi druge te-
žave, s skladišči, obratnimi sredstvi, pa večnim vprašanjem, kako bi bilo mogoče knjigo vendarle še poceniti. Največje težave pa imajo s poštnim servisom, saj je pošta njihova knjigarni. Člani se pogosto pritožujejo, da knjig ne dobe, pošta pa da'so knjige zavrnjene, v resnici pa največkrat le niso bile dostavljene, sicer člani ne bi na to opozarjali.
Knjižni klub »Svet knjige« seveda želi, da bi si lahko ljudje knjige iz klubske ponudbe tudi ogledali, ne le izbirali po katalogu.
Doslej imajo svoje centre v Ljubljani,Mariboru, Celju in Slovenj Gradcu. Ker jih ljudje zelo radi obiskujejo, bi jih radi ustanovili še v Kran ju, Novi Gorici in v Novem mestu, za kar pa si klub še ni ustvari! potrebnih sredstev.
fDE
V Aktualni temi, zbirki založbe Delavska enotnost bo v juliju izšla nova, pomembna brošura:
Jože Valentinčič:
USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
iz vsebine:
—	nova podoba vzgojno-izobraževalnega sistema
—	smer in cilji preobrazbe od kongresnih stališč do zakona
—	temeljne sestavine izobraževanja
—	vpisni pogoji — znanje
—	program — vodilo za učitelje in udeležence
—	organizacija izobraževanja
—	priprave na uvajanje novih programov
—	Titovo naročilo
Brošuro lahko, po ceni 20 din za izvod, naročite na naslov: ČGP Delo TOZD DELAVSKA ENOTNOST, po izidu pa jo lahko kupite tudi v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
V ptujski delovni organizaciji MIP uspešno organizirajo športno dejavnost zaposlenih
Volja odtehtala sredstva
Športniki delovne organizacije MIP iz Ptuja so na letošnjih, tretjih športnih igrah delavcev SOZD Mercator (katere članica je MIP), zmagali v skupnem seštevku rezultatov iz vseh 14 športnih panog že tretjič zapored. Povprašali smo, odkod takšni uspehi športnikov ptujskega »dela« SOZD Mercator. V SOZD kjer deluje komisija za šport ih rekreacijo, so nam odgovorili, da imajo Ptujčani pač najdaljšo tradicijo v športnem in rekreacijskem udejstvovanju delavcev. V delovni organizaciji MIP pa so nam natresli še nekaj — pomembnih — podrobnosti. Naš sogovornik je bil Stanko Hebar, poslovodja trgovine »Steklo-keramika« v Ptuju, sicer pa predsednik komsije za šport in rekreacijo v MIP.
»Naša sedanja delovna organizacija je nastala pred nekaj leti iz Izbire in Panonije, ki sta se združili in kasneje priključili SOZD Mercator. V MIP je zaposlenih 1200 delavcev. Tradicijo v športni in rekreacijski aktivnosti smo seveda imeli že od prej. Nismo pa gojili toliko panog, kot jih sedaj. Ukvarjali smo se s šahom, kegljanjem streljanjem... Športna aktivnost naših delavcev pa se je dejansko razmahnila po združitvi naše delovne organizacije v SOZD Mercator. «
Delavci MIP so bili tudi pobudniki športnih iger Mercatorja. Nemara je pomembno vplivalo na nadaljnji razmah športa in rekreacije v tem kolektivu tudi sodelovanje Stanka Hebarja na seminarju za organizatorje rekreacije in športa pred tremi leti v Poreču. Dejstvo je, da je ta dejavnost zaživela in se razmahnila v vseh tistih ptujskih kolektivih, iz katerih so se seminarja udeležili organizatorji rekreacije kot
»... Vedno sem se rad ukvarjal s športom. To mi je zelo koristilo, saj sem bil telesno bolj odporen. Toda naši ljudje še vedno podcenjujejo vrednost telesnega razvoja in kondicije za ohranitev zdravja. Šport je namreč pomemben pogoj za vsestranski razvoj človeka...«
Iz razgovora tovariša Tita z delegacijo ZTKOJ, junija 197 1
Stanko Hebar: Delavci MIP se radi »razmigajo«, saj so sami ugotovili, kako koristno je malo športa in rekreacije
na primer v AGIS ali v TGA. Važno je tudi da se delavci v Ptuju radi »razmigajo.« V MIP so vsi, ki skrbijo za organizacijo rekreacije in, športnih tekmovanj, prostovoljci, ki to delo opravljajo ob svojem rednem delu. Imajo posebno komisijo za šport in rekreacijo, v kateri so poleg predsednika, Stanka Hebarja, še dva člana iz vsake od treh TOZD MIP. Pomagajo jim seveda tudi drugi delavci, kajti dela ni malo.
Kolektiv MIP ima lastno nogometno igrišče (ki ga je treba tudi vzdrževati), v raznih športnih panogah tekmujejo ekipe MIP na občinski in regionalni (sindikalni) ravni. Pripraviti se je treba na vsakoletne Mercatorjeve igre, organizirati je treba vrsto rekreativnih dejavnosti za tiste delavce, ki jim ni za tekmovalni šport. V MIP se ukvarja veliko delavcev s športom in rekreacijo, saj je na igrah sodeloval skoraj vsak deseti delavec.
»Moram poudariti, da komi-
sija pri svojem delu ni osamljena«, je dodal Stanko Hebar. »Zelo tesno sodelujeta tudi mladinska organizacija in sindikat, ki nas vsako leto tudi finančno podpre. Seveda pa teh sredstev ni toliko, da bi lahko samo s sindikalno podporo to dejavnost razvijali. Uvedli smo neke vrste članarino ali podporno članstvo, če tako rečem. Vsak delavec prispeva na leto po 50 dinarjev, kar naj bi zadostovalo za organizacijo športnih iger. Pri nas pa si posamezne športne sekcije še posebej pomagajo s članarino svojih aktivnih »članov«. Tako na primer kegljači plačujejo po 20 dinarjev iz svojega žepa. Vsi organizatorji delamo, kot sem že povedal, prostovoljno, brez nadomestila.« .
Rekreacija pa žal ni tako zelo razvita. Zamisli, kako jo organi-
zirati, sicer ne manjka, toda z n jo še ukvarjajo predvsem delavci, ki so iz Ptuja in najboližje okolice. V MIP so uvedli zimsko »telovadbo«, rekreativno kolesarjenje, plavanje, izlete in tudi streljanje z zračno puško. Povabili so tudi -— potrošnike, ki so se odzvali celo v večjem številu, kot delavci MIP.
Kljub temu pa je v MIP športna in rekreacijska aktivnost zelo dobro razvita. Za to ima največ zaslug dobra organiziranost, ki ne sloni le na prostem času in volji posameznika, ampak na ekipi predanih »zanesenjakov«. Pomemben vzvod pa je tudi prepričanje organizatorjev, da ni vse v denarju da se da marsikaj speljati z dobro voljo in z minimalnimi sredstvi.
Boris Rugelj


Naj »marši« izgubljajo!

Ifitos, kralj Elide, je 884. leta pred našim štetjem v Delfih vprašal preroke: »Kako naj rešitn svojo deželo bratomornih vojn?« In bogovi so mu odgovorili: »Naj Ifitos in ljudstvo Elide vnovič obudi olimpijske igre!« Osem let kasneje (776 pred n. š.) je njihova »beseda meso postala«. V Olimpiji, majhnem grškem kraju v osrčju Peloponeza, stisnjenem med reki Kladiso in Alpha ter goro Kronion (po bogu Kronosu imenovani, ki je tod vladal vse dotlej, dokler ga v rokoborbi ni premagal vsemogočni Zevs!), so odtlej vrli atleti vsako četrto poletje, ko je na nebu sijala polna luna, merili svoje moči. Obdobje iger je bilo obdobje svetega miru, ki ga ni smel nihče prekršiti. In ga tudi ni! Kajti to je bila volja bogov.
Danes, dobrih 2.756 let od prvih antičnih olimpijskih iger, se bo v Moskvi začela 22. olimpiada modeme dobe. V nemirnem času in močno krnjena! Razloge poznamo vsi, ne pa tudi odgovora na vprašanje, ali se bo olimpijsko gibanje izvelklo iz težke krize, v kakršno je zaradi politike nekaterih »svetovnih« glav zašlo že v Mimchnu in nazadnje v Montrealu ko večina afriških držav ni sodelovala. Se bo morda tudi na športnem področju začela ponavljati zgodovina? Da bo napočil čas, kakršen je bil 394, leta našega štetja, ko je Rimljan Teodozij I. ukinil igre?
Mnogo jih je, ki prerokujejo le še kratko življenje ideji, ki jo je konec prejšnjega stoletja obudil Francoz Pierre de Coubertin. K sreči jih je več, kise v mislih vračajo v starodavno Olimpijo. Grška vlada je namreč že 19/6. leta predlagala mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK), naj bi v Olimpiji zgradili olimpijski park, na nevtralnih tleh, ki biga upravljal MOK, bil bi pa last vseh vanj včlanjenih držav. In tam bi naj bile potem vsaka štiri leta olimpijske igre. Ideja postaja čedalje bolj aktualna, zatorej velja v teh štirinajstih dneh, ko bomo uživali v napetih bojih in stiskali pesti za naše športnike, razmišljati o njej. Kajti olimpijske igre — to je neizpodbitno dejstvo —-so pomemben dejavnik miru v svetu in zbliževanja mladih z vseh celin.
Ne nazadnje tudi zato, ker je prav v Olimpiji Apolon v boju s pestmi premagal Marsa, boga vojn...
Damjan Križnik
Končane so letošnje športne igre Mebla
Na igrišču vsak šesti delavec
Sindikalne športne igre radovljiških sindikatov
Množično in raznoliko
*

V organizaciji Športnega društva Meblo iz Nove Gorice, so se v teh dneh končale letošnje tradicionalne športne igre delavcev Mebla.
Na letošnjih igrah je sodelovalo več kot 500 zaposlenih iz vseh TOZD in DSSS, kar pomeni da je bil na športnih igriščih maja in junija, torej v času, ko so igre trajale, skoraj vsak šesti delavec^kar predstavlja izredno ugodno številko.
Letošnje igre so razdeljene v dva dela: v športni del, kjer se predstavniki borijo za uvrstitev v osmih različnih panogah,in v trimski aktivnosti — v štirih panogah ločeno za ženske in moške. Če na kratko ocenimo letošnje tekmovanje, vidimo, da postaja iz leta v leto popular-nješe, saj se prijavljajo ekipe iz vseh TOZD in DSSS novogoriškega kolektiva in to vseh starosti.
Zanimiva je ugotovitev, da je povprečna starost udeležencev okoli 30 let, kar zgovorno priča o premajhni udeležbi mladine, ozi-
roma pasivnosti mladinskih organizacij bodisi v posameznih TOZD kot tudi v DSSS. To je brez dvoma pojav, ki meče nekoliko slabo luč na organiziranost mladine v Meblu, čeprav jim je s strani Športnega društva omogočeno vse, da bi se hitreje in bolj intenzivno uključevali v športno rekreativno življenje v kolektivu.
Tradicionalne igre, ki so letos že 6. po vrsti, so se v vseh športih odvijale v obliki ligaških tekmovanj ali po turnirskem načinu, kar pomeni, da za udeležence ni bila enkratna aktivnost in obremenitev, temveč redno in organizirano nastopanje. Čeprav končne uvrstitve niso tako pomembne, je prav, da pohvalimo najboljše med njimi in sicer: pri ženskah so zmagale predstavnice TOZD Meblo Harvej pred TOZD Trgovina in DSSS, pri moških pa so slavili člani TOZD Pohištvo Nova Gorica pred TOZD Oblazinjeno pohištvo in TOZD Pohištvo Branik.
Rajmund Kolenc
V programu sindikalnih športnih iger radovljiških sindikatov za leto 1980 so tekmovanja v štirinajstih športno rekreativnih panogah, tekmovanja pa so terminsko razporejena tako, da potekajo skozi vse leto.
V prvem polletju so bila izvedena tekmovanja v sedmih športnih panogah in sicer: v smučanju, smučarskih tekih, kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu, spomladanskem krosu in malem nogometu, na tekmovanjih pa je nastopilo 1920 članov sindikata iz 90 osnovih org. sindikata. Ob koncu maja in v juniju so tekmovali v šahu, krosu in malem nogometu.
Na tekmovanju v spomladanskem krosu je nastopilo 63 članov sindikata iz 24 OO ZS. Glede na to, da je bilo tekmovanje v krosu letos prvič, smo lahko z udeležbo zadovoljni. Rezultati: ženske:	1. Slavka Čop (SO
Rad.), 2. Ana Šifrer (LIP Bled), 3. Hildat Silič (Veriga Lesce);
moški do 27 let: 1. Srečo Kopač (Veriga Lesce), 2. Drago Vidic (Veriga), 3. Miro Potočnik (Obrtniki), moški od 27—35 let:
1.	Janez Sitar (Plamen Kropa), 2. Franc Tajnikar (Veriga), 3. Polde Veskovič (Iskra Otoče), moški od 35—45 let: L Polde Taler (Obrtniki), 2. Tine Rozman (GP Bohinj), 3. Boris Ahac (GG Bled), moški nad 45 let: 1. Jaka Reš (Osn. šola Lipnica), 2. Franc Legat (Veriga), 3. Janez Hrovat (Elan); ekipno: 1. Veriga Lesce 97 točk, 2. Združ. obrtnikov 36 točk, 3. Elan Begunje 22 točk, 4. Plamen Kropa 18 točk, 5.—6. Osn. šola Lipnica in SO Radovljica 11 točk itd.
Na tekmovanju v šahu je nastopilo 47 moških in 3 ženske ali skupaj 50 šahistov iz 28 OO ZS. Tekmovalci so bili glede na osvojene šahovske kategorije razdeljeni v tri skupine. Najboljša mesta v posameznih jakostnih skupinah pa so osvojili: moški A: Rudi Osterman (Veriga) 6 točk,
2.	Slavko Mali (Obrtniki) 4,5
točk, 3. Vojin Perovič (Veriga)3 točke; moški B: L Ivo Radevič (Veriga) 10, točk, 2. Milan Dragan (Elan) 9,5 točke, 3. Vinko Jerala (Elan) 6,5 točke, 3. Pavel Erzar (Tapetništvo) 6,5 točke; ženske: 1. LidijaGomboc (Elan) 3 točke, 2. Tončka Vovk (Veriga) 2 točki, 2. Stanka Pogačnik (Iskra Lipnica) 1 točka. Ekipno:
1. Veriga Lesce 132 točk, 2. Elan Begunje 112 točke, 3. Združ. obrtnikov Rad. 24 točk, 4. Tapetništvo Rad. 21. točk itd.
Na tekmovanju v malem nogometu, ki ga je organiziralo in dobro izvedlo društvo nogometnih sodnikov Radovljica, je nastopilo 20 ekip ali skupaj 200 članov sindikata. Ekipe so bile razdeljene v šest predtekmovalnih skupin, zmagovalci so' se uvrstili v dve polfinalni skupini. Rezultati finala: za 1. in 2. mesto: Elan I: Veriga II. 6:2, za 3. in 4. mesto Veriga I.: Plamen I. 3:2, za 5. in 6. mesto Elan II. : GG Bled 8:7.
Končni vrstni red:
1. Elan Begunje I. 100 točk, 2. Veriga Lesce II. 90 točk, 3. Veriga Lesce II. 80 točk, 4. Plamen Kropa I. 70 točk, 5. Elan Begunje II. 60 točk, 6. GG Bled I. 51 točk itd.
V tekmovanju OO ZS za celoletno uvrstitev na sindikalnih športnih igrah radovljiških sindikatov za leto 1980 je po sedmih športnih panogah trenutno naslednji vrstni red: L Elan Begunje 843 točk, 2. Veriga Lesce • 810 točk, 3. LIP Bled 336 točk,
4. Iskra Otoče 322 točk, 5. Iskra Lipnica 311, točk, 6. GG Bled 225 točk, 7. Vezenine Bled 187 točk, 8. Združ. obrtnikov Rad.
171 točk, 9. Plamen Kropa 163 "■ točk, 10. HTP Bled 97 točk, itd.
Tekmovanja v okviru programa SŠI bodo nadaljevali po dopustih. Ob koncu avgusta bo sindikalno prvenstvo v plavanju na ogrevanem kopališču v Radovo! j ici.
Vlado Matjašič
L kongres Osvobodilne fronte
Boj je bil preizkusni kamen za vse
»... Mednarodni odnosi so danes še bolj zapleteni, kot so biliv času desetega kongresa, in so žal še bolj obremenjeni s krizami in problemi. Sile stare družbe — imperializma, kolonializma in drugih oblik nadvlade in hegemonije —še naprej z vsemi sredstvi nasprotujejo naprednim spremembam na vseh področjih mednarodnega življenja. Vendar se procesi vsestranskega osamosvajanja nadaljujejo in poglabljajo ter zajemajo vse države in območja. Kajti nezadržna so hotenja ljudstev in ljudi vsega sveta po svobodi, neodvisnosti in samostojnem odločanju o svojem življenju, po enakopravnem sodelovanju in graditvi novih in pravičnejših mednarodnih odnosov...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
Letos mineva 35 let od tiste pomladi leta 1945, ko je naša domovina zopet zaživela v svobodi, s katero sta bila poplačana štiriletni oboroženi boj in vsa prelita kri najboljših sinov in hčera našega in drugih jugoslovanskih narodov.
Ne glede na to, da je bila prve mesece po osvoboditvi vsa pozornost usmerjena v odstranjevanje najhujših posledic minule vojne in vsaj počasnemu, z možnostmi pogojenemu prehodu na normalno življenje, pa je bil to tudi čas obračuna z dotedanjim delom in uspehi — čas številnih kongresov in zborovanj, na katerih so ocenili dotedanje delo in spregovorili o nalogah, ki so pred njimi. Te kongrese in zborovanja lahko imamo za izraz ljudskega navdušenja nad uspehi, doseženimi v narodnoosvobodilnem boju in pripravljenostjo, da s tem bojem nadaljujemo na drugem področju v smislu Kidričevih besed »Junakom borbe naj slede junaki dela.«
Med njimi 1. kongres OF 15. in 16. julija v Ljubljani časovno sicer ni bil prvi, vendar pa vsekakor najpomembnejši, saj je po-.trdil dosedanje delo vseh naprednih sil slovenskega naroda, podal politično analizo dotedanjega razvoja in z razširitvijo Temeljnih točk OF tudi smernice za politični in gospodarski razvoj v bodoče. Zborovanje je bilo na prostem v Tivoliju, zato so se ga lahko poleg 6800 delegatov in gostov udeležili tudi številni Ljubljančani; ki so za to priložnost mesto slovesno okrasili ter pripravili številne mitinge in kulturne prireditve.
Na zborovanju je prvi spregovoril predsednik izvršnega odbora OF Josip Vidmar, ki je najprej pozdravil vse delegate, predstavnike zamejskih Slovencev, delegacije jugoslovanskih - republik, predstavnike političnih in vojaških oblasti ter zastopnika Sovjetske zveze in Velike Britanije. V nadaljevanju je na kratko označil pomen in vlogo OF v narodnoosvobodilnem boju in poudaril pomen zlitja 18 različnih strank, skupin in frakcij v enotno Osvobodilno fronto. Zanj imajo zasluge pripadniki vseh skupin, a največ je k temu prispevala Komunistična partija, ki je z modrim vodstvom in strpnostjo dosegla, da se je to zgociilo brez večjih pretresov.
Po pozdravnih govorih predstavnikov posameznih delegacij in gostov so poslušali udeleženci referat »O nalogah Osvobodilne fronte«, ki ga je pripravil podpredsednik izvršnega odbora OF Edvard Kardelj. V začetku je poudaril, daje OF lahkozmagala samo zato, ker je imela ljudski, revolucionarno- demokratični značaj in je bila vedno demokratična zveza osnovnih množic slovenskega ljudstva — delavcev, kmetov, delovne inteligence in vseh patriotičnih sil v slovenskem narodu, ki so se zavedale, da je vstaja ljudskih množic p>od vodstvom demokratičnih sil edina pot k nacionalni osvoboditvi slovenskega naroda. Kongres pa ima nalogo, da utrdi njeno širino in njen ljudsko demokratični značaj in določi poti njenega bodočega razvoja, tako da bodo ljudske sile v obrambo teh pridobitev čimbolje vključene.
V nadaljevanju svojega govora je opisal zgodobinsko vlogo Osvobodilne fronte, Od njene
ustanovitve 27. aprila 1941 do poletja 1945, v katerem je poudaril vlogo Komunistične part' ■ in vseh tistih demokratičnih pin in smeri, ki so se zaveda! ua je za zmago nad okupatorji potrebna predvsem enotna fronta borbenih sil slovenskega naroda. Dejstvo, da v njej ni bilo vodilnih predstavnikov starih strank, ji je omogočilo, da mobilizira najširše ljudske množice, in da sta njihova volja in interes zmagala tudi v njenem vodstvu. Poglavitna zasluga OF je, da je znala uskladiti in izkoristiti vse objektivne in subjektivne faktorje, ki so ji bili na razpolago, da se v svojih ukrepih in v svoji politiki ni oddaljila od ljudskih množic in je iz njih sprejemala najustreznejše oblike borbe in organizacije, in je tako najbolj neposredno rasla nova ljudska oblast.
V drugem delu svojega govora | je Kardelj opredelil neposredne j naloge OF. Tu je najprej opozoril, da z zmago na bojišču fašistične in protidemokratične sile še niso povsem premagane, in da različni sovražniki ljudsva skušajo izkoristiti težave, s katerimi se bori ljudska oblast. Zato je borba proti tem pojavom, ki ima za cilj krepitev demokratičnosti in ljudskega značaja nove oblasti, ena od osnovnih nadaljnjih nalog Fronte.
Na zaključku je opredelil tri glavne naloge in sicer:
Tudi v sedanji dobi je potrebno krepiti enotnost OF in zgraditi iz nje nezlomljivo demo ratično zvezo delovnih množic za obrambo pridobitev narodnoosvobodilnega boja in nji-
Revolucionarna izročila iztrgati pozabi
»Delavska enotnost« je letos oblikovala posebno stran, na kateri objavlja po vsebini in obliki različne prispevke iz zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenksem. Vendar se ne omejuje strogo na narodni prostor, saj bi s tem prezrla tesno trajno povezanost in soodvisnost zgodovine slovenskega nroda in njegovega delavskega razjeda z razvojem drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tudi z mednarodnim 'delavskim gibanjem in naprednimi procesi v svetu.
Redno objavljanje takšnih prispevkov ima prav za Delavsko enotnost še poseben namen, ker je to glasilo Zveze sindikatov Slovenije, organizacije, ki je zrasla na svetlih tradicijah revolucionarnega boja slovenskega delavstva od njegovih začetkov do narodne in socialne osvoboditve Slovencev, ki si jo je slovenski proletariat postavil kot temeljno nalogo v času svojega najbolj skokovitega revolucionarnega zorenja. Ta revolucionarna pot je tudi za današnji cas vir dragocenih izkušenj in moralnih, človeških vrednot, ki jth moramo vedno znova obujati, vgrajevati v svoje sedanje in bodoče delo, prenašati na mlade rodove in ohranjati kontinuiteto izvirnih načel in ciljev naše revolucije. Bogastva, ki ga revolucionarna preteklost izpričuje, slovensko zgodovinopisje še dolgo ne bo moglo v zadostni meri zaobseči in ga približati mlademu člove-ku Zato je tudi to oblika in možnost, da se sporočila revolucije zabeležijo in iztrgajo pozabi.
Uredništvo želi za dosego tega cilja pritegniti čim širši krog sodelavcev — od neposrednih pričevalcev revolucionarnih dogod kov in procesov, do poklicnih zgodovinarjev, ki se načrtno, ali zgolj ljubiteljsko in priložnostno, bolj intenzivno ukvarialo z obravnavanjem naše revolucionarne preteklosti. Še posebej bi nas veselilo, če hi k sodelovanju uspeli pritegniti kar največ mladih Zgodovinarjev, ki naj bi tudi v našem časopisu nabirali izkušnje in preverjali svoje znanje, v strpni in tovariški konfrontaciji z vsemi, ki ta razvoj kakorkoli poznajo. Zato vabimo vse, da se nam oglašajo — tako s predlogi in idejami, kot tudi s svojimi prispevki. Sodimo pa, da bomo namen dosegli, če bomo uspeli objavljati čim več vsebinsko in metodološko novih prispevkov o delavskih političnih in strokovnih (sindikalnih) organizacijah in društvih, o njihovih akcijah, naporih za mobilizacijo množic v bbju za socialne in demokratične politične svoboščine in napredek, o uspehih delavske borbe ob različnih prilikah (volitvah, shodih, itd.), o posebnostih in raznolikosti delovanja v različnih okoljih in krajih, o sodelovanju slovenskega delavstva z delavci drugih dežel in narodov, in končno, o različnih znanstveno-raziskovalnih in strokovnih dosežkih pri obravnavi te tematike (nove knjige, znanstveni posveti, itd.).
hovo nadaljnje razvijanje v korist delovnega ljudstva.
Ljudske množice so edini izvor moči, zato bo OF močna tako dolgo, dokler bo budila njihovo aktivnost in bo z njimi najtesneje povezana.
čuvati je piotrebno v težkih bojih priborjeno ljudsko oblast tako pred odprtimi sovražniki kot tudi pred tistimi škodljivci v njej sami, ki jo z birokratizmom, samovoljo in drugimi napakami odtujujejo ljudskim množicam in s tem slabe pridobitve narodnoosvobodilnega boja.
Po obširni razpravi so delegati soglasno sprejeli njegov referat med temeljne smernice Osvobodilne fronte.
Kongres je naslednjega dne pričel svoje delo s poročilom predsednika Narodne vlade Slovenije in sekretarja IO OF Borisa Kidriča. Svoje poročilo je razdelil na tri dele. V prvem je ocenil odnos OF do px>sameznih predaprilskih strank in skupin in njihov odnos do px>zivov in ponudb OF. Tu je posebej poudaril, da so vse tiste politične skupine, ki se kljub pozivom OF niso udeležile in vključile v narodnoosvobodilno gibanje, izgubile vsako moralno pravico soodločati v javnem življenju. Boj je bil preizkusni kamen za vse in je ločil zrno od plevela, Še posebno takoimenovano bivšo sredino obeh tradicionalnih političnih taborov, ki je-z odklonitvijo sodelovanja v OF in svojim delom med okupacijo kmalu prenehala biti »sredina«. •*
V drugem delu je označil odnos OF do slovenske duhovščine in ravnanje visokega cerkvenega k lera in večine slovenske duhovščine v zvezi s pozivi in ponudbami Osvobodilne fronte. Tu je prikazal vse prizadevanje OF, da bi vključila v svoje vrste tudi duhovnike ali pa jih vsaj odvrnila od netenja državljanske vojne. Poudaril je, da je OF vse duhovnike, ki so prišli v njene vrste, z veseljem sprejela, vendar to večine ljudstvu odtujene duhovščine ni odvrnilo od poti narodnega izdajstva. Na koncu tega dela govora je poudaril, da bo ljudska oblast imela tak odnos do duhovščine, kakršnega bo imela le-ta do ljudske oblasti.
Tretji del govora je pričel z orisom razvoja OF od začetne koalicije do enotnega vseljud^ skega givanja delavcev, kmetov in delovne intiligence. Potrebno je še utrditi njene terenske organizacije, ki morajo postati torišče politične in vsestranske akcije in politične vzgoje ljudskih množic, še px>sebno pri pripravah na volitve v narodnoosvobodilne odbore in ljudska sodišča.
Govor je zaključil z opisom osnovnih nadaljnjih nalog:
•	Osnovna naloga tovarn je izdelati zadostne količine industrijskih izdelkov za izpolnitev obveznosti do družbe in države.
•	Kmetje so dolžni zagotoviti zadostno količino življen-skih potrebščin po trdnih cenah.
To je le nekaj idej od izredno širokih možnosti, za katere smo prepričani, da bodo prispevale po eni strani k zanimivosti časopisa po drugi pa k obujanju in negovanju tradicij v takšni trajni obliki. Njihova največja vrednost bo v tem, če bodo s svojimi sporočili uspešno ilustrirale in podpirale napore za nadaljnji napredek naše samoupravne družbene skupnosti, in za vsestransko, uveljavljanje delovnega človeka.
UREDNIŠTVO
• Ljudske množice, ki delajo in grade zase, se morajo izogniti vsaki sebičnosti, ki je grobar koristi vsega ljudstva. Osnovna naloga je zato čimvečja požrtvovalnost na gospodarskem področju v korist delovnega ljudstva in ne protiljudskih oblastnikov kot v preteklosti.
KRONOLOŠKI PREGLED
12. julij 1924:
Vlada Nikole Pašiča in Svetozarja Pribičeviča je razpustila Organizacijo Neodvisnih sindikatov v Sloveniji, Neodvisno delavsko stranko Jugoslavije (legalno pozicijo KPJ), Zvezo delavske mladine, delavsko društvo »Vesna«, akademsko društvo »Vstajenje« in zaprla delavske domove. Istočasno so aretirali vrsto vodilnih partijskih delavcev. Ta ukrep, imenovan tudi mala obznana, je bil reakcija na razbitje Orjune (1. junij 1924), kjer se je pokazalo, da so komunisti kljub pre-povedi KPJ zelo aktivni v različnih organizacijah.
15.	do 30. julij 1930:
V Moskvi je bil V. kongres Rdeče sindikalne internacionale (Profinterne), na katerem So bila zastopana revolucionarna sindikalna gibanja 51 držav. V resoluciji kongresa so kot osrednje naloge postavili ekonosmi boj delavstva v razmerah svetovne gospodarske krize.
16.	julij 1941:
Glavno p>oveljstvo slovenskih partizanskih čet je sprejelo sklep, da je treba iz priprav preiti na pravo oboroženo vstajo. V ta namen so člani glavnega poveljstva in CK KPS odšli na teren, da bi tam ptoma-gali s smernicami in izkušnjami pri neposrednih pripravah Začetka vstaje.
16. julij 1942:
Italijani so proti osvobojenemu ozemlju med Barjem in Kolpo začeli sovražno ofenzivo, ki je trajala vse do 4. novembra. V njej so italijanske enote, skupno okoli 72.000 vo-
jakov, v dvanajstih etapah načrtno prečesali celotno ozemlje, vendar narodnoosvobodilni vojski kljub žrtvam niso zadeli želenega udarca. Nasprotno, prav v tem času so začele nastajati prve slovenske partizanske brigade.
19.	julij do 6. avgust 1920:
V Leningradu je bil II. kongres Kominterne (Komunistične internacionale). Zanimivo je, da je bil drugi del kongresa v Moskvi. Sedemintrideset dežel je zastopalo 218 delegatov. Kongres je sprejel programske točke internacionale in izvolil novo vodstvo.
20.	julij do 17. september 1923:
Pod vodstvom akcijskega odbora zastopnikov Zveze rudarjev, Jugoslovanke strokovne zveze in Narodne strokovne zveze je v zasavskih revirjih stavkalo okoli 9400 rudarjev. Osnovna zahteva delavstva je bila zvišanje mezd, ki so bile tedaj izredno nizke. Stavko so zlomili vojska in orožniki, uprava Trbovljske premogbkopne družbe pa je odpustila več sto rudarjev; med njimi je bilo tudi veliko komunistov. Brezposleni so zaman iskali zaposlitve, zato jih je tedaj mnogo odšlo na delo v Belgijo, Nizozemsko in Francijo. S to stavko je na Slovenskem pojenjal velik revolucionarni val po prvi svetovni vojni.
20. do 21. julij 1919:
Delavci Slovenije in Julijske krajine so se pridružili mednarodni stavki proletariata, s katero so protestirali proti oboroženi imperialistični intervenciji proti Sovejtski zvezi in Madžarski sovjetski republiki.
Po razpravi in sprejetju tega referata so delegati obravnavali še poročilo o uresničevanju Temeljnih točk Osvobodilne fronte slovenskega naroda, sprejetih na sejah Vrhovnega plenuma OF oktobra in decembru 1941 in njihovi dopolnitvi ter razširitvi. Predlog izvršnega odbora je obrazložil njegov član, podpredsednik Narodne vlade Slovenije dr. Marijan Brecelj. V začetku je obrazložil pomen 1941. leta sprejetih Temeljnih točk, ki so predstavljale osnovni program narodnoosvobodilnega boja, ki ga je OF že tedaj presegla, sedaj pa je prišel čas, da jih razširi z novimi in poveže v celoto kot svoj temeljni program. Sledila je podrobna ocena o tem, kako je OF izpolnila svoj dosedanji program, zajet v teh 9 točkah; ta je pokazala, da je OF v času narodnoosvobodilnega boja v celoti izpolnila in presegla vsa posamezna določila zajeta v teh točkah. V njihovi razširitvi morajo biti zajete naloge, ki pripadajo osnovnim ljudskim množicam pri dokončni uresničitvi narodnega programa in jasno stališče do nove državne skupnosti, osnovane in temelječe na bratstvu in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in pravi do-
movinski ljubezni brez kakršnegakoli šovinizma. V novem dopolnjenem programu je potrebno jasno opredeliti stališče OF do demokratične ljudske oblasti in pomen ter naloge narodnoosvobodilnih odborov kot njenih nosilcev, odnos do kmeta in do n jegove pravice na zemlji, odnos do gospodarske dejavno: sti, zadružništva, privatne incia-tive in odnos do države kot gospodarskega faktorja, odnos do špekulacij'na račun skupnosti, do dela in produkcije, do prosvete in kulture in ugotoviti mesto, ki ga ima OF kot stvarite-Ijica enotnosti v družbi.
Po končani obrazložitvi so delegati sprejeli vseh trinajst dopolnjenih in na novo predlaganih točk ter nato še 17 osnovnih organizacijskih načel OF Slovenije, s katerimi je bila njena organiziranost tudi formalno potrjena.
Pred zaključkom kongresa so delegati izvolili hovo vodstvo in sičer 135 članov glavnega, 45 članov izvršnega odbora, 5 članov tajništva in 163 delegatov za kongres Enotne osvobodilne fronte Jugoslavije.
Božo Zakrajšek
Na obisku v enoti Boška Radkovica ob 16. juliju — dnevu tankistov
Njihovi zadetki vse bolj točni

»... Takšen razvoj oboroženih sil terja uporabo znanstvenih dosežkov v proizvodnji opreme in orožja in tudi glede organizacije, mobilizacije, urejanja in oskrbe. Zlasti je pomembno stalnd spremljanje in proučevanje sodobne taktike, strategije in vseh oblik delovanja v vojnah, ki danes potekajo.
Na podlagi tega in v skladu z našim konceptom in izkušnjami iz narodnoosvobodilne vojne in drugih osvobodilnih in revolucionarnih vojn moramo še naprej razvijati lastno strategijo in taktiko oboroženega boja in pripravljati oborožene sile in vse potencialne sile države za obrambo pred morebitno agresijo. V tem smislu je treba še bolj organizirati tudi znanstvenoraziskovalno delo v oboroženih silah, zlasti na področju vojne veščine...«
'	Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
V_______________________________________________________________________________I----------------S
Letošnji 16. julij, praznik naših tankistov in dan, ko so pred 36 leti ustanovili prvo tankovsko brigado NOVJ, so pripadniki tega rodu vojske praznovali v znamenju odličnih rezultatov na praktičnih vajah. Tako v ostrem sreljanju, amfibijskem delovanju, v povečevanju moralno politične pripravljenosti, budnosti in samozaščite. Vse to so dosegli v sodelovanju s starešinami, vojaki in družbenopolitičnimi organizacijami, ZK in ZMS v vojaških kolektivih. In ne nazadnje so tako dobre rezultate dosegli tudi s tem, da so izkoriščali znanje in izkušnje slavnih tankovskih enot iz NOB.
Obiskali smo enoto Boška Radkovica, ki je naslednica Prve tankovske brigade. Brigade, ki ima težko, a slavno preteklost. Ustanovili so jo 16. julija 1944 v Gravini v južni Italiji. Bilo je že
prej več manjših tankovskih enot, že leta 1941 na področju Užiške republike, leto dni kasneje v sklopu Liške grupe odredov, na Neretvi in v Splitu. Tudi glavni štab NOV Slovenije je že leta 1943 imel svojo tankovsko enoto.
No, potrebna je bila oklopna enota, ki bi bila kos tudi najtežjim borbenim nalogam. Na ukaz vrhovnega štaba in tovariša Tita so jo začeli ustanavljati ob koncu leta 1943 v Italiji. Zbrali so najboljše borce, ki so se urili blizu Kaira v Severni Afriki. V tej enoti so bili v večini istrski Slovenci in Hrvatje. V začetku je štela 1612 mož. Kasneje se jim je pridružilo še 1000 borcev. Po ustanovitvi so se najprej izkrcali na otoku Visu, mesec dni kasneje pa so jih prepeljali na obalo. Prva tankovska brigada je odigrala
odločilno vlogo v številnih bitkah. Med drugimi tudi v kninski operaciji, v bitki za Mostar, kjer je prav tank Prve tankovske brigade rešil znani kamniti most, ki so ga Nemci že imeli za miniranega. Tudi Šibenik so praktično osvobodile enote te brigade. Najpomembnejšo vlogo pa so tanki Prve tankovske brigade odigrali pri osvobajanju Reke in Trsta. Od tod so krenili še čez Vršič na Koroško. Del brigade pa je bil odločilne boje s 97. nemškim korpusom na področju Ilirske Bistrice in tam tudi dočakal nemško kapitulacijo in konec vojne.
Današnja oklopna enota, ki ji poveljuje Boško Radkovič, zelo uspešno nadaljuje tradicijo prve tankovske brigade, saj je že dolga leta med najboljšimi enotami 'ljubljanskega armadnega
območja. In kar je najpomembnejše, tankisti Boška Radkoviča so iz leta v leto boljši. Bolje so strokovno usposobljeni, kar jim omogočajo visoka moralnopolitična zavest vojakov in vedno bolj sodobno urejeni kabineti, ki jim omogočajo, da vojaki sedejo v tank teoretično in skorajda tudi že praktično povsem usposobljeni. »Pravi človek na pravem mestu!«, pravijo, saj je človek osnovno gibalo, brez katerega tudi najsodobnejša tehnika in elektronika ne pomenita mnogo. Povemo naj še to, da so prav za svoj praznik dobili nov učni pripomoček. To je sobni poligon za streljanje, ki je najsodobnejši te vrste sploh in bo tankistom z elektronskimi napravami omogočil uspešne vaje — brez zelo dragih granat. S tem pa bodo njihovi zadetki na pravih vajah še boljši in bolj natančni. A. A.
Najboljši med najboljšimi ni lahko biti, v enoti Boška Radkoviča pa še posebej ne. Tankovska posadka v lanskem letulZdenko Vrataric, Ranko Simunovič, MiloradKrezič in Srečko Ilisinovič.
Za tanke Boška Radkoviča ni preprek...

Nagradna križanka št. 23
Rešitve pošljite do 30. julija 1980 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 23. Nagrade so 300, 200 in 150 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št 21
STREHOVEC, KRINOLINA, VENO, NEP, REVOLUCIJE, SARI, ORAČ, RG, H, KOLAPS, RIGOLAR, ARVE, AMIKO, AZ,
Karo, soor, salome, deit,
GABRO, ILEGALEC, RENE,
noj, anatol, mandarine,
Dl DO, KS A VER, ACEV, AKIM, IZKAZ, LAŽ
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 21
1. nagrada 300 din: Mojca Marin, Praprešče 17,61270 Litija; 2. nagrada 200 din: Milan Cimerman, PTT podjetje, 66000 Koper; 3. nagrada 150din: Mayr Iva, Titov trg 5-1, 64000 Kranj.
Nagrade bomo poslali po pošti.
	LETOVIŠČE BLIZU REKE	IZVAJALEC REFORME	VSEKAN DEL PROGE	LATINSKI VEZNIK	STEUA NASTIL	IGRALKA GARDNER	MAJHNO ZRNO	SKLA- DATELJ COPLAND	GORA V SOSEŠČIN! TRIGLAVA	NASPROTJE. SVETLOBE	DANSKI OTOK	VINKO KORENT	NORVEŠKI JEZIKO- SLOVEC (IVAR)	SESTAVIL: R. N.	ŠPORTNIK Z LOPARJEM	VRSTA PAPIGE	PEVKA PAVONE	PREBIVALKA IZ OKOLICE	MESTO V SZ RUDARSKO središče KAZAHSTANA
NASA NAJVEČJA TOVARNA AVTOMOBILOV														IGRA S KARTAMI					
LASTNICA RESTA- VRACIJE										*				VRESJE					
														GR BASNOPISEC					
MESTO V ZAHODNI NIGERIJI				MESTO NA IT RIVIERI (FESTIVAL)				i i				ČLAN SENATA							
				SREDIŠČE VRTENJA								SRBSKO MOŠ IME							
PETELIN						OZEM. PAS. PREDEL			r ’	**	DEL SMUČI ZA VPENJANJE ČEVLJA					I ŠAHISTKA. ! KUSNIR ’		■	
						losč)lo													
VRANJE			GR. BOGINJA LUNE							VZDEVEK EISEN- HOVVERJA	TUR MESTO OB IZLIVU MARICE					TRGOVEC Z LESOM	IGO GRUDEN		
			JUNAKINJA VISOŠKE KRONIKE																
																	SREDOZEM. OKRASNA RASTNA		
											PR ISTA J STEZA								
PEVKA PRODNIK				LANTAN			KAJNOV BRAT	VRSTA BLAGA ZA OBLEKE					RAZKOŠNA ZGRADBA						
				PRESTOLNICA STARE BABILONIJE															
													EVROPSKI VELETOK						
KOZAŠKI BIČ							/	PEVEC PESTNER	NEMŠKA LUKA					MERJASCEV ZOB					
									TEKSTILNA SUROVINA					VIKTOR EMIN					
ODISEJEVA DOMOVINA				-		NEKD. POLJSKI KRAU									FR PISATELJICA				
						RISTO SAVIN									ENAKA SOGLASNIKA				
HRV. KIPAR IN ARHITEKT (FRANE)					VELIKO SITO					PREBI- VALKA TIBETA									
ROMUNSKO MESTO					NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL					PEVKA ŠTEFOK				VINORODNA RASTLINA					

Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo. TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor). Sonja Gašperšič, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Ivo Kuljaj, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Sonja Seljak (redaktorica), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej
Ulaga in Janez Voljč,'Majda Žlender (odgovorna urednica). Založniški svet Delavske enotnosti — predsednik: Miran Potrč: člani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Cvetko, Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar, Janez Korošec. Edo Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janko Sedonja. Vlado Šlamberger, Jože Varl. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova
ulica 4, poštni predal 313-VI: naročniški oddelek tel.: 310-033 int. 278. Uredništvo tel.: 316-672,323-554 in 316-695: Knjigama DE Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502. Posamezna številka stane 7.00 din, letna naročnina je 357,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Utrinki z vaj dravograjskega pevskega zbora SGP Kograd
Generacije odhajajo, pesem ostaja...
»... Sklepi desetega kongresa zveze komunistov, ustava in zakon o združenem delu - so močno spodbudili samoupravno preobrazbo kulturnih dejavnosti. Organizacije združenega dela v kulturi so se samoupravno konstituirale. Po svojih delegacijah v samoupravnih interesnih skupnostih skupaj z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji in drugih dejavnostih razpravljajo in sklepajo o razvoju kulturnega življenja. Mnoge od teh organizacij začenjajo med seboj tudi neposredno sodelovati ...«
Tito na XI. kongresu ZKJ, 1978
Da pesem zbližuje ljudi, se je bržda prepričal že vsakdo med nami. Pesem je »organsko« povezana z ljudmi. Je »kolektivni medij«, ki odpira človeška srca. Samb spomnimo se najtežjih dni naše zgodovine, ko je bij resno ogrožen naš narodnostni obstoj. Borci so zapeli, ko ni bilo več izhoda. In začudo, niso bili redki primeri, ko so se s pesmijo na ustih dogajali čudeži. Ne samo zavoljo pesmi, toda na vsak način skozi njo. To pa zato, ker sta imela in pesem in boj isti izvor:
ozračje, ki ga je čutiti v razpravah na delavskih svetih in drugih samoupravnih organih. In na dlani je, da gre to ozračje v prid Kongradu kot celoti, kar je za nas ta čas življenjskega pomena.«
Enkratno doživetje
Kajpak je to le ena od odlik, ki krasijo ta zbor. Še veliko jih je, toliko, da jih v časopisnem članku preprosto ni mogoče strniti. Zato bomo skušali orisati samo poglavitne.
kolektivu, ki se je danes že dokopal do kulturno umetniškega društva in še bi lahko naštevali.
»Res je«, pripoveduje Marjan Berložnik, »kolektiv ceni našo dejavnost, zato nam gre tudi povsod na roke. To nam je v veliko spodbudo, saj je znano, kakšne so sicer razmere na kulturnem področju v gradbeništvu. Za naš trud smo dobili lani tudi prjznanje republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Bili smo namreč pobudniki pr-
vega srečanja pevskih zborov slovenskega gradbeništva.«
»Tako mora biti!«
Pevski zbor Kograd goji vse zvrsti pesmi. V njihovem programu jih je precej tudi iz drugih jugoslovanskih republik, kar je zelo pomembno, saj je tudi v Ko-gradu precej delavcev »z juga«.
»Tako mora biti«, pravi Berložnik. »Tudi če kakšno slabo zapojemo v njihovem jeziku, tem delavcem to več pomeni, kot da bi jim zapeli najboljšo sloven-
sko. In na to nikoli ne pozabljamo...
Pojejo povsod, samo če utegnejo. Normalno je, da najprej zadostijo vsem »hišnim« potrebam, potem pa se tudi še najde kakšen čas za sodelovanje na občinskih in regijskih priredtivah,« pristavi svojo Alojz Rožič.
Kar zadeva načrte za prihodnost, je treba reči, da jih je veliko.
»Zbor bomo razširili in vključili vanj nekaj mladih. Tudi sicer bi bilo potrebno v vso to dejav-
nost pritegniti čimveč mladih ljudi, kajti ne gre zgolj za sodelovanje, temveč tudi za vzgajanje. In drži kot pribito, da naš zbor tudi vzgaja. Mladega človeka sicer jemlje takšnega, kakršen je, počasi ga pa le tako zbrusi, da mu to v življenju lahko samo koristi. Če nič drugega, se je med nami še vsak mladinec naužil kolektivnega duha, kar je za naš način urejevanja stvari še kako pomembno,« je končal naš pomenek Marjan Berložnik.
Ivo Kuljaj
V ZBORU POJEJO:
Vili Strel, Erih Pečnik, Jože Petek, Branko Sabljar, Friderik Preglav, Ivan Kranjc, Peter Geršak, Alojz Krejan, Ivan Gavez, Silvo Berložnik, Jože Berložnik, Stanko Sušeč, Bernard Sovič, Vinko Logar, Albin Mlinšek, Alojz Rožič, Jože Temnikar, Ivan Žižek, Engelberd Špiler, Franjo Popijal, Franc Borovnik, Jože Kramberger, Jože Pšeničnik, Srečko Mlinar, Ivan Pikel, Adi Kralj, Franc Grabnar, Maks Uršnik, Avgust Kordeš, Alojz Petek; Vili Hrvatin, Niko Vadaz, Jože Vožič, Milan Sahernik, Stanko Kranjc, Ivan /bičajnik in Štefan Kahek. Če je potrebno, pri petju izdatno pomaga pevovodja Marjan Berložnik.
srce. Hitlerjanci pa tudi drugi zavojevalci tega niso mogli nikoli doumeti. Zanje je bil to fanatizem, v katerem ni bilo logike. Žal so pri tem pozabljali, da puška tudi v vojni ni vse, da je pesem, ki jo poje revolucionarni narod močnejša od vsakršnega orožja...
Ali pa: spomnimo se turobnih dni, ko so se jugoslovanski narodi poslavljali od svojega največjega sinu. Zapel je splitski stadion na Pol judu, zapela je vsa Jugoslavija. In ta pesem je bila naša bolečina, naša zaobljuba, naša bodočnost. Bila je, je in bo, kajti generacije odhajajo, pesem pa ostaja...	'
V pesmi se torej skrivajo razsežnosti, ki se jih niti ne zavedamo. Eno, doslej docela neznano, smo spoznali pred dnevi v Dravogradu, ko so nam člani pevskega zbora SGP Kograd pripovedovali, da njihov zbor predstavlja nekakšno kohezijo v kolektivu. Jasno je, ^a kaj gre. Odnosi med TOZD v tej delovni organizaciji niso ravno za vzor in delavci, ki se zavedajo vseh ! prednosti integracije nekdanjih j koroških gradbenih podjetij, po- j skušajo oblikovati Kograd kot | neko homogeno celoto. Nor- | malno je, da zato ubirajo vse mogoče samoupravne načine. No, in ob tem nikomur še na kraj pameti ni prišlo, da bi jim pri tem j lahko pomagal tudi njihov pevski j zbor. Dogaja pa se prav to in j slednje je »poglavitna politična j odlika« zbora, kot je to opredelil Alojz Rožič, predsednik zbora.
»Da se razumemo: pri tem ne gre za to, da bi petje utrjevalo vezi med našimi TO^D. Ne vem kakšna pesem bi to morala biti, ki bi v tem smislu združevala ljudi«, pove ob tem pevovodja Marjan Berložnik. »Res pa je, da se v zboru zbirajo ljudje iz vseh TOZD, ki se tako ob pesmi po-bliže spoznavajo,- Kajpak tako pridejo na dan tudi težave, s katerimi se srečuje Kograd in njegove TOZD. Pevci jih med seboj razčlenjujejo in tako se ustvarja
Ko jih človek posluša, te Korošce, v »njihovem elementu« seveda, dobi občutek, da pojejo ti zidarji z nekim posebnim zanosom. Posebej je to opaziti ob njihovi, koroški pesmi. Podobno velja za partizanske in pa novejše takoimenovane jugoslovanske pesmi.
Res je, da so merila umetniške vrednosti vsakršnega tovrstnega snovanja dokaj relativna. Vsakdo izmed nas ima svoja, pogojena tako ali drugače. Kljub temu pa pri vprašanju, kaj je in kaj ni umetniško, so vendarle neki normativi. In če je eden izmed njih tudi ta, da ima neko umetniško vrednost stvaritev, ki človeka navdihuje in mu vzbuja tista enkratna plemenita čustva, potlej nekaj umetniškega premorejo tudi Kogradovi pevci. Morda bi strokovnjak za petje porekel drugače, vendar se kljub temu ta zapis ne bi spremenil. Kajti, biti med temi ljudmi, zidarji težkih in žuljavih rok, opazovati njihov zanos, videti, kako jim pojejo obrazi in končno prisluhniti njihovemu pevskemu izlivu, je bilo zame enkratno doživetje ...
Uspehi
ne morejo izostati
Zamislil pa sem se še nad nečim. Bilo je v petek popoldne, ko smo se srečali v prostoru dravograjske kinodvorane na njihovih pevskih vajah. Prišli so domala vsi, tako da je bila soba kar malce pretesna. Pa sem ob tem pomislil na samoupravne in druge sestanke izven delovnega časa, na katerih je tako težko dobiti potrebno število ljudi za glasovanje.. .
In ko daš takole vse skupaj, je na dlani, da ob takšni volji, prizadevnosti in ne vem kaj še, uspehi preprosto ne morejo izostati. Nič ni potlej presenetljivega, če ves Kograd s spoštovanjem gleda na ta njihov pevski zbor, če pomeni danes zbor praktično začetek kulturnega življenja v tem
Marjan Berložnik, »oče« Kogradovega pevskega zbora »dviguje moralo«. Pa ne zgolj pevsko..
Alojz Rožič
Sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom
ZNAČKE OB JUBILEJU SAMOUPRAVLJANJA
V serijah so tudi značke z likom tovariša Tita
V kompletu je po 6 zlatih, srebrnih in bronastih značk z likom tovariša Tita (skupaj 18), po 6 zlatih, srebrnih in bronastih značk s peterokrako zvezdo — simbolom samoupravljanja (skupaj 18) in 6 značk — rdečih s peterokrako zvezdo, simbolom samoupravljanja.
Zaradi velikega zanimanja za značke ob 30-!etnici samoupravljanja, v dveh kompletih s 4 in 6 značkami (z likom tovariša Tita in peterokrako zvezdo, simbolom samoupravljanja), smo se odločili, da ponudimo osnovnim sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom še komplete z 42 značkami v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije.
Izdelavo značk z likom tovariša Tita in napisom »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja« v reliefni izvedbi — delo akademskega kiparja Vlada Herlje-viča iz Zagreba, je odobril Zvezni sekretariat za pravosodje in organizacijo zvezne uprave št. 04/5-336/1-180-02, z dne 10. marca 1980, v skladu z zakonom o uporabi lika in imena predsednika republike Josipa Broza Tita.
CENA KOMPLETA Z 42 ZNAČKAMI JE 850 DINARJEV.
Sporočamo tudi, da imamo na zalogi še posamezne značke — rdeče, simbol samoupravljanja po 20 dinarjev, ter komplete s 4 in 6 značkami po 80 oziroma 150 dinarjev za komplet.
Posamezne značke in komplete vam bomo poslali po pošti, in sicer po vrstnem redu prispelih naročil. Naročniki'iz Ljubljane lahko posamezne značke in komplete dvignejo v knjigarni Delavske enotnosti, Ljubljana, Tavčarjeva 5.
■-------------------------------------—------Odreži in pošlji ■
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo — 1 OZD DELAVSKA ENOTNOST. Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo naslednje značke — komplet z likom tovariša Tita in s simbolom samoupravljanja:
1.	....... posameznih značk — simbol samoupravljanja po 20 din
2	.........kompletov s 4 značkami po 80 din za komplet
3	.......j.. kompletov s 6 značkami po 150 din za komplet
4	........ kompletov s po 42 značkami po 850 din za komplet
Naslov naročnika
Račun bomo poravnali v zakonitem roku.
Datum ........... 1980
Žig
Podpis naročnika