P« Miti prijemali:
ss
«•Id leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «etrt , . 6 „ 50 , mesec , 2 „ 20,
i «prnvnlitvu projeman:
za
etlo leto naprej 20 K — h pol leta , 10,-, ietrt , , 6 , - , nesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in inaertte «prejema unravniltvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, tiefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsakdan, izvzemji nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev. 288.
V Ljubljani, v soboto 14. decembra 1901.
Letnik XXIX.
„Socijalizem."
Izšel je zadnji zvezek Krekovega »So-cijalizma«, ki ga je izdajala »Slov. kršč,-socijalna zveza«. Tu leži pred nami lepa, obširna knjiga, ukusno vezana v Breskvar-jeve platnice. Z zadovoljstvom jo gledamo, in ob njej nam ne vstajajo v spominu le velike socialistične revolucije, podobe raznih utopistov in reformatorjev, ampak tudi mlada zgodovina probujajočega se socialnega mišljenja v Slovencih.
To je delo, na katero bi mogla biti ponosna vsaka znanstvena akademija. Pri nas Slovencih ga je izdala tudi res nekaka »akademija. — zveza delavskih in preprosto-ljudskih društev! To je 1'aktum, ki govori glasneje, kakor more vpiti vsak sovražnik slovenskega rodu v državni zbornici. Kar se tiče modroslovne in znanstveno obdelane zgodovinske tvarine, je ta knjiga brez dvoma prva, kar jih je izšlo zadnja leta v Slovencih. Pisatelj knjige je veselje in energijo do tega dela dobil v občevanju z našim preprostim ljudstvom, in preprosto ljudstvo, ravno tisto, o katerem je nekdo govoril, da je še za sto let „pobudaljeno", to preprosto ljudstvo je založnik in izdajatelj te knjige. Se več: to preprosto ljudstvo je tudi č i t a t e 1 j te knjige. Vsaj, kolikor smo mogli pogledati v administracijo, ki knjigo razpošilja, nismo našli med naročniki nobenega »inteligentnega« človeka, ampak same take, o katerih se je javno bobnalo v svet, da so „posuroveli" in „zabiti."
A šalo v stran! Ta knjiga zasluži, da se javnost ž njo temeljiteje bavi. Nastala je polagoma, tekom let, zbrana in sestavljena je iz študij, s katerimi se jo pisatelj bavil, odkar je stopil v javnost, in tudi že prej. V »Dom in Svetu«, na platnicah, je bil skromni začetek te knjige. Ko smo z zanimanjem či-tali tam njegove »Socialne pomenke«, pač nismo mislili, da iz njih tako kmalu nastane celotna knjiga.
O dr. Kreku se more reči, da se njegova politika ne loči od njegove znanosti, ampak da je pri njem oboje eno in isto. Odtod njegov velikanski vpliv na ljudsko
dušo, odtod njegov elementarni odpor proti liberalizmu, pri katerem je politika vedno nekaj drugega, kakor pa znanost. Dr. Krek ni nikoli mislil na osebnosti, ampak le na načela. Po teh je segal, proti njim je prodiral, in kar mu je bilo na poti, je podiral. Za seboj je potegnil z jasnostjo svojih misli tudi druge. Tako je zanesel socialno gibanje v našo politiko. In to je bilo zdravo, rešilno in koristno. To nas je osvežilo in okrepilo, in dolžni smo mu zato odkrito in popolno zahvalo.
Take knjige imenujejo drugod po navadi „Sociologije", „Socialne nauke" itd. Dr. Krek je rabil konkretno ime »Socijalizem«. To ime je pravo in označuje smer in vsebino knjige, ker njen glavni del se bavi s socializmom kot s konkretnim zgodovinskim pojavom v človeški družbi. On vzame človeštvo kot celoto, kot veliko rodbino, v kateri se prenavljajo in presnavljajo misli in boji, oblike in razlike, in iz celega tega kaosa si poišče bistvene neizpremenljive znake človeške narave in zakone, po katerih more bivati in se razvijati v lastni jej družabnosti. Krek ni doktrinarec in ne razlaga pedantično. Pred te postavi cele sestave, razvrstuje ti pred očmi vse glavne ideje, ki so vplivale na družabnost človeškega rodu in na njegov razvoj, on te sili, da misliš sam in si delaš svoje sodbe.	v
Ozirali se bomc še večkrat ¿a (!> knjigo, ki je nekak »repertorium« za socialno vedo. Za zdaj jo priporočamo vsem, da jo natančno proučujejo.
„Slepljenje naroda, pogubna prodaja".
»Narod« je priobčil govor, ki ga je imel na volilnem shodu v Sežani dr. T r e o. Ta je pel staro pesem, da liberalci niso proti veri, ampak samo proti »klerikalizmu« itd. — fraze, za katere že vsakdo ve, koliko so vredne. Rekel je pa tudi sledeče:
»In dovolite mi končno še nekaj besed z ozirom na politični položaj Goriške. — Na Goriško preneseni boj s klerikalizmom lahko da bo trajal toliko časa, dokler se bode v tej obliki vzdrževal
na Kranjskem, od katere nas loči itak le ve'ik mejni kamen na burjevitem Ga brku. Poneha pa lahko prej, ako bode iz-previdelo narodno zavednejše goriško ljudstvo, da ljubkovanje klerikalizma z vlado in Italijani ne more roditi za nas pravega, dobrega sadu. (No, zavedno ljudstvo bo prej izprevidelo, da liberalci, ki stoje na istem proti-ljudskem stališču, kakor na Kranjskem, niso zanj. Op. uredništva.)
Že začasno pa bode moral dobiti ta boj drugo obliko med zastopniki obeh strank v deželnem zboru. Položaj je tukaj ves drugačen nego na Kranjskem , in poštena zveza te ali one slov. stranke z vladajočo italijansko stranko je nemogoča ali bi pa bila slepljenje našega naroda, pogubna prodaja naših narodno-gospodarskih interesov. — Narodne in gospodarske potrebe bodo morale torej obe stranki zjediniti vsaj v deželnem zboru. Tudi kot načelni nasprotniki morali bodemo skupno sedeti pri eni mizi in gledati na to, da se bode narodni in gospodarski kruh pravično delil med obe narodnosti«.
Oho! Ce je zveza z Italijani na Goriškem med Slovenci in Italijani »slepljenje naroda«, »pogubna prodaja narodnih interesov«, mnogo bolj zasluži to ime zveza med liberalnimi SJovenci in Nemci na Kranjskem! Zakaj nemško liberalna stranka je smrtna sovražnica slovenskega naroda, in njeno odkrito stremljenje gre na to, da uniči slovensko narodnost gmotno in kulturno. Saj liberalni Slovenci so v politični zvezi z onimi, ki vzdržujejo »Schulverein« in »Siidmarko« in izkušajo spraviti naš narod v vsakem oziru pod popolno odvisnost od nemškega življa.
o takimi Nemci ali Italijani, ki se postavijo na stališče narodne enakopravnosti in popolne enakosti, bi se dalo paktirati. A s takimi Nemci, kakor so oni, ki imajo v svojem načrtu velikonemški most do Adrije, ki so celo privrženci znanega »binkoštnega programa« in njegovih pretiranih velenem ških zahtev, slovenski zastopnik ne bi smel iti roko v roki proti poštenim zastopnikom svojega naroda.
Dr. Treotova beseda »slepljenje naroda«, »pogubna prodaja naših narodno-gospodarskih interesov« — ta ostra beseda pade torej z vso močjo na liberalno slovensko-nemško zvezo na Kranjskem.
Državni zbor.
Dunaj, 13. dec. 1901. Kmetijske zadruge.
Zbornica se je resno lotila dela. Dočim se razni odseki posvetujejo o vladnih in samostalnih predlogih, nadaljuje zbornica razpravo o stanovskih kmetijskih zadrugah. Razprave so večinoma mirne in resne, predmet ne daje posebnega povoda političnim nasprotjem in prepirom, zato sta galeriji skoraj — prazni. Dunajsko občinstvo išče zabave, kmetijske zadruge pa niso privlačna točka za obiskovavce koloBeja in Hagen-beckovega zavoda.
Kakor vedno, tako se godi tudi temu zakonu. Od raznih stranij prilivajo vinu vode. Vsak govornik ima svoje želje in pomisleke, katere hoče izraziti v zakonu. Nobena človeška stvar ni popolna, tako tudi ne ta zakon. Tekom let bodo izkušnje pokazale, katere premembe so potrebne. Pa okvirni zakon bode le temelj, na katerem se bode mogla razvrati in spopolnjevati organizacija kmečkega stanu v obrambo svojih gmotnih koristi, organizacija, ki bode pospeševala vse zdrave gospodarske naprave ter imela tudi veljavno besedo pri zakonodajstvu glede kmetijskih, trgovinskih in davčnih vprašanj.
Sinoči je bila glavna razprava o § 1. končana. V nadrobni razpravi so govorili Pospišil, Steiner, Tombossi, Hofer in Szeptycki. Ker se je poročevalec P o v š e izrekel proti nekaterim na-svetovanim premembam, je zbornica skoraj soglasno vsprejela § 1., ki se gl si:
»V smislu tega zakona in v tem okviru sklenjenih dež. zakonov se praviloma » vsakem sodnem okraju ustanovi stanovska kmetijska zadruga za ta okraj in v vsaki deželi taka za vso deželo. Te zadruge se
LISTEK.
Kraljevič iz dežele bajk.
Štajerska je sedaj rešena. To pa je prišlo tako. Črni klerikaluhi so jo hoteli popolnoma uničiti. Toda zelena Štajerska o tem ni čisto nič vedela. Z zaprtimi očmi je hodila ob robu prepada.
Toda približal se ji je rešitelj. V pravljicah pride vedno o pravem času kraljevič, da reši zakleto kraljico. In sedaj je torej rešena. Odkrite so grozne nakane klerikalcev in razdrt je njih hudobni načrt. Popolnoma osramočen plazi se hudobni čarovnik proč od kraljičine, kateri je stregel po življenju, dobri dvorjani pa se vesele. Najbolj ponosen in vesel pa je v pravljici vedno kraljevič. On namreč dobi v zahvalo in plačilo hrab rosti in neustrašenosti, s katero je pregnal zlobnega čarovnika, od starega kralja z roko kraljičine tudi še neštete zaklade suhega zlata. Veliki dobitek katerekoli loterije, ki se marsikomu zdi idealno velik, je proti tem zakladom prava malenkost.
Zadnji »Rodoljub« igra nasproti Štajerski ulogo kraljeviča iz dežele pravljic. Razkril je vse zlobne spletke čarovnikov in Bedaj je srečna Štajerska.
^ /
Kaj pa je vender tako velikanskega naredil »Rodoljub« i Razkril je delovanje štirih štajerskih župnikov. Od teh je pretila Štajerski poguba.
Naši liberalci držijo se glede protikle-rikalnih bajk izreka Prešernovega: »Iz kotov vseh od Skjaptrov do Šamanov — Tak kakor srake gnezda vkup nosimo«. Z veliko vnemo zbirajo po vseh mogočih in nemogočih listih basni o »klerikalnih grozotah«. Zato se pa človek, ki količkaj bere tudi ča-Bnike drugih narodov, pri branju naših liberalnih listov silno dolgočasi. Kajti v njih nahaja že mesece in leta stare protiklerikalne bajke, ki so jih drugi listi že davno dejali med staro šaro. Tisti, »od gospode odloženi« obleki, ki jo prodajajo židje, se vselej pozna, da je obnošena, in isto se pozna takim od židovskih listov odloženim bajkam. Že stari Rimljani bili so prepričani, da crambe repe-tita, pogreto zelje, ni za nič.
Zadnji »Rodoljub« pa se je s hvalo vredno izvirnostjo začel pečati z domačimi protiklerikalnimi bajkami. Toda posebno izvirne niso, da molčimo o duhovitosti.
Skoro vsa predzadnja, 48. štev. »Rodoljuba« posvečena je Štajerski. List pripoveduje, da so na Štajerskem štiri župniki zakrivili štiri hudodelstva, in sicer hudodelstva,
ki kriče proti nebu. Morda je tudi en sam župnik vse štiri grozodejstva zakrivil, »Rodoljub« poroča o njih v štirih dopisih, ki zavzemajo Bkoro polovico vsega lista.
1.	Župnik je imel misijon.
2.	Župnik je po starem običaju pri fa-ranih napravil zbirko za sveče pri podruž-nih cerkvah.
3.	Župnik udeležil se je občinskih volitev.
4.	Župnik hoče »uničiti« nek prijazen hribček, na katerem je trtna uš in neko liberalno bralno društvo.
VBako teh hudodelstev samo na sebi zasluži smrtno kazen. Prepričani smo, da so se liberalci, kedar so brali o teh nečuvenih hudobijah štajerskih župnikov, same groze kar tresli.
Sedaj, ko liberalci toliko pišejo proti misijonom, v času elektrike in Auerjeve luči, pa nabira za sveče, ta starokopitnež. In volit tudi hodi, dasi nam liberalci vedno pridigujejo, da so volitve liberalci vpeljali, ki se jih torej edini smejo udeleževati. Le ne sezati v starodavne pravice liberalcev!
Kar se pa tiče uničenja prijaznega hribčka, moramo pa z dotičnim gospodom župnikom spregovoriti par resnih besed. Slovenec teži po tem, da bi si hribček pridobil;
saj že pesem poje : »En hribček bom kupil, — Bom trte sadil, — Prijat'lje povabil, — Še sam ga bom pil.« To je duh in mišljenje naroda.
Ta župnik pa dela temu duhu in mišljenju nasprotno. Ker sta se udomačila na hribčku trtna uš in liberalno bralno društvo, pa hoče kar ves hribček uničiti, kakor nam pripoveduje »Rodoljub«, in liberalci govore vedno resnico. Kako hoče župnik uničiti hribček, ali b smodnikom, ali z dinamitom, ali, modernemu napredku primerno, z ekra-zitom, tega nam liberalni dopisnik ne pove. »Was er weise verschweigt, zeigt uns den Meister des Stils.«
Toda vsi ti hudobni naklepi so sedaj k sreči razkriti. Nevarnost, ki je pretila Štajerski, je odstranjena. Duhovi liberalcev, sila razburjeni od velikosti »klerikalne hudobije«, lezejo počasi v ravnotežje. Vso bo zopet dobro. Samo za tiste, ki med svetom širijo take in enake »klerikalne hudobije«, se pa bojimo. Ti bi morali, kakor je rekel eden naših prijateljev, iti v vežo Dijane, ker po trditvi Prešernovi »v veži je Orest Dijane mile — Zadobil spet bil zdravje duše svoje.« Orestu je pomagalo, ali bo tudi liberalcem ?
imenujejo okrajne in deželne kmetijske zadruge.
Deželni zakoni pa morejo določiti, da se zadruge izjemoma snujejo le za posamezne kraje v deželi, ali tudi samo za eno ali več sodnih okrajev skupaj, več deželnih zadrug, ali tudi samo za posamezne skupine poljedelcev.
Deželni zbori morejo tudi določevati, da se že obstoječe zadruge razdružujejo ali obstoječe združujejo po novih okrajih«.
Torej dež. zbori imajo popolno svobodo. To je edino pravo, kajti v vsaki deželi so druge razmere in v posameznih delih dežele zopet različne potrebe.
Danes je bila razprava o § 2. in 11. Paragraf 2. določa namen in §11. delo krog zadrug. Govorili so poročevalec P o v š e, dalje Iro, dr. Marchet, Scha-chinger, Pose h, dr. Biirenreither, sek. načelnik baron Beck, Kiihschelm, H e i m r i c h, dr. L e c h e r in dr. S t o ] a n
Glasovanje o teh dveh paragrafih bode jutri, kakor tudi o preminjevalnih predlogih, katerih je menda 31.
Zbornica ima seje jutri, v ponedeljek, torek in četrtek. V sredo zborujejo razni odseki. Mnogi bi radi, da zbornica reši še pred Božičem več manjših zakonov. To bi bilo mogoče, ki bi posamezni govorniki govorili krajše. Novega skoraj nobeden o stvari ne more več povedati. Že sedaj se večinoma ponavljajo govorniki.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Čemu naj služi absolutizem?
V dunajskih parlamentarnih krogih se vedno bolj širijo vesti o premembi oziroma o zistiranju ustave, ako se bo pokazalo, da sedanji parlament res ni več za nobeno rabo. Mnogi se pa pri tem začudeno vprašujejo, čemu hoče vlada poseči ravno po zistiranju ustave, ker si v normalnih razmerah in potrebah vendar lahko pomaga s § 14. Na to vprašanje pa odgovarja bu-dimpeštanski »Alkotmanjr« s sledečim zanimivim razkritjem. Vlada je z ozirom na armade ostalih držav prisiljena zvišati vojno moč, česar pa ne more storiti, ako je v veljavi sedanja ustava, s pomočjo § 14. Tozadevni nasvet je vlada baje že večkrat predložila vladarju, a ga je vselej zavrgel in ni hotel nič vedeti o takem koraku ; sedaj so se pa razmere temeljito pre-menile in so se baje sprijaznili s to mislijo tudi na najvišjem mestu.
O odstopu poljedelskega ministra Giovanellija oficijozni dunajski krogi nočejo ničesar vedeti, in dosledno tudi ne o njegovem nasledniku grofu Ledeburju. Neki list piše tem povodom, da se ministri sicer ne imenujejo dosmrtno, vendar pa velja tudi tu pravilo: Le ne prenaglo! No, da, vendar bo tudi treba popolniti izpraznjeno mesto se-natskega predsednika pri upravnem sodišču.
Češko-nemške spravne konference se prično neki šele v mesecu februvariju Sodi se, da se do tedaj razjasni tudi v nemškem taboru in s tem omogoči pričetek spravnih posvetovanj. Voditelji obeh strank so se tudi dogovorili, da se med spravo in budgetom ne ustvari junktim. Nasprotno pa je razprava o carinskem tariiu ter nagod-beni pogodbi odvisna od izida spravnih pogajanj. Vsekako se bo tudi v prihodnjem zasedanju' dež. zbora že resno govorilo o velikem in važnem poskusu.
I» češkega deželnega zbora.
V češkem dež. zboru je izpraznjeno mesto namestnika dež. maršala. Mladočehi so predlagali za to mesto praškega župana dr. Srba. Tej zahtevi pa vlada ni ustregla z ozirom na nemške poslance ter imenovala za to mesto poslanca dr. Werunskega. Sedaj bodo Čehi skušali na drug način spraviti svojega zastopnika v deželnozborsko posestvo. Zahtevah bodo, da se premeni dež red v tem smislu, da se ustanovi drugo mesto namestnika dež. maršala. Obenem bodo pa še zahtevali, da se prizna rektorjema obeh čeških tehn. visokih šol virilni glas. Tej zahtevi se bodo pa gotovo odločno uprli nemški poslanci, s katerimi bo potegnila tudi vlada, in se tako bržkone ne uresniči.
Novi avstrijski carinski tarif pricie prod drž. zbor še-le v jeseni prihodnjega leta. Koerberjeva vlada je sicer računala, da bo bo parlament peča! s tem vprašanjem že v bližnji spomladi, ker je upala, da bo proračunska razprava rešena še pred božičnimi prazniki, toda ker se pa to ni uresničilo, so premeni v tem oziru ves vladin načrt. Sicer bi pa bilo v normalnih razmerah tudi potem še dovolj časa, ker je skrajni rok do konca leta 1903, toda pomisliti treba, da avstrijske parlamentarne razmere niso normalne in da še čaka rešitve najbolj kočljivo nagodbeno vprašanje. Dr. Lueger o zadnjem Koerberjevem govoru.
Kmalu potem, ko je ministerski predsednik dr. Koerber imel v zbornici oni zna meniti govor, s katerim je zapretil poslancem, če ne bodo naglo delali, je imel daljši političen govor tudi dunajski župan dr. Lueger. O Koerberjevem govoru je rekel mej drugim: Celi govor je bil absolutno nepotreben. Kaj je ministerskemu predsedniku padlo v glavo, res ne morem vedeti. Pametno gotovo ni bilo, da je s tako ostrostjo našteval eventuvalne posledice, kar bode povzročilo nadaljno nedelavnost zbornice. Res je sicer, da se mora vladati in če parlament noče delati, morajo ministri vladati brez parlamenta. Toda če parlament ravno začne delati, tedaj™ pa je zelo neumestno dražiti, marveč vlada naj bi bila vesela, da se je sploh pričelo z delom. — Vkljub temu pa ministrov govor kršč. socialcev ni dirnul tako neprijetno, kakor pa nemške liberalce, katerih glavno glasilo iz Fichtegasse še sedaj ni prišlo k sapi zbok skrbi za uzorno liberalno ustavo.
Adresna razprava v hrvaškem deželnem zboru.
V seji dne 9. t. m. so bili prebrani trije adresni načrti kot odgovori na otvoritveni kraljevi reskript. Adresni načrt vladne večine je popolno brez vsake politiške misli in odgovarja le točko za točko najvišjemu re-skriptu. Vse drugače pa je sostavljen načrt zedinjene opozicije, pravi testimonium pau-pertatis za deželni zbor v dosedanji sostavi in za njegovo večino. Naglaša se v načrtu, da sedanji deželni zbor nima toliko zakonite moči, da bi mogel izpolniti v kraljevem re-skriptu izražene želje. V sedanjem deželnem zboru nimajo izvršivne oblasti v rokah volivci s slobodno voljo in nezavisnim prepričanjem, marveč samo privrženci ljudstvu sovražnega zistema. Konečno se v načrtu zedinjene opozicije prosi kralja, naj razpusti protizakonito izvoljeni deželni zbor in potom novega volivnega reda da izvesti nove volitve. — Načrt čistih pravašev se peča samo z državnopravnim stališčem. — Drugi načrt je mogočno vplival na bana in večino. Vla-dinovci so morali nehote spoznati, da je vse le preresnično, kar se trdi v načrtu zedinjene opozicije. Bržkone je pod vtisom tega načrta ban v naslednji seji napovedal premembo volivnega reda. S splošno, direktno in enako volivno pravico se sicer ban še ne strinja, uvidi pa, da je število sedanjih volivcev (do 0-03 %) v primeri s prebivalstvom neznatno in da je in-direktna volitev dala v mnogih krajih povod volivnim zlorabam. Kajpada je v njegovih očeh provzročila iste le opozicija. Ban se je torej vendarle sprijaznil z direktnimi volitvami. Le žal, da je prišel mož do izpoznanja šele — po volitvah. Mažaronska večina je seveda vsprejela brez premembe svoj načrt, o katerem je poročal vladinovec Tomasič, in se niti ni ozirala na zahteve zedinjene opozicije. Potem je večina odobrila trimesečni provizorij ter podaljšala financijalno nagodbo z Ogersko za eno leto. Zasedanje se odgodi prihodnji torek za nedoločen čas.
Katoliškega predsednika je dobila te dni Š v i c a. Zvezni svet je namreč izvolil svojim predsednikom za leto 1902 katoliško - konservativnega svetnika Zempa, zastopnika kantona Luzern. Podpredsednik je radikalec Deucher.
Reforme v Turčiji.
Novi turški veliki vezir je jel resno misliti na globoko segajoče reforme. P.red nedavnim smo poročali o njegovi zahtevi, da se znižajo previsoke plače ministrov, raznih dvornikov in generalov, sedaj je pa prišel na dan z novimi zahtevami. Mož namreč
zahteva, da sme ministre sam odstavljati in imenovati in preganjati razne vohune. Za slučaj pa, da se ne ugodi njegovi želji, je zapretil z d e m i s i j o. Armenskemu patriarhu je pri zopetni avdijenci obljubil popolno varstvo Armencev.
Angleško-burska mirovna pogajanja.
Pred nekaj dnevi se je širila po Evropi vest, da se usmili zatiranega burskega naroda mala Nizozemska ter nastopi kot posredovalka mej Anglijo in burskimi zastopniki. Tem povodom pojasnjuje neki Angležem skrajno prijazni list bržkone iz angleških oficijelnih krogov, kako bodo Angleži sploh postopali nasproti Burom. Anglija, glasi se v tem listu, je že odbila posredovanje severoameriških zveznih držav in je torej že samo ob sebi skrajno neverjetno, da bi sprejela posredovanje male Nizozemske. Mirovna pogajanja se vrše dalje le mej neodvisnimi državami oziroma njih vladami. Anglija pa je že proglasila obe burski republiki za angleško posest in torej v resnici ni več ne transvalske in ne oranjske vlade in se tedaj tudi z nobeno ne morejo vršiti pogajanja. Trditev, da mislijo Angleži na mirovna pogajanja, je ravno tako nelo-giška, kakor če bi se govorilo o pogajanjih mej Avstrijo in republiko Krakov. Vršila se bodo edino le pogajanja z burskimi voditelji glede kapitulacije, o takimi pogajanji bi se doseglo, da Buri mirnim potom od-lože orožje, se udajo in se jim zato dovolijo izredne ugodnosti. Ca se res udajo, smejo biti zagotovljeni, da bodo priznali Angleži nekdanjima republikama najširšo avtonomijo, kakor sploh vsaki angleški naselbini, v kateri prebivajo kulturni narodi. Tega ni treba posebno naglašati, ker je samoobsebi umljivo in je lord Kitchener v ime angleške vlade tudi že obljubil generalu Bolhi. Mogoča so torej le še pogajanja o koncu vojske in o nadaljni ureditvi bur-sko-angleških razmer, vse drugo je pa docela izmišljeno. — Tako list v imenu angleške vlade, ki bode brezdvomno res tako postopala, kakor je tu označeno. Toda predno se Buri udajo in sploh prično tozadevna pogajanja, bo preteklo morda še leta in kaj to pomeni, wdo najbolje Angleži sami.
Angleži se umikajo, ne še sicer z južno afriškega bojišča, pač pa v svojih poročilih. Silno neljubo jim je, da je svet tako naglo zvedel za povelje Kit-chenorju, naj do konca marca prihodnjega leta završi nesrečno vojsko z Buri. sram jih je, ker tej vesti nihče ne more pripisovati kake važnosti, in zato dementirajo prvotno poročilo. Dunajska »Informacija« ve namreč poročati iz najzanesljivejega vira, da je vest, češ da je angleška vlada o omenjenem povelju obvestila evropske kabinete, povsem neresnična. Londonski kabinet ni doposlal velesilam niti tega niti sploh nikakega poročila v zadevi južno afriške vojske. Vkljub temu pa s tem ni demontirano poročilo, da je Kitchener prejel dotično povelje.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče.
Nestrpno je pričakovala žejna duša, da se napije bogatega razkošja » Tan n hause rjeve« glasbe. Kar nas popeljejo Par-movi »Mladi vojaki« v jednodejansko burko »V civilu«. Pravijo, da je obolel gospod Vaši ček, zato pa je moral »Tannhäuser« izostati. Videlo se je, da igrajo »V civilu« kar ex abrupto, pa so se vendar vsi igravci dobro držali. — Zatem so sledili » G l u -mači«, kjer je imel priliko zopet nastopiti gost gospod pl. Vulakovič. Občinstvo mu je koj ob prvem nastopu za njegovo krasno petje kakor tudi dovršeno igro burno ploskalo. Tudi koncem druzega dejanja ni ho telo biti ploskanja konca. Pohvalno se moramo izreči tudi o mojstru naše opere gospodu 01szew8kem, ki je tudi sinoči dobro razvijal bogastvo svojega glasu. Gdč, Noemi nas je očarala kakor navadno i svojim ljubkim petjem Zbor je pel dobro A gospod Wildner pa se je obnašal sinoči prav komično nerodno.	L. L.
Tedenski koledar.
Nedelja, 15. decembra: 3. adventna, Cecilija m., evang.: Janez Krstnik pričuje Kristusu. Jan. 1. — P o n e d e 1 j e k, 16 dec.: Evzebij šk. — Torek, 17. dec.: Lazar sp. — Sreda, 18. dec.: Pričakovanje poroda D. M. Kvatre. — Četrtek, 19. dec.: Ne mezij p. m. Petek, 20. dec.: Adolajda kraljica: Sobota, 21. dec.: Tomaž ap.
S o 1 n c e izide 20. decembra ob 7. uri 46 min., zaide pa ob 4. uri 12 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 18 decembra ob 9. uri 33 min. zvečer. — Musics sacra v nedeljo 15. dec.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Jesu Redemptor« zložil Adolf Kaim, graduale »Qui sedes, Domine, super Cherubim« zložil Ant. Foerster, Credo koral z orglami, ofertorij »Benedixisti« zložil dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo »Salve Regina« v D dur- zložil G. E. Stehle, graduale „Qui sedes. Domine", zložil Anton Foerster, ofertorij »Benedixisti« zl. dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. decembra.
„Slovanski centrum' svojemu načelniku. »Slovanski centrum« je imel včeraj sejo, v kateri je klub soglasno izrazil svojemu načelniku dr. Šusteršiču najtoplejo zahvalo za njegov stvarni inodločni nastop povodom razprave o jugoslovanskem vseučilišču in obenem najodločneje zavrnil neosnovane, vsak parlamentarizem zasmehujoče, osebne svobodo govora krateče, nečuvene napade na njegovo osebo.
Poročilo državnega poslanca dr. Šusteriiča. Jutri ob pol 10. uri dopoludne je v »Katol. Domu« važen shod, na katerem bode poročal načelnik »Slovanskega središča« drž. poslanec g. dr. Š u s t e r š i č o političnem položaju in političnih dogodkih zadnjih dnij. Ker se je zadnje dni mnogo poročalo o premembi ustave, bode poročilo g. drž. poslanca vsekako jako zanimivo in s tem opozarjamo volivce kato-liško-narodne in krščansko-socijalne stranke, da se tega shoda gotovo udeleže.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani sta dalje naravnost na drž. zbor poslali prošnji občini Orehovica na Dolenjskem, Rateževo brdoinPremna Notranjskem. Potem mest. magistrata vložile so peticije na ministerstvo sledeče občine: Dane pri Ribnici, S t a r i .t r g pri Slov. Gradcu in M e d a n a na Goriškem ter »Posojilnica v Zagorji ob Savi.«
Kranjski deželni zbor bode sklican ali koncem tekočega meseca ali pa 4. janu-varija leta 1902 h kratkemu zasedanju.
Izjava. Slovensko dijaštvo v Pragi sklenilo je na shodu dne 11. grudna 1901 enoglasno priobčiti sledeče v odgovor izjavam dunajskih svojih tovarišev: Slov. dijaštvo v Pragi skušalo je po svoji moči podpirati velikansko akcijo, ki jo je pričel narod slovenski za vseučilišče v Ljubljani. Čutilo se je z radostjo edino ne samo s svojimi tovariši akademiki na Dunaju in v Gradcu, temveč s celim narodom svojim. Nikakor pa ne more soglašati z izjavami, ki so jih dne 8. t. m. priobčili dunajski slov. akademiki. Ne samo, da kaže celi pot, po ko-jem je prišlo do teh izjav, strankarske namene, — slov. dijaštvo v Pragi tudi ne more sprejeti oblike, v kateri dunajski njegovi tovariši kritikujejo slovenske poslance.
V Pragi, dne 11. dec. 1901. Eg. Stare, Dermota, Schaup, F e r 1' o 1 j a , Koršič, Jos. Ken cl a, No vak, Verbič, Milan Suklje, Presl, F e j k a 1, Fr. Jenčič, P e -stotnik, Turek, Fr. Heric, Do-micelj, France Sitar, ing. stud. Nad nekom se morajo kregati. Zdi se, da so liberalci pri vsej vseučiliški akciji imeli pred očmi vedno lo namen, kako bi zgago delali. Namesto da bi delali v resnici složno z drugimi za skupno postopanje, so kakor besni napadali dr. Susteršiča. Zdaj so jim pošlo že vse psovke zanj, pa so se spravili nad Hrvate. Dr. Klaiču očitajo «Novice», da «samo po dijete na Dunaj hodi», Hrvatom sploh se roga Malovrh-Pirčev listič, da so se «klavemo obnašali in da je nevolja proti njim vedno večja«. Tako se gradi — slovensko vseučilišče! »Edinost« — plakaj !
Cenzorjem pri ljubljanski filijalki av-strijsko-ogerske banke je trgovska in obrtna zbornica izvolila gospode J. Janesch, Fr. Kollmann, Jožet Luckmann, Vaso Petri čič in Ferd. Sou van.
Nevarno zbolel je č. g. Ferdinand P š u n d e r , kaplan v Grižah, za pljučnico.
Preč. g. sobratom in prijateljem priporoča Be v pobožno molitev.
Osebne vesti C. kr. sanitetni kor.c -pient g. dr Friderik Seemann v Kočevju je premeščen v notranje ministerstvo. — Poštarjem v Zagorju ob Savi je imenovan poštar g. Karol U u t h iz Mojstrane. — V včerajšnji seji trgovske in obrtne zbor -niee je bil imenovan g. dr. Fr. W i n-d i s c h e r definitivnim zborničnim koncep tnim adjunktom, g. Franc Golob pa defi nitivnim zborničnim kancelistom.
Umrl je pri Kapeli g. nadučitelj Anton Kvas, star 49 let. — V Dobrinju v Istri je umrl duhovnik Ivan J u s t i n i č.
Potrjen deželni zakon. »Wiener Zeitg.« poroča, da je cesar potrdil v deželnem zboru kranjskem sklenjeni zakon glede preskrbovanja Postojne s pitno vodo.
Javno predavanje. Odbor »Slov. kršč. soc. zveze« uljudno vabi k javnemu predavanju, ki bode prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Kat. Doma«. Predaval bode č. g. Plečnik. Vstop vsakemu prost.
Potresno posojilo. V listu dne 10. t. mes. smo pod tem naslovom podali nekaj pojasnil v zadevi vračevanja 3odstotnega oziroma brezobrestnega posojila. V tem poročilu smo mej drugim tudi povedali, naj se prošnje za dovoljenje četrtletnih obrokov pri plačevanju brezobrestnega posojila vlagajo pri tukajšnji finančni prokuraturi. To pa ne odgovarja istini, kajti take prošnje oziroma naznanila se morajo vlagati pri finančnem ravnateljstvu, bicer pa gotovo najbolje ustrežemo svojim čitate-ljem, če jim podamo odgovor deželne vlade na tozadevno prošnjo I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Ta se glasi: Glede brezobrestnega državnega potresnega posojila se je deželna vlada že sporazumela s finančnim ravnateljstvom, da se dovoli vračevanje v četrtletnih obrokih, in sicer 1. februvarija, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra. One stranke, ki se hočejo posluževati tega načina plačevanja, naj to enostavno naznanijo finančnemu ravnateljstvu. Glede enakih olajšav pri vračevanju Sodstotnega potresnega posojila naj se pa društvo hišnih posestnikov obrne na mestni magistrat oziroma deželni odbor. — Mestni magistrat je pa naznanil imenovanemu društvu, da dovoljuje, da 6e v letu 1901 zapadli obrok 3odstotnega posojila vrne 15. decembra, nadaljne annuitete se pa pričenši s 1. februvarijem lahko plačuje v zgoraj označenih četrtletnih enakih obrokih. Stranke, ki se žele poslužiti te olajšave, naj to naznanijo magistratu. — Prošnje za nadaljne olajšave, posebno za preložitev zapadlih rokov, vloži vsak posameznik sam, in sicer tam, kjersemu je dovolilo posojilo, za 3odstotno posojilo, katero bi treba bilo plačati sedaj 15. decembra, tedaj na mestni magistrat.
Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek ob 5. uri popoludne izredno sejo.
Kako obrekuje napredno učitelj -stvo duhovščino. Te dni je imel č. g. Matej Rihar sodnijsko obravnavo z učiteljem Ivanom Kavčič-em. Imenovani učitelj ga je imenoval »lažnika«, in pred sodiščem ponudil dokaz resnice. Toda ta dokaz je bil tak, da so njegove priče izjavile, da ne morejo pričati proti g. Riharju. G. učitelj je g. kaplana prosil, naj odstopi od obtožbe, kar je g. Rihar tudi storil, povdarjajoč, da nima namena škodovati g. učitelju. Pred sodiščem je po dobroti g. Mateja Riharja prišlo do poravnave proti izjavi g. učitelja, katero prinašamo na drugem mestu. Mimogrede bodi omenjeno, da nas je ta g. učitelj že preganjal z uradnim popravkom. — Tako se torej pri nas delajo duhovniki lažniki, goljufi itd. Par nasprotnikov si nekaj izmisli, in ta izmišljena trditev se vzdrži, dokler ne pride do resnosli. Takrat se pa apelira na duhovnikovo usmiljenje! — Zadnji čas se med naprednimi učitelji množe taki slučaji. In potem zahteva napredno učiteljstvo ugled in spoštovanje med ljudstvom ! Kadar je kak duhovnik obsojen, takrat so bobna v svet za vsako malenkost, kakor bi bilo bogvekaj.
O tem pa molče, da duhovniki v svoji dobrosrčnosti odpuščajo na stotino razžaljenj, za katere bi zaslužili liberalni lažnivci prav ekserrplarične kazni.
Predavanje priredo društva »Slovenska Matica«, »Zdravniško društvo« in društvo »Pravnik« dno 15. t m. dop. ob '/'» 11 uri v veliki dvorani mestnega doma. Predavata gg. dr. Alojzij Praunseis in dr. Otmar Krajec. Predmet: »Človeško telo, kako jo sestavljeno — razkazano s podobami modeli in preparati.«
Redni občni zbor pevskega društva »Ljubljana« vrši se v soboto 21 t. m. ob
8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu, h kateremu se vsi izvršujoči in podporn člani naiuljudneje vabijo.
Trg. društvu „Merkur" je trg. in obrtna zbornica podelila za 1. 1902 subven-venciie 400 kron.
Novo srednjo šolo dobi Knittelield.
Malik propadel Pri včerajšnjih volitvah v okrajni zastop Upniški so propadli pristaši vsenemškega Malika s 24 proti 54 glasovom.
Bračko propadel. Znani Bračko je pri obč. volitvah v Hrastju Mota na Spod. Stajarskem propadel.
Podeljene ustanove. V včerajšnji seji kranjske trg. in obrtne zbornice se je podelila ustanova za slušatelje eksportne akademije v znesku 400 kron Ludoviku Boštjančiču. ¿ibornične cesar Frar.c Jo-žefove ustanove za onemogle obrtnike so dobili po 50 kron: I. Hudeček, Janez Puh, Mihael Tome, Franc Thomas, Mihael Sneler, Mat. Meglič, Janez C ¡me, Janez Riedl; po 20 kron: Mihael Pajsar, Ferd. Furlan, Anton Slovak, Franc Kamin, Janez Dekleva, Franc Ravnikar, Urban Grom, Janez Rozman, Ja nez Jazbec in Franc Kos. Cesarice Elizabete ustanove za vdove kranjskih obrtnikov so dobile po 40 kron: Marija Cvetrečnik, Neža Kodelja, Marija KobetiČ, Neža Slovša in Helena Leiler.
Delo po kaznilnicah. Da se uredi delo v kaznilnicah tako, da ne bo škodilo obrtnikom, je pričela akcijo dunajska trgov ska in obrtna zbornica. Kranjska trgovska in obrtna zbornica se je včeraj pridružila mnenju dunajsko zbornice.
Zavarovanje privatnih uradnikov. Kranjska trgovska in obrtna zbornica se je včeraj na predlog g. Baumgartnerja izrekla proti vladni predlogi o zavarovanju privatnih uradnikov.
Goriški deželni zbor se bode sešel 28. t. m. h kratkemu zasedanju.
V Šturji na Vipavskem je pri občinskih volitvah minoli teden v vseh treh razredih soglasno zmagala katoliško-narodna stranka. Iz te volitve naj si «Učiteljski Tovariš», ki je trdil, da je na zavednem Vipavskem v deželnozborskih volitvah zmagala liberalna stranka, — kar seveda ni bilo res, — posname nauk: Klerikalci se napredka ne bojijo, ker vedo, da bodo tem lepše in odločneje zmagovali, čim več bo ljudstvo bralo in v izobraženosti napredovalo. Živela katoliško-narodna zavest! Na Vipavskem se čedalje bolj dani!
Prvega ženskega urarja v Avstriji ima Gradec. Ime tej ženski, ki je dovršila izkušnjo sposobnosti za izvrševanje urarske obrti, je Hermina Albrecht.
Narodova dobrotnica. Kakor smo poročali, umila je v Colju hišna posestnica vdova gospa Apolonija Jazbec, ki je zapustila skoraj celo svoje lepo premoženje v cerkvene in dobrodelne namene, svoj vinograd s hišo in vinom na Starem gradu je volila »Katol. podpornemu društvu (šolske sestre) v Celju«, a ondotna dijaška kuhinja dobi okoli 12.000 K, Slava narodni dobrot-niči !
Oproščen knjigovodja. Izpred celjskega porotnega sodišča se poroča: Bivši zemljiščni knjigovodja pri c. kr. okr. sodišču v Gornjem gradu pl. 11 j a š e v i c je bil obtožen poneverjenja, vendar pa krivde popolnoma oproščen.
Shod ne Teharjih bodo imelo jutri politično društvo »Naprej«. Razgovarjalo se bode o ustanovitvi mlekarske zadruge.
Zadnje dejanje rodbinske tragedije. Iz Trsta se poroča, da jo v bolnici umrla Jožefa Lagoj, tista nesrečna žena,
katero je v noči med 6. in 7. t. m. 17krat ranil nje lastni mož in se jo naslednjega dne usmrtil, skočivši iz četrtega nadstropja na ulico.
Ljubljanske novice. Za parno pekarno, katero nameravajo g. Kantz in tovariši otvoriti v stari Nušakovi vojašnici, so se izvršile že v toliko pripravo, da bo to konkurenčno podjetje že prihodnjo spomlad otvori. — Napredne redovnice. Kdor hoče poučiti so o naprednosti katol. redovnic, naj gre k zornicam ob četrt na 5. uro zjutraj v nunsko cerkev. Občudoval bo v cerkvi prekrasno, spreminjajočo se elek-triško razsvetljavo. —Meščan ska godba priredi jutri v nedeljo koncert v »Narodni kavarni«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 h. — Gostilna pri Maj»-r o n č k u se bodo dala, kakor so čuje, v najem. — Aurovo trgovino bodo prevzel z novim letom, kakor se nam poroča, g. K o r e n č a n. — Ošpice so širijo po Ljubljani. Tudi odraščeni ljudje so oboleli na tej bolezni. — Potresno tresenje so orodja v tukajšnji opazovalnici potresa zabeležila včeraj ob 1. uri po noči. Potresni sunki so se pojavili na Laškem. — Konj za Južno Afriko se je včeraj mimo Ljubljane zopet peljalo 25 voz. — Policija zasleduje 281etnega trgovskega agenta Jožefa J a r i t z a iz Trsta, ki je defravdiral 5255 kron in pobegnil. — Našla je Marija Zupan, stanujoča v Stre-liških ulicah štev. 16., na Vodnikovem trgu zlat prstan ter ga je oddala policiji. — Vojaški zaslužni križec se je zgubil na poti iz »Zvezde« v Kolodvorsko ulice. — Aretovala je policija vagantinjo od graške policije zasledovano Rozo Knauder. Stanovala jo v nekem tukajšnjem hotelu pod napačnim imenom. — Prijeta tatica. Bivša natakarica pri Blumauerju Terezija Fugec ukradla je včeraj dopoludtie pri urarju Krieglu dve uri. Urar je tatvino naznanil policiji. Ko je danes tatica stopila iz proda-jalnice urarja Zajca jo je policija prijela. Na policiji so našli pri njej obe uri, kateri je imela skriti v dežniku, in zlato verižico, katero je danes ukradla gospodu Zajcu. — Usmiljeni gospodar. Smrečnik Angela, prodajalka pri g. Bernatoviču, je pokradla gospodarju več obleke. Gospodar je uslužbenki vse ukradene stvari pobral in ji dal šo za pot, da se je mogla hitro odpeljati na Dunaj. — »Co pernico« so zaprli. Ta vest kroži danes mej inteligenco. K tej ženski so se zatekali ljudje iz najrazličnejših krogov, ki so iskali pri njej „sveta" in „pomoči". Zdravila je tjdi „giht", „raka" in druge bolezni. Našel se je pri njej glasoviti „koloman" in je po njenih zapiskih tudi znala poklicati »nebodisigatreba«. Od ljudi, ki so hodili k njej po svet, je zahtevala, da so napisali na listek svoje želje, nakar so čez nekaj dnij dobili pisan odgovor. Zdravila je s starimi cunjami, kostmi itd. Danes je imela „uradni dan", pri izvrševanju njenega posla pa je prišla stroga ljubljanska policija, baš ko je „copemica" klicala „nebodisigatreba". Razume se, da babnica ni mogla začarati, da bi je policija ne prijela. V preiskavo bodo zapletenih mnogo oseb tudi iz „inteligentnih" krogov.
Starega moža po pomoti ustrelil. 21 letni Janez Smrekar v Javorju, ljubljanska okolica, jo kazal svojemu 17 letnemu bratu z nabasano puško, kako se obnašajo vojaki s puško. Puška se je sprožila in strel je zadel 76 letnega Janeza Habiča v desno stegno tako nesrečno, da je Ilabič v ljub ljanski bolnici umrl.
Efektno loterijo je dovolilo fin. ministerstvo „Katol. delavski družbi v Idriji."
Konec sveta pričakujejo nekateri za zadnje dni tekočega meseca. Povod za to bojazen jim daje zanimiva nebesna prikazen v teh dneh; razun Venere se bodo namreč vsa večja telesa našega solnčnoga ozvezdja razvrstila v ravno črto, in sicer tako, da bode na enem koncu solnce, zemlja in Neptun, na drugem pa Merkur, Mars, Jupiter, Saturn in Uran. Na eni strani bo torej 18, na drugi pa 415 nebesnih teles.
Mednarodna »barska razstava na Dunaju 1. 1902. Septembra meseca prihodnjega leta bo na Dunaju na Schvvar/.en-bergovem vrtu velika mednarodna razstava,
za katero se delajo že zdaj velikanske priprave, in h kateri so vabijo tudi naši ribarji. Prospekt so bo razširil kot lopa knjižica v 10.000 izvodih. Prijavljena je že udeležba iz raznih tujih držav. Trst sam bo rabil 300 kvadratnih metrov, da na njih razstavi veliko množino svojih morskih rib. Iz Trsta so bodo vsak dan privažale morske ribe v posebnih akvarijih, zanje se bo priredila posebna pitalna zaloga. Iz teh akvarijev se bodo ribo kar žive prodajale Dunajčanom. S Trstom bodo konkurirala se-verno-nemška morska mesta. Pa tudi za ribe iz sladkih voda bo dobro preskrbljeno. Za nizke ceno se bodo oddajali akvariji domačim razstavljavcem. Odbor računa na to, da bo treba vsaj 600 akvarijev. Vstkdo si moro misliti, kako zanimiva bo ta razstava za vsakega strokovnjaka. Vprašanja in dopisi se naj pošiljajo odboru na Dunaju I. llerron-gasse štev. 13., kjer se dobe pojasnila zastonj.
Odbor za napravo oblek ubogim šolskim otrokom tukajšnjih ljudskih mestnih šol se najtopleje zahvaljuje vsem p. n. dobrotnikom in jih uljudno vabi k razdelitvi, katera bo vrši v nedeljo 15. dec. ob 11. uri dop. v telovadnici I. mestne deško ljudske šole. (Komenskega ulice.)
Vincencijeva družba. Jutri dne 15. dec. 1. 1901 bode v Marijanišču ob pol 7. uri zjutraj sveta maša za družbane sv. Vincen-cija Pavijana s skupnim obhajilom, pop. ob <6. uri pa tudi v Marijanišču obč. zbor.
Romanje v sveto deželo. Pod vodstvom preč. g. Jožefa Skarda, prošta in dekana v Sasinu (Komitat Nitra na Ogrskem) odpotuje dne 16. febr. 1902 romarski vlak v sveto deželo čez Carigrad. Smirno^ Pirej in Aleksandrijo. Sprejemajo se kot romarji katoliški možje in žene iz celo avstrijsko-ogrske monarhije. Kdor hoče zvedeti za natančnejši načrt in za stroško, se obrni na označenega voditelja romarjev.
Strah pred Slovenci. V celovškem obč. odboru je odbornik V. Kleinberger zahteval, naj se izšolajo otroci iz Št. lluperta, da ne bodo več smeli obiskovati celovških šol. Dejal je mej drugim: »Da se ti otroci izšolajo, je torej treba iz zdravstvenih in pedagogičnih ozirov. A to je tudi narodno vprašanje, zakaj z zidanjem karavanske železnice bo prišlo mnogo slovenskih delavcev, in nekateri mestni okraji, kakor vetrinjsko obrne s tj e, Ankershofnove ulice itd. so že slovenski. Potem bi se Slovenci lahko mogli potegovati za slovensko šolo, mestni odbor pa mora vendar varovati nemški značaj mes,t a.« — Pri zadnjem ljudskem štetju v Celovcu magi-stratovci niso našteli niti pol tisoč Slovencev, zdaj pa pride nemški obč. svetnik z določno izjavo, da |e vetrinjsko obmestje z Anker-hofnovo ulico vred slovensko. Naj gre to v glavo, komur more! Obč. svetnik Kleinberger je s svojo izjavo prav za prav povedal, da so v Celovcu na stotino Slovencev upisali za Nemce.
Nova meščanska šola v Celju.
Dež. odbor je obljubil Celjanom novo dekliško meščansko šolo, ako privolijo, da so prekrsti že obstoječa deželna meščanska šola v javno deško meščansko šolo. To so celjski Nemci tem rajše sprejeli, ker dobi mestna občina neposredno nadzorstvo nad šolo ter pravico za imenovanje učiteljev.
Nove državne in deželne trsnice na Štajerskem. Z novim letom bo opusto državne trsnico v Borlu pri Ptuju, Ilrastovcu in Št. Jurju na južni železnici; na mestu teh je sklenil deželni odbor ustanoviti take nasade pri Sv. Urbanu v Slov. gor., v Sevnici (Krajnčevo brdo) ter v Dramljah. Nadalje ustanove držav, in dežel, amerikanske nasade v Rodinskem vrhu, Ritoznoju, Narapljah in Želatah.
Cesta Planina Sevnica. Za popravo okrajne ceste Planina Sevnica je obljubil štajarski dež. odbor 1200 K.
Ženske na graški univerzi. V pretočenem semestru jo bilo: na juridični fakulteti 17 ženskih hospitank in edna redna slu-šateljica; na medicinski fakulteti: dvo pravi slušatel|ici in tri hospilanke; na filozofski fakulteti: tri prave slušateljice, pet izrednih
slušateljic in 22 hoapitank. Slovenke pač ne bo med njimi. A tudi v tem oziru bo drugače, če dobimo Slovenci svoje vseučilišče.
Deputacija obrtnikov se je včeraj imenom »Obrtnega shoda«, ki se je vršil v Ljubljani dne 8. t. m., poklonila merodajnim načelnikom tukajšnjih uradov ter jim tolmačila želje obrtnikov. V deputaciji so bili predsednik shoda g. Franohetti, podpredsednik g. Bizjak in tajnik g. Kre-gar. Deputacija se je najprej poklonila g. deželnemu predsedniku ekscelenci baronu Ileinu, kateremu je izročila resolucijo za vseučilišče v Ljubljani. G. dež. predsednik je deputacijo prijazno vsprejel in se izjavil, da se slovensko vseučilišče v Ljubljani ne bo doseglo, pač pa bi se utegnilo doseči vseučilišče, na katerem bi bilo poleg nemških tudi nekaj slovenskih predavanj. To naj bi se povedalo ljudstvu. Deputacija je g. deželnemu predsedniku izročila tudi resolucije glede premembe obrtnega reda in obrtnega dela po kaznilnicah. G. deželni predsednik je dejal, da bode te resolucije priporočilno odposlal na pristojna mesta. G. deželnemu glavarju Otonu p 1. Dete 1 i je deputacija izročila na shodu sprejeto resolucijo za odpravo obrtnega dela v deželni prisilni delavnici. G. deželni glavar je deputaciji obljubil zadevo preiskati in je izrazil svojo naklonjenost označenim zahtevam obrtnikov. Deželni odbor je že prepovedal dež. uradnikom naročati obleko v dež. prisilni delavnici. Nato se je poklonila deputacija g. dež. sodnemu predsedniku Levičniku ter mu izročila prošnjo, naj bi se odpravilo obrtno delo v kaznilnici na Žabjaku. Gosp. predsednik je dejal, da obrtno delo znaša na leto k večjemu 700-800 gld., dočim delo pri stavbinskih podjetjih donaša okolu 18.000 gld. na leto. Obljubil je, kolikor mo goče ozirati se na želje obrtnikov.
Nesrečna rodbina. »Slovenski Gospodar pripoveduje, kako je 76 letni prev-žitkar Anton Kristl v Močni pri sv. Marjeti zadel žago na ramo, da bi odšel k bližnjemu sosedu. Prisedši tjakaj je omahnil, padel in umrl. Pokojni je bil dvakrat oženjen, a obe ženi sta mu umrli — kakor on. Prva mu je šla zdrava k počitku, a zjutraj so našli mrtvo. Druga mu je umrla kar na potu. Pred 11 leti mu je najstarejši sin utonil v Pesnici, kjer so ga našli tri mesece potem. Malo zatem je umrla žena tega poslednjega. To bi bilo menda dovolj nesreče za jedno družino.
Nezgoda na železnici Stroj tovornega vlaka s tenderjem in prvim vozom je skočil v Divači predvčerajšnjim iz tira. Še včeraj niso mogli vzdigniti stroja. En stroj skočil isti dan iz tira tudi v Nabrežini. Železniški paznik zgorel Na železniški postaji Lieboch pri Gradcu se je podal predvčerajšnjim Egidij Zeni v klet po petrolej. Ker ga dolgo časa ni bilo iz kleti, šli so ga iskat in ga našli v kleti ležečega na tleh vsega v ognju. Pomagati mu ni bilo mogoče, kajti ko so ogenj pogasili, je bilo truplo že črno kot oglje. Moža so prepeljali v graško bolnico usmiljenih bratov, kjer je umrl.
Časnikarska vest. »Primorski List«, vrlo katoliško glasilo na Primorskem, bode prihodnje leto praznoval svojo desetletnico.
„Krščanski demokrat", glasilo za obrano krščanskih trgovcev, obrtnikov in ljudstva, bode pričel izhajati v Zagrebu. Izdajal ga bode g. Gavro Lorkovič v antise-mitskem smislu. »Krščanski demokrat« bode veljal za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K.
Zmage. Poroča se s Štajerskega: Nedavno so volile zopet štiri občine. Izvoljeni so samo pošteni slovenski krščanski možje kot župani in sicer: V Laporju Simon Jug, v Verholah Martin Perko, v Zabljeku Anton Robar in v Ilošnici zopet Jože Onič. To so pravi .možje, zato pa tudi nekaterim trn v peti.
Lepa starost- — V Pulju je nedavno umrla Marija Bernjač, doma iz Pazinščine v Istri, ki je dosegla visoko starost 104 let.
Pasja ljubezen. Iz Gorice se poroča: Neki gospej v Gorici pogine ljubljenček »pinč«! Oh velika nesreča in žalost! Se solzami v očeh zakoplje ga žalujoča gospa v
bližnjem vrtu. grebom, ne vem, in vencev se
je
Koliko ljudstva je šlo za pc-tudi ni štelo. Čez nekaj dni morala je iti gospa v Benetke. Toda kako se ločiti od svojega ljubljončka? Pinča, zvestega spremljevalca na špagi ni več med živimi. Kaj naredi?! Pasja ljubezen ali ljubezen do psičkov je pri gospodi velika. Da napraviti lepo škatlo s ključem. Na to gre v vrt in ee svojimi nježnimi ročicami (brez rokovic) izkoplje »grob« pokojnega »ljubljenčka«, vzame trupelce in pobere vse koščice njegove, in vsa objokana je spravi ter zaklene v škatlo. Z dragim v rokah poda se tedaj v Benetke. Tak je svet, kaj hočemo.
Drugi shod württemberikih katoličanov v Ulmu je sijajno uspel. Čez 30.000 zborovavcev se ga je udeležilo. Predsedoval je grof Waldburg-Wolfegg. Z velikim navdušenjem so bile sprejete resolucije: l.Sola bodi verska. Katoliškim moškim redovom se dovoli pristop v Württemberg, ženskim se ne smejo delati ovire. 2. Državno zakono-dajstvo skrbi za izvedenje socialne pravičnosti, ki se kaže v ohranjenju delavskih stanov. 3. Katoliškim ženskim redovom, ki se bavijo s postrežbo bolnikov, se naj priznajo iste pravice, kakor dotičnim protestan-tovskim korporacijam. 4. Shod protestira proti napadom na cerkev in na duhovščino in izjavlja, da ostanejo zborovavci zvesto udani s v. očetu in svojim škofom. Dalje priporoča shod: Razširjanje katoliškega tiska, vneto ustanavljanje poljedelskih in obrtnih društev, katoliških delavskih društev, zveze katol. rokodelskih pomočnikov in vajencev. Tudi avstrijskih katoličanov so se spomnili v resoluciji: „Tisoči katol. nemških državljanov, zbrani v Ulmu, kličejo svojim sovernikom v Avstriji z srčnobratskim pozdravom: Odločno zavračajte vse poizkuse, s katerimi vas hočejo z vsemi sredstvi odvrniti od vere vaših očetov! Trdno se držite edine, svete, rimskokatoliške cerkve, katera je prinesla vsem narodom sv. evangelij in vse narode objemlje z isto materinsko ljubeznijo! V boju, ki so vam ga vsilili, bodi vaše znamenje sveti križ, vaše geslo pa: Trdno in zvesto k Rimu!
Slovenca ubili v Ameriki. V Cle-velandu so se kranjski fantje stepli v gostilni Frana Sterniše. V »bitki« sta brata Jože in Franc Strajner s kolom ubila Janez Š k r a b c a.
Nesreča v aleksandrijski luki. Iz Aleksandrije se nam poroča: Avstrijski parnik Kleopatra je vkljub silno viharnemu morju srečno priplul v ponedeljek, 2. dec. iz Trsta do Aleksandrije. Imel je samo nekaj ur zamude. V pristanišču je bila obešena črna zastava v znamenje nevarnosti. Spretni kapitan je na svojo odgovornost brez vsake nezgode kmalu pripeljal parnik luko ; v torek je priplul francoski paro-brod congo v Aleksandrijo. Prihajajoč naglo v pristanišče je zadel tako močno v Kleo-patro, da je vanjo nad en meter prodrl ter ji napravil velikansko razpoko. Oddelek za blago št. 2 je bil takoj poln vode, vendar, ker je ta proBtor ločen od drugih, se ni voda razlila po vsej ladji. V tem prostoru je bilo nad 8000 zabojev in več raznega blaga, posebno sladkorja. Škoda je velika, pa še ne določena. Parnik ostane tu v popravilu. Ko bi se bila ta nesreča zgodila na prostem morju, bi bil parnik v par minutah pod vodo. Krivda nesreče je na francoski strani; kdo jo je bolj zakrivil, vihar, kapitan ali strojevodja, ni znano; ker se Francozi niso udali prijateljsko poravnati škodo, jih bo prisililo sodišče.
Morilec svoje žene Frančič na potu iz Amerike v Evropo. Morilec svoje žene Franc Frančič je sedaj na neprostovljni poti iz Amerike v Evropo. Peljejo ga na parniku »Graf Walder8ee«. Zadnji čas je bil zaprt v jolietskih zaporih. Kakor je našim čitateljem že znano, je bil Frančič v Novem mestu v preiskovalnem zaporu, ker je bil na sumu da je umoril svojo ženo. Iz preiskovalnega zapora v Novem mestu pa se je Frančiču posrečilo v družbi petih jetnikov uiti in jo popihati v Ameriko. Ondi si je Frančič nadel več ptujih imen kakor: Grassfelter, August Grassfeld, Smith i. t. d. in nihče bi ne vede' zanj, da ni pričel ondi uganjati raznih nerodnosti. V Jolietu je z imenom Grassfolc »popravil« ček iz treh na trinajst dolarjov in tako osleparil našega rojaka Horvata za deset dolarjev. Ko so mu v Jolietu postala prevroča tla, jo je odkuril v Indianapolis ker je na stanovanju, — kamor se je na
stanil — takoj zmanjkalo več jojakom 118 dolarjev gotovine, harmonike in več vrednostnih predmetov. Falzificiranje čeka ga je dalo pravici v roke Ko ga je spremljal de-dektiv iz Indianapolisa v Joliet, mu je skušal v Chicago pobegniti, toda streljanje iz revolvers ga je uvenlo takoj, da se ne bo dalo tako izmuzniti, kakor iz novomeških ječ. Ko je bil Frančič v |olietski ječi, ho izvedeli zanj tudi avstrijske oblasti in izposlovale, da pride pred novomeške porotnike. Frančič je sam privolil, da ga pošlje domov, dejal je: „če bi se branil, bi mislili, da sem kriv, dobili bi me pa tako ali tako, čeprav kasneje«. Frančič bodo še-le tekoči mesec dopolnil 24. leto. Oženil se je, ko je bil 18 let star. ¿,ena njegova je bila tedaj stara 17 let. Frančič še vedno taji, da bi bil ženo ustrelil. Pobegnil je preko Gorjancev v Zagreb potem, pa preko Ogerskega in Dunaja.
Heil' pri Bismarku. Šolski vodja je prišel nekdaj k Bismarku. Pričela sta tak-le pogovor: Bismark: Gospod vodja, poznam Vas a pozabil sem Vaše ime. Vodja: Ilajl, Enscelencija! Bismark: Dobro, a jaz bi rad vedel, kako se pišete? Vodja: Ekscelencija, Hajl! Bismark: Veseli me, da patriotično čutite, toda jaz bi rad vedel, kakšen priimek imate? Vodja: Ekscelencija! Moj priimek je Hajl!
Gostilno brez opojnih pijač so priredili protialkoholiki v Londonu. Lepo urejena restavracija lahko preskrbi vsak dan 1000 kosil, kar je za London malo. Nadalje je v pritličju prostor za kavo, soba, kjer delavci lahko prinešen« jedi zavživajo, in pivnica, kjer dobe za nizko ceno čaj, kavo ali kakao. V prvem nadstropju lahko kade, se razgovarjajo in časnike bero. Zvečer sovv tej dvorani predavanja in predstave. Se višje je rdeča soba, kjer se ob nedeljah sv. pismo bere. V najvišjem nadstropju so pa delavska stanovanja. Hiša je stala 200.000 kron.
Odlikovan vol. Iz Mostara se naznanja: V vasi Prejeka je prišel volk v hlev Mahomedana. Ali Mahiniča ni napadel temveč krave in vole. Krave so se vrgle na volka ga z rogovi zelo ranile. Junaško se je vedel eden vol, ki je z rogom volka pre-bodel in potem iz hleva ven vrgel. Za ta dogodek le okrajna gosposka podarila gospodarju 50 K.
Vrtnica cvete na Lipoglavem ob znamenju sredi vasi.
Judje med seboj. Kraus in Frisch, dva juda, sta izdajala list »Die Fackel«. Kraus je pisal članke, Frisch je pa tiskal. Kraus je dobil eno tretjino dohodka, Frisch pa dve. To je bilo Frifjchu še premalo. Iznebil se je Krausa in začel izdajali konkurenčen list proti „Fackel". Naslov in obliko je posnemal, da bi na ta način pridobil naročnike. Ko sta se tožila oba Žida, je rekel Frisch, da se je zato ločil od Krausa, ker se je ta vedno bolj Rimu približeval in bi bil skoro z obema nogama stal v »klerikalizmu«. — Žalostno! Liberalci morajo obupati, če zdaj še židje postanejo »klerikalci«!
„Namestniki božji" Liberalci se vedno norčujejo iz katol. duhovnikov kot »namestnikov bož)ih«. Tudi vsenemec Eisen-kolb je v javnem govoru smešil katoličane, češ da v vsakem vaškem kaplanu časte božjega namestnika. Ravno vsenemci se nimajo tu nič pritoževati čez katoličane. Zakaj nemški cesar je v govoru do vojakov rekel, da je celo vsak »frajtar« namestnik božji! To je Beveda nekaj druzega!
Poraba božičnih drevesc v Bero-linu. Kakorimajo pri nas otroci na Miklavžev večer svoje veselje, tako imajo protestantje običaj, da prižigajo otročičem božična drevesca. V Berolin, glavno mesto nemške države, so pripeljali zadnje dni 400 železniških voz s samimi božičnimi drevesci. 300 voz s 450 000 božičnimi drevesci rabi samo no tranje mesto, predmestje pa 100 tisoč drevesc.
Fotografirati se ni pustil priljubljen gledališki igralec Frančišek Schönfeld na Lessingovem gledališču v Berolinu. Vsled tega ga je gledališko vodstvo obsodilo na 20 mark globe. Proti tej odredbi vodstva se je Schönfold pritožil na sodišče z motivacijo da ga nikdo ne more siliti, da bi se pustil fotografirati, in je zahteval, da mu mora vodstvo globo 20 mark povrniti. Res redek slučaj, da se gledališki igralec ne da fotografirati!
Barnum in Bailey v Parizu. Tudi Parizu ni prizanesel Barnum in Bailey. Vsak prazen prostor v Parizu ima te dni znane lepake; časopisi so z reklamnimi noticami preplavljeni in vsak Parižan ve, koliko sto in sto zveri, umetnikov, slug in delavcev se vsak večer predstavlja. V nečem je pa Pariz Barnum in Baileya prekosil: velika slavnostna dvorana svetovne razstave, ki obsega prostor za nad 15.000 gledalcev in v kateri Barnum igra, ni bila še popolnoma napolnjena.
Otroška pamet. Mladi Amerikan vprašan, kdo daje bil prvi človek, je odgovoril: »Washington !« Ko so ga opomnili Adama, je rekel: »I)a, tako je, ako so računajo tudi tujci!« Nek francoski dijak, vprašan, kakšne
so bile ženitovanjske razmere pri Judih*, je odgovoril, da je imel vsak vzeti le eno žano, kar se baje imenuje »monotonija«. Neki angleški šolar je imel pojasniti salski zakon o prestoloaasledstvu in je rekel: »Eduard III bi bil postal francoski kralj, ako bi bila njegova mati — mož!«
Finančni respioijent — ropar. Ka-
puvatiski linančni reapicijent na Ogerskem Geza Onody je v Nemes Ocsa ulomil v neko blagajno, a imel je »smolo«, kajti zasačili so ga pri delu.
S sekiro ubil sina. Na smrt obsojen je bil v Brnu dninar Andrej Uhar iz Lands huta na Nemškem. Ubil je sina s sekiro radi tega, ker je sin branil mator, katero je oče grozno pretepal.
Kotiček za liberalce. »Edinost« je list, ki ima vselej prav, kakor tista stara žena ki na vse pravi: »Saj, sem rekla!« V sedmih uvodnih člankih nam je zdaj neo-vrgljivo dokazala »Nevarnost razdora na Slovenskem«. Seveda maha po obeh strankah. Liberalcem gode tako: »N a r o d n o - napredna stranka na Kranjsk&m je zagrešila načelno, lundamen-talno napako s tem, da seje vrgla na katolicizem ali kleri-kalizem kakor tak. S tem je vrgla svoje najboljše orožje iz rok in je potisnila najizdatnejše orožje v roke svoji nasprotnici. Množicam slikati, da je vera v nevarnosti, izdaja mnogo več, nego pa razglašati, da hočejo duhovniki gospodovati ne le duhovno, temveč tudi politično nad vsem narodom. Ko bi pa bila liberalna, ali narodno napredna stranka, kakor se že imenuje, prepričevala narod, da se visi pastirji vsled viših priporočil postavljajo proti slovanskemu gibanju slovenskega naroda, bile bi tudi množice začele razmišljati in spoznavati, da je res tako, in liberalna stranka bila bi prvič : prodirala med množicami, na svojo korist! drugič: v resnici na korist vsega naroda!« Slabo je poučena »Edinost«. Ali ne ve, da pri nas slovensko narodnost edino le duhovščina še vzdržuje ? Tista liberalna ,inteligenca', kar je ima žalibog slovenski narod, govori med seboj večinoma nemško. Dr. Tavčar in Hribar sta zvezana z baronom Schweglom proti zastopnikom slovenskega naroda! »Edinost«, ki vedno rohni nad škofi, niti enkrat še ni imela poguma, da bi bila zapisala ta stavek. To je hinavščina, ki ne zasluži drugega, nego zaničevanje. — »Edinost« nadaljuje: »Katoliški stranki še misliti ni treba mnogo o svoji agitaciji, treba jej je le, da vzame pod pazduho razne ä t evil ke »SI o venskega Naroda« pa ga množiaam razkladati, in pridobila jih je. V tem se najjasnejše kaže napačna in za narod škodljiva taktika kranjske liberalne stranke.« — Tudi to je prav navadna budslost. Res je sicer, da zadostuje pokazati dostojnemu človeku samo eno številko »Slov. Naroda«, tistega lista, pred katerim imajo tako svet strah v uredništvu »Edinosti«, a uspeh ka-toliškonarodne stranke temelji v m n o g o -etnein narodnem, gospodarskem in splošno kulturnem delu; to je delo, za katero »Edinosti« manjka razuma, zato tako neumno blebeče.
—	Naravnost brco zasluži pa »Edinost« za svojo pisavo o ljubljanskem škofu: »blo-vanski narodi občutijo, ako je škof po svojih organih začel nasprotovati narodnim strankam. in to razmerje gospoduje dandanes na Kranjskem«. Kje in kdaj je ljubljanski škof nasprotoval še slovenski narodnosti, da to »občutijo slovanski narodi«? Nadalje piše »Edinost«, da je političnemu vladnemu zi-stemu »ves katoliški aparat ljub in drag kakor arzenal, iz katerega more prihrumeti vsaki trenotek orožje proti zares slovanskim in v slovanskem smislu tudi delujočim, ne pa spečim in nemarnim strankam!« Kako ljub in drag jo vladi »katoliški aparat«, se je videlo pri zadnjih volitvah, ko je vse uradništvo na višji migljaj glasovalo za »narodno-napredne« liberalce, da se vzdrži slo-vensko-nemška liberalna zveza na škodo slovenskemu ljudstvu! Za tako politično modrost ne vemo »Edinosti« druge zahvale, kakor da ji rečemo: Ophelija, pojdi —B0 solit! — Liberalni zastopnik vipavski je dobil, kakor se huduje »Narod«, poštno pošiljatev z naslovom: »Löblicher Herr Johann Bositz, Landtagsabgeordneter in Wippach«. »Od znotraj«, pravi glasilo »inteligence«, »je bil list obilno namazan s silno smrdljivo nesnago«. Mi sicer res ne vemo, kateri prijatelj Božičev mu je na ta način izkazal svoje priznanje, a značilno je za vipavskega dopisnika tole: 1. Da je dal to v »Narod«, 2. da pravi, da je »nedvombeno« Božiču to poslal duhovnik, in 3. da napada na podlagi tega »nedvom-benega« dejstva ljubljanskega knezoškofa.
—	Mi si to drugače razlagamo. Ker so dopisi iz Vipave v »Narodu«, kakor znano, notri »obilno namazani s silno smrdljivo nesnago«, se je morda iz Ljubljane poslal tak dopis »retour« in je prišel po pomoti v Božičeve čiste roke.
Urade v obrambo otrok zaenul ode spodnjtavstrijski deželni odbor Mno-lli so se v zadnjem času mtu gobrojni slu-aji pretiranega pretepanja otrok in vsled <ga je izdelal v tem smislu že zakonski načrt dež. odbornik S t e i n e r. O načrtu se strogo molči, ker se vrše racli tega zakonskega načrta Se obravnave z deželnim spodnjeavstrijskim nadsodiSčem.
Tobak za nosljanje — zapreka požarnih bramb. V podstrešji hiše tvrdke J. H. Svarciose in sinovi v Berolinu imeli so spravljenega razun drugih stvari tudi več stotov tobaka za nosljanje. Podstrešj« se je unelo in prihitela je požarna bramba. Ogenj je poškodoval več zavojev, v katerih je bil shranjen tobak za nosljanje, prah je pričel letati po zraku in neprostovoljno so požarni brambovoi nosljali in grozno kihali. Vladalo je tudi mej gledavci požara grozno kihanie. Razume se, da je bilo pri napornem gašenju tudi mnogo smeha.
Zdravnikov potrebujejo pri deželni hrambi. Obeta se onim zdravnikom, ki so se po dovršenem doktoratu še učili na klinikah, poleer povrnitve študijskih stroškov v znesku 6000 kron še, da se jim ta čas v službeno dobo ušteje in da smejo po sprejetju v aktivno stanje na erariške stroške še študirati na klinikah, leto in pol.
Tovarnarji zrcalnega stekla v Avstriji so podaljšali kartet za tri leta dne 5 t. m. Kartel velja samo za Avstrijo.
Prebivalstvo v Petrogradu. Glavno mesto Rusije šteje sedaj 1,264.290 prebivalcev. in sicer prebiva v mestu samem 1,130 376 in v predmestjih 134.544 prebi valcev. Leta 1869 je štel Petrograd šele 677.943 prebivalcev. Posebnost v Petrogradu je to, da pride na 100 ženskih 211 moških.
Prepoved predolzih oblek, s katerima delajo ženske prah, nameravajo izdati v Pragi in v Lincu. V Lincu je podpisalo prošnjo na občinski svet za to prepoved tudi lepo število žensk.
Deset milijonov dolarjev v šolske namene je izročil predsednik ameriških združenih držav Rooseveltu znani milijonar Carnegie.
Napadalec žensk v Kielu nadaljuje svoj posel. Policija ga ne more dobiti v roke. Neznani hudodelec napade navadno ženske, ki gredo same po uiici, in jim v hipu zada štiri rane s posebnim zato narejenim orodjem.
Sejmi po Slovenskem od 16. do 21. decembra. Na Kranjskem: 16. v Zagorju na Notr., Kostanjevici in Višnji gori; 19. v Skocijanu. — Na slove n. Štajerskem; 17. v Ljutomeru; 18. v Stu-denicah in Žilcu; 19. na Teharjih; 20 pri Sv. Tomažu na Laškem. — Na Koroškem: 16. v Paterjonu; 17. v Milštatu. — Na Primorskem: 16. v Ogleju.
Izjava.
Ker imenoval «lažnika» lujem ta pojasnilu ljubnosti
Pri
1199 1-
sem zapeljan po napačni informaciji našega g. kapelana Mateja Bihar-ja , tem potom preklicujem in obža-izraz ter izjavljam, da po prejetem nimam povoda dvomiti o resnico-imenovanega gospoda.
D. M. v P o 1 j u, dne 9. decemb. 1901.
Ivan Kavčič
1	uiitelj.
Dunaj, 14. dec. Nujno p o-t r e b n o j e, da se glasovanja v ponedeljkovi seji udeleže vsi poslanci.
Dunaj, 14. decembra. (0. B.) Poslanska zbornica je v nadrobni razpravi o kmečkih zadrugah sprejela § 2. v smislu odsekovega predloga, g 11. pa je obveljal s spremembama, da so pri-dobninsko gospodarske trgovine izključene, dovoljeno pa skupno nakupovanje gospodarskih potrebščin. Zbornica sedaj razpravlja o §§ 3. in 4.
Dunaj, 14. dec. (C. B.) Zbornica je dovršila specijalno razpravo o §§ 3. in 4., glasovanje o tem pa odložila* za prihodnjo sejo v ponedeljek.|
Dunaj, 14. decembra. V včerajšnji seji proračunskega odseka je poročal posl. Kozlowski o vladni predlogi glede melijoracijskega zaklada. V debato je posegel tudi poslanec Po vse. Zakon je bil vsprejet.
Dunaj, 14. dec. Novi carinski tarif bode predložen drž. zboru še le jeseni 1. 1902.
Brno, 14. dec. Obč. volitve v Brnu so končane. Izvoljenih je 44 nemških liberalcev in 4 nemški nacijonalci.
Zader, 14. decembra. Pri deželno-zborskih volitvah iz dalmatinskih mest in trgov je bito izvoljenih 7 pristašev hrvaško-narodne stranke, 2 pravaša in t Laha.
Budimpešta, 14. dec. V velikem Bečkereku je natakar Doroslovac s kuhinjskim nožem v kuhinji zaklal vdovo gostilničarko Uročevič, mater treh nedoraslih otrok.
Poznanj, 14. dec. Za družine v vrešenski obravnavi obsojenih se je doslej nabralo 90.000 mark. Praški obč. svet je daroval 400 K.
Madrid, 14. dec. Škof v Oviedo je do il anonimno pismo, v katerem mu žugajo, da zažgo vse cerkve.
Madrid, 14. dec. Iz raznih mest se poroča o velikih nemirih. Anarhisti ropajo prodajalnice.
Moskva, 14. dec. Te dni se razdeli ubogim zapuščina milijonarja Jer-makova v znesku 3 milijonov rubljev. Vsak mestni revež dobi 200 rubljev.
Pretorija. 14. dec. Prejšnjo noč je poskušal večji barski oddelek prekoračiti železnico pri Wanderfonteinu, a zaman. — Burski general Viljoen je z 200 možmi skušal 8. t. m. napasti s črnci zastraženo postajo Linokana pri Zeerustu, a se je moral umakniti z izgubo 7 ubitih in ranjenih.
dnč 13. decembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 5U kilogramov.
Pšenica za pomlad 1902 .... K	8 84
Rž za pomlad 1902 ............7'f>9
Koruza za maj-junij 1902 . . . „	5 72
Oves za pomlad 1902 ............7-71
Na budimpeštanski borzi:
PSeniea za april 1902 .....K 8 61
Ri za april 1902 ......„ 7 32
Oves za april 1902....... 7 42
Koruza za mai 1902 .....»5 49
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSeniea banaSka.......K	8-50
južne žel.........8 6i>
R* ........,	7-40
Ječmen „ .......„	7 20
„ ob Tisi ........6-75
Koruza ogerska, stara.......5-70
»	„ nova.....„	540
Cinkvant „ stara . . . . „	6 8'J
» , nova . . . . „	63>
Oves srednji..........7-85
Fižol............7-75
do	8-85
»	7-fiO „
.	7 71
do	8-65
.	7 33
.	7-43
„	5-50
do	9-20
.	905
,	7-60
„	8-60
n	7-75
„	5-80
„	5-50
„	7-20
„	6-60
,	805
„	10-75
Meteorologiöno poroöllo.
•#i8ii>» nad morjem 306-2 m. srnino zračni tlak 736*0mat
•	Ca« opatov un in	d tanje barometra T mm	í'nmpe-ratura po	Ver »t1	S« l.o	S t i"» y ' ►
13	9. ZVHf.	725-d	0 2	sl. jvzh.	dež	
14	7. zjutr. 2. popol.	719 H 721 0	2 7 52	si. jvzh. sl. jua;.	dež oblač.	20 6
Sinoči se je bliskalo.
Svojo veliko zalogo
naravnega vina
na ilelH'li»
priporoča	1194 3—1
Jernej Štele,
V Spodnji Šiški št 172.
Razpisana je
služba cerkovnika (organista)
v Št. Juriju na Strmcu, pošta Vrba na Koroškem. Cerkovnik ima ob enem gostilno. 1197 3-1
Več pové cerkveno prcdstojništvo.
Naročila 1200 5 1
na
srno razkosano in prekajeno#
sprejema in po nizki ceni izvršuje
RUDOÜF PETNIC,
špecerijska trgovina v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, nasproti križevniški cerkvi.
Žalosti potrti po preUSki zgubi naSe iskreno ljubljene, najboljše matere oziroma taSče gospe
Ivane Koschir-Nicman
si dovoljujemo tem potom za vse ljubeznivo sočutje med boleznijo in ob sinrti čei vse nam drage rajne, za limone lepe vence in za preobilno častuo spremstvo oli pokopu izrekati najtoplejšo zalivalo.
V Ljubljani, do6 13. decembra 1901.
Žalujoči ostali.
Uabil©
k
občnemu zboru
delniškega društva I.Narodni (lom
v Rudolfov eni,
kateri se bode vrši,l 5. januarja 1902 ob 6. uri zvečer v Čitalnici in pri katerem se bode razpravljalo in sklepalo
1.	o letnem poročilu;
2.	o letnem računu za 1. 1900 in 1901;
3.	o razidu društva z ozirom na to, da se je namen društva dosegel in
4.	eventuelno, če bi se ne moglo sklepati o 3. točki, sprememba pravil §§. 2, 3, 5, 14, 24 in 25.
Če se sklene razid društva, volil se bode likvidacijski odbor, v nasprotnem slučaju pa volitev 7 udov v upravni odbor in 3. udov v pregledovalni odsek.
Rudolfovo, 12. decembra 1901.
1201 i-i	Upravni odbor.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Fotoplasliška potovanja po celem svetu v popolni istini.
Videti je ta teden to je od nedelje 15. do 21. decembra:
Krasili JMfiipoIj z i/.hniliom Vezuva.
Velezaniniiva naravna plastika in perspektiva.
Učencem velja znižana cena, če pridejo skupno ter pod vodstvom gg. učiteljev.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zve6er. 1194 1—1
Vstopnice za dorasle 40 h. za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h.
Hoteli, kavarne in gostilne, ^
ki so naročene na „Slovenca":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Svigelj Anton, gostilni.
Bled : »C u r h a u s« in gostilna Wester.
Boh Bela : M u ž a n Valentin in Zupan Ivan, gostilni.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: Fortuna Val. in K o b i Anton, gostilni.
Brezje Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r t j e 1 č j č Ant., gostilni.
Brod pod Šm. goro: B i t e n c Jož., gostima.
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n
„ Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okra) in Cafe »Mozart«, III. okraj.
Gorica: Kavarna Schwarz.
Grosuplje : K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna. Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija, V i 1 m a n Fran in V i š n j a r Karol, gostilni.
Kamnik: Friedl Ivan, hotel, Vanossi Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu : J a k š e Jan. in Zore J., gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj : Kavarna Jäger, Raznožnik Ivan, gostilna.
Ljubljana: Kavarne: „Austria", „Europa", „V a 1 v a s o r", „C a s i n o", „Eggia", Ivan Le kan, „M er cur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivar,ne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „Pri roži", Židovjke ulice, „Pri zlati ribi", Špitalske ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, „Katoliški dom", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko kons umno društvo, Eliz. Jurkovič („pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „Pri križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvaric („pri Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. A h 1 i n , Karlovska cesta štev. 28, Alojzi) Zaje,
Rimska cesta št. 4, „Pri Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4. gostilna Dachs. Florijanske ulice št B2.vAndr. Z a 1 a r, Rimska cesta št. 5. Mar. S k o i, Rečne ulice št. 8, Ivana S u s t e r š i č , Sv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, g; stilna „pri J u r ) u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r („pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u in a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14. Jakob Z a b u k o -v e c , Breer, Josip B o š t i j a n č i č („pri Pepetu"), Kolodvorske ulice, Jak. Be v c. Dunajska cesta AntO'i K o o m u r. Poljanska cesta št 9, Jos. D e r m a s t j a C „pri Kamnarju"), Vodmat, Zalošita centa št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 82, Marija Štele (.pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana ouzak, Poljanika cesta št. 48.
Maribor: »Narodni dom«, Iv. Fajsrel.
Medvode: Jerala Alojzij in Zvveiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Biedu : D o k t o r i č Marija, gostilna.
Nova vas pri Rakeku , M o d i c Ivan, g( stilna.
Novomesto: Kavarna Zimmer.
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, gostilna. Pulj (Pola): Cafe M i ram are. Radoljica: Hirschmann Ign , gostilna. Rakek: Sebe nikar Lovro, restavracija. Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna,
Podboj Jos. in Zadnik J., gostilni. Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: D rob nič Jurij, gostilna. Struge pri Dobrepolju : o a 1 o k a r Karol, goMtiina.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Škofja Loka: Hafner Leopold in Hafner Josip, gostilni, Splichal Fran, kavarna,
Toplice. Dni.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: C a f e C o m m e r c i o, C a I e F a b r i s. Tržič : L o n č a r Matevž, gostilna. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. in Jurca Jos., gostilni
Žerovnica pri Cirknici: M a r o 11 Jakob,
irostilna.
Žirovnica: Cop Marija, gostilna.
Opomba: Ker sodimo, da je ta se-znamek nepopoln, prosi uredništvo, da s« mu naznanijo morebitni pogreški.
Cisto medicinično ribje olje.
Deželns lekarna
DORSCH C"
is pri Mariji
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dolu op in pristnog medlolnskog; rlbjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učiukoin. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet Sest steklenic za Ž gld. 50 kr.	1173 2 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 grid. Zaloga vseh znsnih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnlh zdravil, šoecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnin in toaletnih mil. Medioin. cognac, pristno somatose krep-dujoče viao. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
~Pf11 >l,t> 8 katerimi moie vsakdo barvati razno X>lt/ t Cj blago: sukii'), platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBESL v LJubljani,Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proii povzetju. 228 12 11—5
naravna
afikaSičita kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 10 48
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franku,
V Ljubjani se dobiva v vseh lekarnah, vežjih speeenjskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Ciril-
Mefodov
stenskš-
sktadni koledar

1063 6-6
O
3>
je izšel v 1 čni modemi obliki s podobo slovanskih blagoveatnikov v barvah.
Cem izvodu K 1.40, po pošti 20 h več.
Dob.va sc v trgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku.
Na prodaj je na Gorenjskem v jako prijetni vasi, kamor dohaja mnogo tujcev,
v
z velikim sadnim vrtom.
Hiša obstoji iz lepega stanovanja, ima stope, kovačnico z dobro vodno močjo, katera se da vsled svoje krepke inoči porab.ti tudi za vsako drugo podietje. Od(!a se pod ugod nimi pogoji tudi v najem.
Natančneje poizve se pri Vinko Hu-doverniku v Radovljici. 1133 3—i
Učenca,
krepkega in zdravega, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v Senožečah
1179 3 - 3
Ivan Zelen.
j Avgust Repič, sodar.>
Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16 k
(v Trnove m)	^
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne F
narmoile^H
po najnižjih oenah. 679 26-23 | Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. ¡$ •www mm wwww—------
i
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljai a Trnovo, Optik; rska cesta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko 2.ulogo barvanth prstenih
t IWSI
M
m
S&'i&'íi Jt^a-vyl
kot: ru avli, zelenili, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj tipež-n h in no modernih modelih izdelanih. Cene nizke. o'.<8 29-25
&SST Lastni Izdelek.
Ceniki franku in brezplačne.
t
i«?
Gostilničarjem in zast bnikont naznanjam, da imam svojo veliko zalogo 1190 2-2
štajerskih, hrvaških, dalmatinskih in istrskih
v i8'h bojah po primerno nizki ceni. Za pristnost, vina jamčim, t< r se priporočam
Jurij Šterk, trgovec na Vinici na Belokranjskem.
Redka prilike}!
New-York in London nista prizanašala mii evropski celim ter je bila velika tovarna srebmine prisiljena, oddali vso svojo zalego zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sera izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu. da >e mi povrne gld. 6 60, in s'cer:
6 komadov najfinejših nr.miznih nožev s
pr stno angleško klmjo; 6 kom. amer. pat. sreb-n h vilic iz enega komada;
6 kcm. am«r. pat srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. arr.er. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zejurnalnica za juho.
1	kom. «mer. pat. srebrna zajemalnlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
i kom. najflu. sipalnica za sladkor.
42 koiuadt v skupaj samo gld. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej mu.in alni ceni gld. 6 60. Ameri-farisko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2 > let, za kar se garautuje. V najboljši dokaz, da h-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
UiM


zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrnili brez zadržka znes> k. in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno piikladna kot
božično, novoletno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v	1^0 5—4
A. HIBN€HBEK€} a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju. II., Rembrandstr. 13 R.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček iz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1890. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje ! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moj svakinji baronici Nyary ro'. Somonyi v Szante tri take garniture	baron Julij Ny-iry.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg'dij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za dcsinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najiinejšega ČaJaF ruma >n konjaka. — zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 :n
Oblastv. konces. oddaja strupov.
— ziiii !lv/iLa©ff©§@© =
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija flntnn Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3
ID I i I lltaUilli
krojač v Liubljaitl,
Sv. Petra cesta št. 1G
se priporoča preč. duhovšf-in v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
I/, trpežnega In solidnega
blagu po nizkih cenah. Opozarja ua veliko svojo zalogo
zgotovfiene obleke
posebno na havelolte v naj
večji izben po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 79
iii SH & «t & s & & m. m m lisi
Izobražen mladenič,
z dobrim uspehom absolvirano kmetijsko šolo ter z dobiimi spričevali, ki je nemškega m slovenskega jezika popolnoma vešč. ter ima dve leti pisarniške prakse, prosi dobiti primerne službe, katero bi rad takoj nastopil.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod š'ev. 100 na upravništvo „Slovenca".	1189 2—2
897 Priznano naravna 32 26
i	ta P""
pošiljata po nizki ceni
ItelMW & />iia')/,nižv, Pili].

itßr „Mite Cliristo".
Velika posebnost med likerji,čudovitega okusa
Krepčalo za ž«'i«<h'c.
Na prodaj po vst-li boljših avslro < geiskih trgovinah kulonijalnega blaga m delikstes
Odlikovan s 84 medaljami pr»e vrsta
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je ; a pr riai pri Ugo eih: Knrol P aninšet. Ant Krisper Viktor Schiffrr, Franc Beryaiit Ivan Bahuvec Anton Korfiar in v kavarni „pri Slonu1'.	1191 20-1

I *
«Ti — 8 =
$1
81
niiiiiiiiu Varstvena znamka: Sidro, iiimiiiiiu
01Ui IJI
iz lekarne Richter-jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti steklenica (>o K — bO. K 140 in K 2-— v vseh lekarnah. Zahteva naj se to	1152 ¿8—3
$ i sploh priljubljeno domače zdravilo
i I
a " %
I
I.
§ vedno le v iivirnih steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richter-
jeve l«karne ter sprejo e iz previdnosti le v steklenicah s lo varstveno znamko kot pristni izdelek.
Richterjeva lekarna pri zlate d lf.vi
v Pragi, 1 Elizabethstrasse 5. Illliuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ry;

i i EI i 5-S^ BN Y-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pöt, daje slast do jedi, pospešuje prebavljanje m redilnost, lelo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, ie jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejanje koatij.
Cena stekleniol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h, po pošt' 20 kr. = 40 h veö za zavijanje.
—¡¡UST Prosimo, da ¡.e utz-MARKBHST vedno iziecno Zi'bievaHer-babny-lov apneno-železni sirup. l\ol znak <■/.-vo' u L-e n. baja v ste' lu in U)' ra z-imašku ime , Her-C] babny" vti^nieno z v/.v šc-TjP'mi r.rkaroi in roai vsakü ^ tieklen'ca poleg sloječo uraono re°;lstrovano varstveno znamko ua katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah ^a Dunaju, v Ljubljani in drugod. 128 20-5
V zalogi je nadalje pri gg. lekarna'jih: v Ljubljani: A. Mardelschliiger, (J. l iecoli, Ü. pl. Trnköczy, J. Mayr; Celje: O. Schwärzt & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler. Ant. Mizzari; Breze: G. E sft»ser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Häuser, P. Birnbucher. j. Kometter, V. Häuser & H. pl. H'Uiiigei; Št. Vid : A. Schiebl; Trb^ž: J. rfiegl: Trst: C. Zanetti, A Suttma, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenhurg, F. Prendini. M. Havasiui: Beljak: Jobst & Schneider. L. Assinaun; Črnomelj: F. Ilaka; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
55
U
TVn j višjsi <xil i U;t ! •isjja 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
podplatu /C.nETEFBVPnK i860.
^ '#> Z«
1145 21-8
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Mesatorir. ISeh» l1/?., liinui). i
V Ljubljani so na prodaj pri J. S. Benedikt, Ernest Jeuiiikar, A. Kaseh, Henrik Kenda,, Ivan Kordik, Ant. Leutgeb, Karol Recknagel. A. Scbliffer, F. M. ScUniitt. Fr. Szantner iid.

Za Bot
priporoča
Rudolf Kirbisch-a slaščičarnica
v Ljubljani, Kongresni ie« 8
razne atrape, figure, bonbonierc, jerbaščke s sadjem, kandirane in postcklcne sadeže v šatuljah, najfincjc bonbone, krhljake, mandolate, male kruhke, navesc za božična drevesca iz testa za španske vcterce, kutni sir, jabolčni mozeg,
čokolade, fondante, likerje itd. itd. Dalje najfinejše pecivo za čaj, pasience-pecivo, šampanjski bisquit, nafinejši čaj, rum, konjak, desertna vina, likerje, malinov sok, kompote, marmelade, kakao, čokolade, prepeščencc, skladence (Waffeln), karlovarske oblate za pišinger-tortc. Za praznike priporočam posebno poviticc z orehi, medom, mandeljni, lešniki in rozinami. Izbrani naveski za božična drevesca od 4 K naprej.
Vsa jedila so lastnega izdelka.	U87 4-1
S3T Naročila na zunaj se točno izvršujejo.
»P
Podpisana imu v zitlogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte td
sploh vse, kur se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke tu vsu popravila. — Izdeluje ročno Ju poSreuo po uajntiji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečasvite iiospode prosim, da se bl&govole pri naročilih ov.ii .1:1 na domači) ivrdko ter ne uvaiujejo tujih tvrdk. dru-iiov 111 potujoči ti agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštunejio postrežbo in najnižjo ci>no, ..¡ttrjiije, da tuide hvaležna tudi za najuianjfcc naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 566 52-29
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleko, orodja m posode v LJubljani, Wolfove ulice 4.
1
Marija Sattner.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanja cerfivenifi paramantov.
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obhajllne burze
štole in vse za službo božjo potrebne stvaii. priproste in najlineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi na očila na bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Frenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 16
Uscano • ljeuo l«-t u 1870. -j»*-
i IzflBlovalnica perila za gospode, iaie ii otroke $
co C3
Ko
zamenjam
le iz blaga od B. Echroll-a. Graumann-a in Slegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za Izborno delo in unjreelnejo postrežbo jamči tvrdka
tšCamann, JEjuBijana,
Mestni trg štev. 8,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalog; originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovi, Hiickel ovi, Pichler-jevi klobuki iz dlake in lodna, najboljše v žokih negovicah, kravatah, modercih '-1 žepnih roboih,
razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke ild. iid
Lastim izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurence,
bi se pripetilo, d:i bi kupec lili nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga ali pa na zahtevo vrnem denar.	1092 26-
s-
CL>
CT3
S
CD
CU
cu
cd
is1 C»
CD
rad
24
9
i
¡

Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.

Rezervni zaklad: nad 300.000 K.
alliiiili

na fl\estnem triu zraven roiovza
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
ŠgGST Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemniee dobivajo se brezplačno.	833 (ic)
Domača «metalna steklarija
nola v Ljubljani,Essj■ 'te«*
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojuištvom v naročila /,a izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
C)
CD
«3 >
d tí
9)
p. a
0) o
•s s.
Is tí* (i
.a«
s «
# i? « %
cu
o * *
T? a
-tí tí
>
M O
'41 i
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST ACHOLiV v LJubljani, t» polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Zupni urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi v«h sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 62-20
i
* * prave ruske * *
galoše
1888. iz 1 znamko zvezda'
se dobijo po nlzk! ceni
Varstvena znamka.
na debelo in drobno samo pri
Anton Krispep in Vaso Petričie V Ljubljani.
1176 20—3	• Ter nadalje
Idrija : Valentin Lapajne, Valentin T Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke,
Kartclme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsbergcr.
tudi pri sledečih tvrdkah. reven.
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Perschc,
M. Ccscutti, Karolina Treo. Litija : Lebingcr & Bergmann. Franc Hovomesto : Josip Medved, M. Barborič. Postojina: I). Dolničar. Radovljica : Leopold Fursager, Frid. Ho-mann, Oton 1 tomann.
Škofja Loka : J. N. Koceli.


iroslavci
Robiat==
trgovina pri sv. ^irilu in Metodu
rogacaijef trg
preje
Klauerjeva prodajalnica.
Ugodna prilika la nakupovanje
božičnih in novoletnih daril.
dKanujaRturno in žensfio oGlačilno Blago, Blago za oBlefie za gospode in čeč/te
pristno platno, barhent, posteljino, oprave in odeje, srajce, ovrat-nike, manšete, kravate, modrce, predpasnike, na stotine na ¡razno-
vrstne j šili bluz i. t. d.
1178 2-2
kupi se v tej novo urejeni trgovini najcenejše in najboljše.
ililiiilllllliliiliiiiiiii
božična darila
Gričar * Mejač
Ijubljana,
Prešernove (Slonove) ulice 9
Marija Drenik ■"»•««^ni
hiša „Matice Slovenske".
Največja zaloga'.
vsakovrstnih jcnj^i/i ročnih del in pripadajočega materijala. onogrami in druge ri$be se predti-S^ujejo na vsa^o blago. Priporočam tudi bogato Zalogo volne ■ •■**> po najnižji ceni.	bo-
jujejo se vsa^e vrste vejnine v beli %a\or cenejši tamborirni tehniki. TLunajnim naročilom je ustreza	najtočnejše.	H95 6-1
'WV'WV'VWWWWWWW'WWWYWY"
BDn^m
c3
pranja /TVeršol
v Ljubljani, Mestni trg št.
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. 621 26 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Zel božične in novoletne praznike
priporočam uljudno svojo največjo zalogo in najlepšo izbero

p
o o
K


(A IG
Najprimernejša darila
za Božič
1174 3—2
priporoča
vsake vrste pletenin in tkanin, kakor nogavice, jopiče, otroške obleke, spodnja krila itd, itd. Šelenbur^ove ulice št. 3.
Drapfotin Hribar
Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino-tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del
Št. lici nad Ljubljano,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld. iz medenine 22, 24, 28, 32 gld.,' iz tompaka
40, 50 gld.; obhajil ne svetilnice
izkositar ja po 2 gld., iz medenine po 5,8, 10 gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
miloščine, iz kosi tar j a po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (1—12)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela.	1154 12—2

o®
i m

pol
m
QO
S2
srebrnih in zlatih žepnih ur, stenskih ur, ter zlatnine in srebrnine, vse po najnižji ceni.
Najnovejši ceniki so frank« in zastonj na razpolago.
gMBpaBBBBBBBMBBBMaBBPMgBBMiMBMBBMaa
m Ü m
i m
M

Denarni promet do 30 sept. 190!: K 17 006.531 88
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadstr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
11 0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	io34 is
Ü Duna jska borza.
I>n* 13. decembra.
ttkipii državni dolg v cotab . . Skupni driavni dolg v srebru . •
Avstrijska zlata renta 4.....
avstrijska sronska renta 4•/,, 200 kros iljerska ilata rente 4"/0 ......
Ojerska kronska renta 4°/0, 200 . . . iv»tro-oi;erske bančne ^cluice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . Liondon vista ......
StemSki drž. bankovci *a 100 Bi. nfni.dr». vel- 117-1 /\'s
99-15 99 05 118 90 95-95 . 11W-85 . 94 30 1697-— 653 50 .239-32'
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci
C. kr. cekini . .	. ,
Dne 13. decembra.
3-2"/0 državne areeke 1. 1854. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rndolfove želez, po 800 krofi
Tišine srečke 4"/„, 100 gld......
Dunavskc vravnavne srečke 5%
23-44
19d6 93 45 11-32
190 — 172-
96 70 146-25 265-50
Dunavsko vvavnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-ired. bauke -4% Prijoritetrse obveznice državne železnice ,	> južne železnice 3°/0
>	» juine železnico 5
>	> dolenjskih železnic 4% Kreditne srečke, 100 gld. ... • ■ 4°/0 srečke dunav. parolir. družbe. 100 gin. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 ¿Id. Ogerakega >	, > 6 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . Rudolfov« srečke, 10 gld.	• •
105-75 94-60 434 — 319 50 11840
406 — 500- -49-75 24— 17-40 65 -
d»'«nove srečke, 40 gld. . . .... 220 —
r; /-___A!» .„íJík-n 1(1	9Í1-_
St Gendis srečke, 40 gld
VValdstemove 3re«ke, 20 gld.....
Ljubljaussce srečke.	. . • ,
Akcije anglo-avati-ijsKc bauue, 200 gid. Akcije Ferdinandove sev. Selex., 1000 g), »t. Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . , . Akcije južne železnica, 200 gid. sr. . . SploSna avstrijska «avbiaaka druiba . -
"lotitangi a družba svstr plao.....
Trboveljska premogarsJta druiba., 70 gld Papirnih rubljev 100........
247 -
73 — 262 -5520 — 836 —, 58.75. 138 — 3975 O , 420 253-25
aatrt! Xaknp in prodaja reakovrstuih drf.avuih papirjev, srečk, denarjev iti. Savaiovaaja .gobe pri žrebanjih, pri lzžrebanjsi najmanjšega dobitka. — I'romeie n\ vsako žrebanje Ku'anl na i z v r i i t e v narodi! aa borzi.
Monjarnicna delniška ¡irüzba
„.»J 13 II C
I., WolIzeilB 10 in 13, Dunaj, !,
«sí»
/SdT Po,1a*nU» "fiX& v vseh gatp Mtarsklh m finsnórsih sžvarob, DOteno o Kursniii vrednostih vseh ¿¡>ahula«i'|9kiH »reŠNisinSfe ííipirjsv :n veslu! s«*«! za dosego kolikor je mogoče vi*ocn«a
ibreBtovanja pri popolni varnost' ..>Mf- naloženih g, t. a v i» i o. "ffifli
imm
^wm