Izhaja : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-: kovati. Kokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za v s akokrat. 'V e 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira4< v Celovcu. Leto XIV. V Celovcu, 30. vel. travna 1895. Štev. 15. Občina Tolsti Vrh in minister Madejski. Prejšnja občina Tolsti Vrh (obsegajoča tudi sedanjo občino Kotlje) je pošiljala svoje otroke v tri šole: v svojo lastno šolo v Kotljah, v Guštanj in v Črneče, ki spadajo pod občino Libeliče. V Guštanju je šola čisto nemška, v Kotljah in Črnečah so pa tako imenovane dvojezične šole, v kterih se v prvem letu otrokom pokažejo slovenske črke, v poznejših letih je pa vse nemško, tudi so šolske knjige razun katekizma vse nemške, tako da se smejo tudi te vrste šole le nemške imenovati. Šola v Črnečah je po večini obiskana od otrók iz občine Tolsti Vrh; slovenski so pa tudi šolarji iz slovenske občine Libeliče, ki je pa žal v nemškutarskih rokah. Dné 4. vel. travna 1888 je vložila občina Tolsti vrh prošnjo, naj bi se slovenski učni jezik upeljal na šolah v Kotljah in Črnečah ; v Guštanjski šoli naj bi se pa na slovenske otroke vsaj toliko ozira vzelo, da bi se po slovensko brati naučili. Deželni šolski sovet je prošnjo zavrgel in rekel, da temu nasprotuje deželni odbor, kakor tudi občinska zastopa v Guštanju in Libeličah; šole v Kotljah, ki je bila občinska last, pa še v misel ni vzel. Občina Tolsti Vrh se je zoper ta odlok pritožila na ministerstvo. Nasprotniki slovenske šole so se pa bali, da bi utegnila občina pri mi-nisterstvu zmagati gledé Koteljske šole, ker pri tistej Guštanj in Libeliče nemata nič pravice ugovarjati. Podpihovali so toraj Kotljaue tako dolgo, da so se tisti podpisali, da se hočejo ločiti od Tolstega Vrha in ustanoviti lastno občino Kotlje. Deželni zbor je to prošnjo uslišal, kakor drugače pričakovati ni bilo, in tako se je naredila nora občina Kotlje, v kterej je bila občinska šola, Tolsti Vrh je bil pa zdaj brez lastne šole. Med tem pa je občina Tolsti Vrh čakala na ministrov odgovor, pa ni ga bilo. Poslanci dr. Gregorec in tovariši so toraj dné 2. rožnika 1894 stavili interpelacijo na g. učnega ministra, zakaj da tiste pritožbe ne reši že enkrat. Na to vprašanje je slednjič minister Madejski odgovoril dné 29. mal. travna 1895, in sicer tako: „V seji dné 2. rožnika 1894 so gg. poslanci dr. Gregorec in tovariši v interpelaciji spravili v razgovor, da je občina Tolsti Vrh v političnem okraju Velikovškem dné 4. vel. travna 1894 vložila prošnjo za slovenski učni jezik na šolah v Kotljah, Guštanju in Črnečah, da pa do zdaj bojda še ni dobila odgovora. Ob enem so me prosili, naj skrbim, da se ta prošnja občine Tolsti Vrh kmalu reši in sicer v smislu čl. 19. drž. osn. postav z dué 21. grudna 1867. Odgovarjajoč na to interpelacijo imam čast najprej na to opozoriti, da občina Tolsti Vrh ni ostala brez vsega odgovora, ker je dobila v tej zadevi več odlokov od deželnega šolskega soveta. Prošnje občine Tolsti Vrh deželni šolski sovet res ni uslišal in sicer zato ne, ker so tržka občina Guštanj z ozirom na svojo šolo, občina Libeliče z ozirom na šolo v črnečah in nadalje koroški deželni odbor izrekli se zoper slovenski učni jezik, in ti šolo uzdržujoči faktorji so se morali zaslišati. Tudi kr j«! j|||4ski sovet v Kotljah se je z ozirom na Kobujsko šolo odločno izrekel zoper slovenski učni jezik. Zoper odlok dež. šol. soveta se je občina pritožila na ministerstvo. Rešitev pritožbe se je pa zato zavlekla, ker se je ministerstvo naznanilo, da se občina drobi in da se hočejo od nje ločiti davčne soseske Kotlje, Podgorje, Brdinje in Brez-gov Vrh. Z deželno postavo z dné 28. vinotoka 1894, dež. zak. št. 26, so se res ti štiri kraji združili v novo občino. Gledé na Koteljsko šolo zgubi toraj pritožba veljavo, ker ta šola ne spada več pod občino Tolsti Vrh, ampak pod novo občino Kotlje. Zastran šol v Guštanju in Črnečah zahteva občina Tolsti Vrh slovenski učni jezik, občinski zastop v Guštanju pa pravi, da naj ostane Guštanj-ska šola nemška, za Črneško šolo pa tirja Libeliški občinski zastop, naj ostane dvojezična, kakor do zdaj. Pri takem položaju bi najbolje kazalo, da si pozida občina Tolsti Vrh na svojih tléh svojo lastno šolsko hišo, in ta šola bi se zamogla potem v jezikovnem oziru tako urediti, kakor je potrebam občine Tolsti Vrh primerno. Zato sem najprej naročil koroškemu deželnemu šolskemu sovetu, naj stopi v dogovore zastran zidanja posebne šolske hiše za šolske otroke občine Tolsti Vrh. Kedar dobim poročilo o teh dogovorih in storjenih sklepih, bom stvar razsodil in pritožbo rešil. “ Kaj bi rekli na ta ministrov odgovor ? Zastran Koteljske šole ima prav; s tisto nema občina Tolsti Vrh nič več opraviti. Tudi Guštanjske šole ne bo več potrebovala ; kajti občina je pred kratkim sklenila zidati lastno šolsko hišo in zidala jo bo najbrž na takem mestu ne daleč od trga, da svojih otrók ne bo več pošiljala v Guštanjsko šolo. Drugače je pa s Črneško šolo. Nekaj sveta občine Tolsti Vrh visi bolj proti Črnečam, otroci imajo v Črneško šolo bližej in bodo tudi zanaprej tje hodili. Občina ne more dveh šolskih hiš na enkrat zidati, tedaj tudi ne bo mogla zabraniti, da bodo mnogi otroci hodili pod drugo občino v šolo, namreč v Črneče, ki spadajo pod Libeliško občino. Ravno zastran Črneške šole se nam ministrov odgovor nič ne dopade. Otroci iz občine Tolsti Vrh imajo na Črneški šoli večino; tudi njih stariši plačujejo šolsko doklado, kako da bi o učnem jeziku na Črneški šoli ne imeli nobene besede ne oni, ne občina Tolsti Vrh? Pa tudi v Črnečah ne bodo vsi ljudje nemškutarji; če so pa Črnečani Slovenci in želijo slovensko šolo, ali njih beseda nič ne velja ? Če so občinski odborniki v Libeličah nemškutarji in sovražniki slovenščine, ali iz tega sledi, da Črnečani nemajo pravice do čl. 19. drž. osnovnih postav, ki zagotavlja vsem nàrodom enake pravice? V Ljubljani je slovensk občinski zastop, pa Ljubljanski Nemci imajo vender svoje nemške šole, ministertsvo je tako ukazalo ; še preveč jih imajo, tako da mnogo slovenskih otrók v nemške šole zahaja. Nemci tedaj dobijo pravico, če prav nemajo občine v svoji oblasti; zakaj pa Slovenci ne? Res je že, da ima občiski zastop pravico, govoriti v imenu svojih Občinarjev, pa njih nà-rodnih pravic tudi občinski zastop ne sme kratiti, če bi hotela vlada pravilno postopati, bi morala prašati s t a r i š e tistih otrók, ki obiskujejo Črneško šolo, ali so za slovenski učni jezik, do kterega imajo pravico po čl. 19. drž. osn. postav, ali ne. Ako bi se večina starišev iz Černeč in okolice, tedaj iz Libeliške občine, izrekla za slovenski pouk, potem bi morala vlada prošujo občine Tolsti Vrh uslišati, ker daje tista večino otrok v Černeško šolo, in ker so nadalje tudi Črneški otroci vsi slovenski, toraj bi jim bil slovenski pouk le v korist, ne pa v škodo. Sploh pa je minister Madejski tako odgovarjal, kakor so vsi njegovi predniki, namreč tako, kakor želijo in narekujejo Celovški ponem-čevalci. Govoril je tako, kakor bi deželni šolski sovet ne imel nobene besede pri določevanju učnega jezika, ampak edino le deželni odbor in občinski zastopi. § 6. šolske postave pa ravno narobe go- Utopljenci v Vrbskem jezeru. (Iz spominjskih bukev Otoške fare.) (Dalje.) 40. Leta 1871. 25. vinotoka ob 8. uri zvečer so ladjičarji dve z drvmi napolnjeni ladji skup otvezli in v Celovec vesljali. Ker je začel ugoden veter pihljati, razpenjal je Spavkov Ferdej (Wur-cer) iz Poreč jadro in pri takem delu padel v jezero. Zgodilo se je to tako naglo, da tovariši padca niso zapazili, in mu niso mogli priti na pomoč. Ferdej je bil leta 1840. v Porečah rojen in leži zdaj v jezeru ne daleč od Otoka proti zapadu. 41. Leta 1872. 19. prosinca ob 11. uri po noči utonil je Vincent Pavlič p. d. Peter, kmet iz Visokega. Sin mu je zbolel na smrt, in priskrbeti potrebnega kruha, če bilo bi treba za njegov pogreb, peljal je krušne na mlin in se podal potem po trdno zamrznjenem jezeru v Celovec po zdravila za sina. Žena njegova šla je popred domu, on pa se je zakasnil in ostal v Celovcu do mraka. Rekel je norčevaje se: „no, zdaj bi se pa človek vender ne mogel utopiti, moral bi 24 palcev debel led presekati in noter skočiti, drugače ne bi bilo mogoče.“ In vender je on tisto noč v jezeru konec vzel. Naredila se je po noči široka struga čez celo jezero od Količa do Krivevrbe, in v tisto je on zašel po noči domu gredé. Njegov klobuk so zjutraj na ledu našli in tako dobili slut in sled žalostnega dogodka. Po treh dneh so truplo srečno našli, skozi ledeno spoklino kvišku vzdignili, tam na ledu slovesno blagoslovili in v dolgem sprevodu na njegov dom k Petru na Gori prepeljali. Bilo je ravno na njegov god, na dan sv. Vincenta ; čudno je tudi, da je sam prej krušne za svoj pogreb v mlin zapeljal. Rajni je bil tukaj več let cerkveni ključar, ob svoji smrti bil je še le 43 let star. Njegov pogreb je bil lep, a žalosten. 42—43. Leta 1874. 26. svečana sta se Jaka Kleber, že prileten kmet iz Loga, in njegov mlajši sosed Jaka Sidler p. d. Zvatič, kmet v Ško-fičah, v precej slabem čolnu peljala unkraj jezera h Krištofu za kratek čas. Domu gredé morala sta že ledene kose prebijati, kajti začelo je jezero zamrzovati; tudi star in trohljiv čoln začel je močno točiti. Blizo Lampelnovega obrežja ju je nek sosed slišal na pomoč klicati, ko pa je prišel tje, ni več našel druzega, kakor en klobuk na ledu iu ladjo, ktere sprednji del je molel nad led, zadnji pa je bil v vodi. Kako da sta prišla ob življenje, se ni moglo zvedeti; tudi nju trupel niso našli. 44. Leta 1881. Pri Kolarju na Slovenji gori so deklo Majdo Mente pognali iz službe. Brez vse pomoči porodila je zunaj hiše nezakonsko dete, ter šla potem s trebuhom za kruhom po širokem svetu. Čez leto pride nazaj, pri Simenčiču v Porečah jej odsvetujejo, naj se ne podd na nevarni led; ker se ji pa pridruži in jo nagovarja stara Komarica, šle ste vender in sicer tako, da je šla Komarica spredaj, mlada beračica s poldrugo leto starim detetom v naročju pa za njo. Dve tretjini nevarnega pota brez nezgode pridete, zdaj pa je led začel slab biti, tako da je pod nogo jelo pokati. Komarica, ktera je bila precej spredaj, prišla je sicer srečno na uni kraj ; nesrečna I. I. pa, ki jej je od daleč sledila, ni več dosegla unega brega. Pogreznila se je ter našla smrt v vodi, svoje dete pa je že padajoča daleč proč od sebe porinila na led. Bilo je tedaj popoldne in še dan, in lahko bi bili rešili še živega fantiča R., ko bi bil kdo vedel. Pa stara Komarica, bodi si, da jo je lastna nevarnost tako razburila, ali pa da se je preveč bala razodeti, o tem nikomur besedice ni povedala, in tako je moralo tudi dete od mraza konec vzeti. Slišali se sicer ljudje v Porečah otroško jokanje še čez polnoči, mislili so pa, da jok pride od Žolnirjeve hiše in nikdo ni mislil na tako nesrečo. Drugi dan še le so prišli ljudje z lestvami in drugim orodjem, ter so zmrznjeno dete našli. Bil je ljub fantek brez navadne srajce, le v modraste kosce nekdajne janke za potrebo povit, ležal je znak na ledu, rokice držal je kviško, njegove gole nogice pa so bile krvave. Pokopali so ga na Poreškem pokopališču, o njegovi materi pa niso več našli ne duha ne sluha. Stara Komarica pa je pozneje zavoljo svoje zanikernosti imela veliko sitnih potov. 45. Leta 1881. so se štiri vojščaki polka Belgi er za kratek čas s čolnom vozili po jezeru od Majernika do vojaških kopél; pa ker so bili vinjeni in so se tudi okorno vedli, prekucnila se jim je ladja stran Gorice (Loretto), ter so vsi štirje poginili , ne da bi jih kdo do zdaj iz globočine potegnil. 46. Leta 1881. Julij Frank, mehanik, sin onega Franketa, ki je novo cesto memo Maj-robnika zidal, je blizo „hude peči“ še le 19 let star z ladjo vred utonil. Bil je s svojim prijateljem na s peskom preobloženi ladji, kar valovi močno pljuskati začnejo in ladjo z vodo napolnijo; ker se ladja začne vtapljati, njegov prijatelj hitro v kraj na breg plava, a mladi Franke, ki plavati ni znal, Tori, da ima dež. šolska oblast pravico, ugni jezik določiti, občinske zastope naj praša samo za njih mnenje; občine smejo svoje želje naznaniti, šolska oblast pa ni zavezana, ravnati se po teh željah, razun tedaj, če se sklicujejo na kako pravico, ktero imajo vsled postave, na pr. na čl. 19. če bi kaka občina prosila za turški učni jezik, je ni treba poslušati, ker po postavah nema pravice, kaj tacega tirjati; če pa prosi za šolo v maternem jeziku, se jej mora dovoliti, ker ima do tega pravico po čl. 19. drž. osnovnih postav. Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za Vfllikovško šolo.) Neimenovan dobrotnik iz Šmarjete pri Velikovcu 4 krone, kanonik Jožef Kokic v Gospej Sveti 5 kron, župnik Janez Volavčnik na Rudi 10 kron. Skupaj 19 kron. Vsem presrčna hvala! Živeli nasledniki! Iz Celovca. Apostolskemu nunciju, Njega pre-uzvišenosti mil. g. nadškofu Antonu Agliardiju, se je odposlala sledeča adresa: Yaša p r euz viš en os t ! Udano podpisano predsedništvo katoliško-poli-tičnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem* izreka svojo globoko žalost in nevoljo nad vedenjem ogerske vlade in nad besedami oger-skega ministerskega predsednika barona Banffya nasproti Vaši preuzvišenosti in posredno tudi nasproti sv. stolici Rimski, katero razžaljivo vedenje in govorjenje se nikakor ne strinja s čutili vernih katoličanov avstro-ogerske monarhije. Mi zagotavljamo sv. Očetu Leonu XIII., svojo neupogljivo udanost, zvestobo in ljubezen. Slava Vaši preuzvišenosti in sv. Očetu Leonu XIII., zaščitniku revnih in zatrtih! Katoliško-političnoingospodarskodru-štvo za Slovence na Koroškem. V Celovcu dné 25. maja 1895. (Sledijo podpisi.) Iz Podravelj. (Odgovor Beljaški kle-vetnici.) Kako naše nasprotnike v oči bodejo shodi slovensko-katoliškega društva, to je pokazala spet dobro znana, pa malo cenjena Beljaška „Karnt-ner Allgemeine Volkszeitung* štev. 19 od 1. vel. travna t. 1. Zaganja se v naše govornike, zlasti obira mojo malenkost, ki me hoče osmešiti s priimkom „čevljarski pomočnik0. Po moji pameti pa rokodelstvo ni nobena sramota. Že v starih časih so bili različni rokodelci. Moj oče so bili čevljar in so tudi mene čevljarstva naučili, za kar sem jim prav hvaležen. Pozneje sem čevljarsko kladvo za-menil s sekiro in koso in drugim kmetskim orodjem ter sem na se vzel težko butaro, pod ktero zdihujemo vsi kmeti ter pomoči kličemo. Ker pa je oblast še zmirom v liberalnih rokah, zato nam naše butare ne olajšajo, ampak le vedno več kamenja v njo nakladajo, tako da bo moral sčasoma tudi najpridnejši in najvarčnejši kmet svojo podedovano ali kupljeno hišo zapustiti. Zato pa tudi ne zmore vsak kmet toliko, da bi svoje sinove v više šole dal, da bi bili tako visoko študirani, kakor je dopisnik Beljaške klevetnice, ki meni očita, da ne znam pravilno pisati, če je toraj kdo moje spise popravljal, ko sem bil še načelnik šolskega soveta, in misli, da sem mu za to še kaj dolžen, naj se oglasi, pa mu bom kake škorne popravil. Ker se utika v moje osebne zadeve in mi očita, da imam premoženje le od starišev svoje žene, bi ga jaz opozoril, da je tudi to nekaj vredno, če zna kdo podedovano premoženje ohraniti ; naj le pogleda okoli sebe, pa bo marsikterega zapazil, ki je podedoval lepo premoženje, zdaj pa nema nič. Da se premoženje ohrani, mora kmet v poletnem času namesto rokovic žulje na rokah nositi, namesto pečenke mora žgance jesti, namesto v gotilnici vino po mizah razlivati, mora se pokrepčati s požirkom hladne vode. Če nasprotniki mislijo, da me bojo s svojimi neslanimi dopisi v kozji rog ugnali, da se bom v kot stisnil in se ganiti ne bom upal, potem se močno varajo. Oni me le spodbadajo k vedno živahnejši delavnosti za pravično slovensko in krščansko stvar. K prihodnji volitvi ne bom prišel sam, ampak bom še nekaj drugih volilcev v svoji čevljarski torbi seboj prinesel. Ponosen sem na svoje čevljarsko rokodelstvo kakor tudi na svoj kmetski stan, ponosen sem pa tudi na to, da sem Slovenec, kajti kdor svoj materni jezik zataji, tak ne spoštuje svojih starišev in se pregreši zoper četrto zapoved. Beljaška kle-vetnica pa naj le pridno donaša take dopise, v kterih napada poštene može, s temi dopisi jih bo le spodbadala, da ne bodo vedno dremali, ampak se bolj živo in junaško podajali v boj za slovenske pravice. „Čevljarski pomočnik.* Iz Ziljske Bistrice. (Letni občni zbor naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) vršil se je dné 5. t. m. v gostilni g. Janaha na Bistrici kaj sijajno. Nebo nam sicer ni bilo milo, vreme jako neugodno. A kaj zaležejo take malenkosti pri veselih Ziljanih, ki so, kedar gre za dobro stvar, vsikdar navdušenega srca, dobre volje in še boljšega grla — ne samo za pitje, kakor menda ta in oni porednež misli, temveč še bolj za petje. In da se je dosti prepevalo od popoldne do — kedaj ne smem povedati, ker so mi oče predsednik to strogo prepovedali. Toraj prepevalo se je po ziljsko, to se pravi gospe, gospodje, možje, dekleta in fantje — vse je pelo. Pripomnim, da so prišle naše Ziljanke v ndrodni noši — ne v ndrodni noši, pač pa kakor pravijo naši Ziljani ponosno o sebi „slovenskega duha, slovenskega srca bili so mili nam gostje, iz Beljaka in iz Vrat“. — Zdaj, ko sem pri gostih, moral bi napisati kritiko o njih nastopu, in kotuljuden poročevalec oceniti najprej petje gospe Lendovšekove. Pa ker se uštevam že med bolj stare možakarje, prepuščam sodbo o petji spretnejšemu ukusu naše mladine. Mislim, da ta ni ravno slabo sodila o pesnih gospe Lendovšekove, ker so se prevzele nektere njene točke v stalni repertoar naše domače opere: sinoči sem jo slišal prepevati pod vaško lipo ! Tudi Vraški pevci in pevke pridobili so si slavno ime, posebno pa njih vrli pevovodja, Vraški cerkovnik. Bi li ne bilo mogoče, da bi postal ta spretni pevec vodja Ziljskega pevskega društva! Na noge mladina! Zdaj pa še nekaj o govorih in govornikih. Nedostaja mi prostora, da bi zabeležil, kaj se je govorilo, a govorilo se je navdušeno in prepričevalno. Ko je bil g. predsednik pozdravil goste in domačine, orisali so častiti domači župnik g. Vavtižar v milih besedah pomen družbe in shodov. V živih bojah s čutom in sarkazmom predstavljal nam je glavni govornik č. g. župnik Krejči siroto slovenskega otroka v nemški šoli. Poslušalci so govorniku ginjeni gromovito ploskali. Govorila sta še g. Svatoii in g. Svitar. Prišlo je na zborovanje tudi nekaj nemškutarjev, a pošteno slovensko veselje in navdušenje jim je tako ogrelo trda nemškutarska srca, da je eden konečno djal: „No, drugokrat bom pa še ženo seboj pripeljal!0 Tako se svet obrača in suče! „Mi smo mi°, pojejo naši fantje, Zilja je Zilja, liberalno nemškutarstvo pa bode kmalu po pretekli slavi in mogočnosti glava bolela, kakor poje naša domača: „Pod Dobračem pojejo, Da se glas odleti, Pa po Ziljski dolini Me glavca boli.“ Od Osojnice pri Radišah. (Beljaški „Uršiki° v pozdrav.) Ljuba Uršika, kodi si vender hodila, da te že tako dolgo ni bilo k nam ! Ali te je mar zadela kaka nesreča? Zelò smo se že bali za tebe, kajti marsikaj se je govorilo o tebi, kar je nas koroške Slovence in Nemce zelo prestrašilo. Eni so rekli, da si se preselila na Štajersko, drugi so celò pravili, da si umrla za sušico. Gotovo si morala hudo bolna biti, ker so te morali zdravniki operirati ; odrezali so ti en bolni ud in ti prišili dva nova. Kajti poprej si se imenovala „Deutsche Allgemeine Zeitung", zdaj se pa imenuješ „Karn-tner Allgemeine Volkszeitung0. Pa da si le okre vala, to nas Slovence in Nemce na Koroškem srčno veseli. Kaj bi neki počeli brez tebe ? Kdo bi nam delal kratek čas? Kdo bi kmete gospodariti učil, da ne dobijo sušice po tvojem zgledu? Saj nobeden nema toliko srca za nas uboge kmete, kakor ti! Komaj si nekoliko okrevala, si že prilezla med nas kmete, še celò k Radiškim gorjancem si prikobacala! Najbrž pa nisi prišla peš, ampak s fiakarjem št. 6. Ljuba Uršika, varuj se vender tako hudih potov, kakoršen je v naše strme in hladne gore, da se ne prehladiš in nam nazadnje še umrješ ! Pa tudi nagle jeze se varuj, kajti jeza je zdravju zelo škodljiva. In ravno jezi si močno podvržena, kar si pokazala spet v svoji „št. 6.“, v kteri si pod napisom „vom Zwanzigerfelsen bei Radsberg* k nam priromala in kjer se močno jeziš, da je naš župan g. Janez Korpič občinski lov (jago) tako dober kup dobil, namreč za 20 gld. na leto, ko so vender v prejšnjih časih grofi in bogati gospodje po 250 gld. in slednjič 100 gld. najemščine za lov plačevali. Ti praviš, Uršika, da je to občini v škodo in da to naše kmete na Radišah in v Zabrdu močno jezi. Oh nikar se ne jezi, da spet ne zboliš! Glej, Uršika, če bi bila ti k dražbi prišla in bi bila 20 gld. za občinski lov ponudila, bi ga bila pa ti dobila, in to še gotovo! Zakaj vender nisi prišla pred tremi letmi, ko se je lov licitiral?! Glej koliko stotakov dobička bi lahko že imela v svoji torbi! Kako dobro bi se ti prilegli, posebno zdaj, ko si še slabotna in potrebuješ tečne jedi in pijače! Ker pa ni bilo ne tebe, ne tvojega dopisnika „vom Zwanzigerfelsen0, ne kakega kmeta iz Zabrda ali Radiš, da bi bil za lov le en ubogi rajnšek ponudil, kaj je potem županu druzega ostalo, ko da je lov sam prevzel? Pa bodi potolažena, draga Uršika : Radiški župan je dober in usmiljen človek; kakor hitro je zvedel, pogreznil se je z ladjo vred, in še zdaj na dnu jezera leži. Njegov žalujoči oče je svojemu ponesrečenemu sinu na bregu spomenjsko ploščo postavil. 47. Leta 1888. 11. listopada bil je Rup e j Hauptmanov do pozne noči prav vesel na Sporarjevi ženitvi. Podal se je ukljub gosti temini in močnemu vetru na zelo majhni ladjici (Nemci takim ladičkam pravijo „Seelentranker“, po našem bi rekli „smrtnica°) domu na Otok preko jezera. Ob treh po noči so slišali ljudje upitje in besede : jaz sem Hauptmanov Rupej, pojte mi pomagat, Marija pomagaj! itd. Seveda se nikdo ni upal in ganil. Zjutraj so našli blizo kapucinarce (otok sred jezera) prekucnjeno ladjico. O Rupeju pa do zdaj ukljub skrbljivemu iskanju niso kaj našli. Bil je rojen tukaj na Otoku leta 1840. in svoje obrti bil je iskan tkalec. 48. Leta 1884. v noči 3.-4. vel. srpana je pri ribjem lovu utonil Jožef Lex p. d. Jeseničnik, kmet v Zgornjih Dolah. Po dolgem štiridnevnem iskanju z železnimi grebeni so mrtvo truplo na dan spravih in 9. vel. srpana ob 12. uri slovesno pokopali. Bil je še le 40 let star in je žalujoči vdovi zapustil 8 še neoskrbljenih otrok. 49. Leta 1884. 6. grudna. Prav osodepolno je bilo življenje in smrt Blažeja Solnirja, p. d. Ragošnika. Utonil je v jezeru na dan sv. Miklavža, 26 let star, in po komisijskem preiskanju na Otoškem pokopališču pokopan. Ta Blažej je bil velik ča-stitelj sv. Miklavža, patrona mornarjev ; njemu na čast je vsako leto na Šent - Miklavža sprejel sv. zakramente, temu svetniku na čast se je cele dni postil, in dal za svete maše. Na dan svoje smrti, pravijo ljudje, da skoraj ni prišel iz cerkve. Bil je jasen večer tistega^ goda in jezero se je v mesečni blisketalo, kar Šalej, črevljar, ki je v Aha-čovem skednju stanoval, prazen čolnič v jezeru zagleda, ter gledat leti. Bil je Blažejev čoln, ki ga je rahel veter dol mimo Otoka tiščal. Na čolnini krivlji, na ktero se sicer veslo natakne, visel je Blažej preveznjen v vodo; le samo tista noga, za ktero je visel (za hlače in škorne), šterlela je iz vode, celi drugi del trupla pa je bil v vodi. Blaža so že prej enkrat po noči roparji v njegovi hiši napadli, s poleni pobijali, v krvi le malo živega pustili in vsega denarja in imetja oropali. 50. Leta 1885. V Otoških mrliških bukvah je med utopljenci zapisan tudi Juri Person, ki je bil sluga grofa Ginota, iz Bavarskega doma in 44 let star. Utonil je 14. mal. srpana ob Va 12 po noči in bil je pokopan 16. mal. srpana na Otoškem pokopališču. Uzrok njegove nesreče ni gotovo znan, pa pravijo, da ni znal vesljati, in da je v temni noči, ko je domu vozil in na vodinem zrcali črno obrežje zagledal, mislil da je že pri kraju. 51. Dné 8. pros. 1885 so iz jezera potegnili mrtvo truplo gospe Marije Nagel iz Celovca, ki je v svoji blaznosti v vodo zašla. 52. Leta 1886. V jezerskem kotu za Gorico, kteri Nemci pravijo „Loreto“, je gospod Cavner trgovec iz Celovca, konec vzel. Vozil se je v svoji veslaški obleki, t. j. v samih kratkih hlačah in srajci na škeffu ali škafu t. j. na dolgej pa oskej ladji, ktero en sam človek lahko nese. Prišel je visok val in barkico polil in prevrnil. Iz Trsta poklicani morski „taucherji° so kraj med močvirjem in tudi na globokem preiskovali, pa trupla uton-jenca niso našli. 53. Ponesrečil se je leta 1887. pri kopanju šolar mehaniške šole v Celovcu blizo hude peči ; doma je bil iz Tirolskega, pokopali pa so ga v Hodišah. 54. Leta 1887. Mlad mornar Janez Peč je na železni ograji parnika „Venus“ (zdaj Loretto) sedè zaspal, in blizo kapucinarce v jezero padel, brez da bi ga bili mogli rešiti ali njegovega trupla na dan spraviti. 55. —56. Leta 1887. Nadporočnik Halle in njegova ljubica Maške, hči visokega oficirja in učiteljica, sta šla v noči od 16.—17. prosinca v Krivovrbo in sta blizo tamošnjih kopelj, kakor pravijo ljudje, iz čolna v globočino se prevratila. Pa . . . našli so potem v čolnu pismo, v kterem nadporočnik naznani : da bi ju zastonj iskali, ker sta za peto kamenja si privezala. 57. Leta 1887. Ahačič, kmet v Šalah, ki se je k Makovču v Ribnico peljal, na potu proti domu pa je vtonil. Vesljal je namreč zadej sedè le z enim samim veslom, torej lahko mogoče, da se je prevrnil. Trupla še niso našli. 58. Leta 1889. se je nadporočnik Blase k, rojen Celovčan, vsled neke stave, da bo prvi prišel čez zamrznjeno jezero, drkal na drzljah po slabem še le en dan starem ledu, in se je blizo „hude peči0 udrl. Mrtvo njegovo truplo s privezanimi drzljami vred so 4. dan potem iz vode potegnili in na Celovškem pokopališču pokopali. Njegova soproga ga je menda še ljubeznjivo svarila, naj se ne podà v nevarnost, on pa poslovivši se od nje je smehljaje rekel: No, ako me pa več nazaj ne bo, pa za me moli ! (Konec prihodnjič.) da tebi sape zmanjkuje in da se ti silno slaba godi, je brž sklenil, da hoče tebi podariti vse stotake , kar jih je pri tem lovu že pridobil in kar jih ge bo! Ali se ne veseliš tega blagodušnega sklepa ? Oh le pridi po stotake, ali pa pošlji^ po nje svojega dopisnika, ki prebiva menda na Žih-poljah ali pa v Žrelcu! Ko ta denar vzdigneš, porabi ga za svoje potrebe, čez leto in dan pa, ko se spet nekaj stotakov nabere, pa pridi spet! Zdaj moraš pač priznati, da si se čez našega župana po nepotrebnem jezila. — Kavno tako po krivici se jeziš, ljuba Uršika, čez gospoda župnika na Žihpoljah, ko praviš, da za Golšovsko šolo niso hoteli „šenkati“ ne Golšovega farovža, niti ne nekaj sežnjev farovške zemlje, kamor bi se bila šola postavila. Ti moraš vedeti, ljuba Uršika, da župnik niso lastnik farovža in farovške zemlje, ampak le uživalec. Dokler so tu, je njih, če se pa preselijo ali umrjejo, uživa vse imetje, ki k farovžu spada, tisti duhovni gospod, ki za njimi pride in faro oskrbuje. Župnik tedaj ne smejo nič „šenkati“, kar ni njih lastnina; kdor tuje blago razšenkuje, je toliko ko tat; sicer pa bi tudi gosposka tega ne dopustila. To bi morala ti Uršika vender vedeti, ko si tako visoko študirana! — To imaš pa čisto prav, da „Mir“ nič ni vreden, ker zmirom te uboge in nedolžne Jude in liberalce napada. Mi kmetje dobro spoznamo, da so le liberalni listi kaj vredni, kakor si na pr. ti, ljuba Uršika. Liberalci so nas rešili iz „temote“ in nam glave tako raz-svetili, da vse vemo, in marsikteri kmet že v cerkev več ne hodi, ker je tako moder in mogočen, da mu vere ni treba. Liberalcem se imamo zahvaliti, da nam tako dobro gre. Po drugih deželah, kjer duhovščina gospodari, tam se kmetom silno slaba godi, vsi so zadolženi in skoraj obleči in jesti kaj nemajo. Na Koroškem pa, kjer vladajo liberalci, smo kmetje na konju, vsaki dan smo mesa in vina siti, hodimo oblečeni ko grofi, in vsak iz nas ima nekaj tisočakov v koroški hranilnici spravljenih. Za vse to se imamo zahvaliti našim liberalnim poslancem, ki tako lepo skrbijo za nas v deželnem in državnem zboru, da nam skoro nič davkov ni treba plačevati, pa tudi našim liberalnim časnikom, posebno pa tebi, draga Uršika, ki nas tako lepo poučuješ in tako lepo za nas skrbiš! Koliko kmetov je že obogatelo, ker so se ravnali po tvojih zlatih naukih! — Le v eni reči tebi ne morem prav dati, ljuba Uršika. Ti se zmirom jeziš čez duhovnike in praviš, da nas tisti v neumnost in temoto potiskajo. Iz tega sledi, da ti krščanske nauke za škodljive spoznaš. Zakaj se pa potem jeziš čez oba Grabštanjska kateheta, o kterima praviš, da že poltretjo leto ni nobeden v šolo prišel, da bi krščanski nauk učil. Jaz že verjamem, da je vse to gola resnica, ker dobro vem, da se ti, ljuba Uršika, nikoli ne zlažeš. Tender pa bi morala ti le vesela biti, če duhovniki nič ne učijo, vsaj ne trosijo med ljudi svojih „ škodljivih in nazadnjaških" naukov! Kaj potrebujemo mi pouka od duhovnikov, — saj imamo tebe, ljuba Uršika, ti si cvet modrosti ; kdor tebe prebira, ne potrebuje nobenih drugih naukov. Iz Št. Ruperta pri Velikovcu. (Stavba slovenske šole.) Kakor sem že zadnjokrat poročal, se je delo pri naši bodoči šoli začelo dné 26. minulega meseca z izkopavanjem zemlje za kleti in temeljne zide. Bilo je treba izkopati 882 kubičnih metrov zemlje. Zidanje se je začelo dné 4. maja, ker je vreme bilo vedno jako ugodno, je delo zdaj že v takem napredku, da so vse kleti dogotovljene in se zdaj začne zidanje pritličja. Po naročilu stavbo nadzorujočega inženirja morali smo temeljne zide za 15 cm. širše narediti, kakor je bilo poprej proračunjeno, ker to zahteva stavbeni red. Temeljni zidovi so zdaj 75 cm. široki, tedaj dosti močni, da se pozneje lahko nazida drugo nadstropje za izgo-jevališče za dekleta. Ker smo morali temeljno zidovje za 15 cm. širše napraviti, je kamna zmanjkalo in smo ga morali še 150 kubičnih metrov navoziti. Naši izvrstni kmetje so končavši glavno poljsko delo tudi to vožnjo brezplačno oskrbeli. Pripeljali so zdaj na stavbeni prostor tudi ves podarjeni les. Imena darovalcev lesa naznanim vam prihodnjič, da slovenski svet izve, da so naši kmetje zares zlate duše in zaslužijo, da jim slavna družba sv. Cirila in Metoda napravi slovensko šolo. Bog jih živi! Iz Prevalj. (Naše katoliško delavsko društvo), ki je nabralo v treh mesecih čez 230 udov, zborovalo je 12. t. m. namesto 28. onega. Nasprotniki si prizadevajo goreče, delavce od kat. društva odvrniti in v svoje društvo zvabiti. Obe-čavati res znajo ti demokrati in delavce begati z obljubami in šuntanjem. Nezadovoljnih ljudi pa ne manjka, tudi ne takih, ki se dajo našuntati zoper naše kat. društvo. Nekteri so bogve kakšne čudeže upali od njega, pa o teh hudih časih ni mogoče razmer, postav, ljudi takoj spreobrniti. A v združenji je moč! Tsi udje bodite možje, učite se, kje so rane, celite jih vsak kar more! Pohvaliti moram ženske, ki se jih je toliko udeležilo zborovanja. Torej ženske žele pouka in ga željno, zvesto poslušajo. Vedó pač, da so otroci, tudi mož in blagor družine v njih rokah, da morajo one boljšati v družini ; ženske vedò, kako bi jih demokrati radi ponižali, zakon razrušili, otroke materam vzeli. Ženske, matere! vi razumete vaš poklic. Da, pouka vam treba! Da bi katoliške delavce zapeljivcev varovala, sta domača kaplana spet pokazala težnje socijalnih demokratov. Č. g. Ebner posvetil je v raj, ki ga obetajo in prerokujejo. Pazljivi poslušalci so se smejali nespametnim obljubam, pa tudi grozilo jih je, ker se nočejo Boga, duhovske in deželske oblasti, zakona, izreje svojih otrok, krščanskih zapovedij iznebiti. Socialisti hoteč vse enako videti, bi visoko drevje pri vrhu odrezali, nizko pa više obesili, bolj modrim nekaj glave odrezali itd. Nato drugi gospod opomni, da je neumnost, nemogoče reči si obečevati, naturni od Boga postavljeni in od Kristusa potrjeni red razdj; rati, zdaj v 19. veku krščanske dobe krščanstvo odpravljati, spet nesrečne hajdovske šege zagovarjati in želeti. Ne razdreti, zidati je treba nazaj k Bogu Kristusu, k veri ! Socijalistom se bo zgodilo, kakor egiptovski zgovorni kozi, ki je živali, psa, mačko, kuro, kravo navdušila za brado, tako so sklenile: »Brado moramo imeti", pa jim ni zrastla, še zdaj je kakor je bilo. Kteri pa obljube socijalistov občudujejo, tiste pouči riba, ki je občudovala mrežo, pa se je ujela. — Glavni govor je imel (1 uro) oče našega društva, učeni č. g. Podgorc, ki je daroval dragi čas, da nas pouči, kje je bolezen. Krvi manjka v roki, nogi, ker je drugje nabrana, ni prav razdeljena. Milijonarji denar na kupe spravljajo, z lažmi, goljufijo, odiranjem. Bogatini ne vedo kam z denarjem, borno ljudstvo pa nima niti najpotrebnejšega. T Londonu je revežev od 1854—64 na leto gladu pomrlo 2364, od tiste dobe pa celo 7500. Na Angleškem jih na leto 78.000 gladu pomre. Na Dunaju jih po zimi črez pol milijona zmrazuje in gladuje. V Novem Jorku v Ameriki so 1. 1885. pobrali 5755 mrličev, med njimi 9168 mrtvih otrók. In se hvalijo z železnicami, češ, da lakota je zdaj nemogoča, ker so železnice po vsem svetu; hvalijo se, da se za denar vse dobi. Železnice koristijo ne ljudstvu, bornim, ampak bogatinom, denar ima peščica bogatincev. Strašna bo sodba za take. Proč že enkrat z lažnjivim, nesramnim, grozovitnim, predrznim, brezbožnim liberalizmom, ki bogatinom vse dovoli, le Bogu, cerkvi, revežem ne privošči pravic ! Proč ž njim ! ! Hrepenenje po bogastvu je vir nesreče. V bogastvu iščejo srečo in nebesa; pa taki niso kristjani; kristjan vé, da v bogastvu niso nebesa, da bo malokteri bogatin izveličan. Krščanskega duha manjka, hrepenenje po bogastvu je preveliko, zadovoljnosti ni, više in više plače tirjajo, kmet pa plačuj in trpi ! Človek bodi zadovoljen, skrbno varčno delaj z denarjem. Sicer pa hočemo pravico in proč z liberalizmom ! Iz spodnjega kraja. (Nemškutarija.) Ljubi naši.,prijatelji", nemškutarji, nam pri vsaki priliki, po svojih listih in shodih vsiljujejo svojo „blaženo“ nemščino , češ, da mi Slovenci brez nje živeti ne moremo! Kako se zato čudimo, da tudi Nemcem vklubu toliko hvalisani nemščini ne rodijo še zlate fige, marveč tudi Nemci in mogočni nemškutarji pridejo zbog dolgov „na boben", ali jo pa pobrišejo eden za drugim v — Ameriko ! Tako sta v zadnjem času storila Plešivčnik na Uršelski gori in Janez Kušej v Vetrinju ob Celovcu. Obadva sta bila naša nàrodna nasprotnika, Kušej je bil celo namestnik načelnika pri tistem slavnoznanem »bauernbundu". Kušej je, dasi je bil hud »bauern-bundar", iskal in tudi dobil posojilo pri neki slovenski posojilnici, kar kaže, da naše slovenske posojilnice vendar niso tako slabe in strašne, kakor pišejo liberalni listi! — „Freie Stimmen" v zadnjem času pridno naznanjajo svojim bralcem, koliko darujejo slovenske posojilnice za slovensko Te-likovško šolo ! Boljše bi bilo, ko bi objavljale imena tistih nemškutarjev, ki iščejo v zadregi pri slovenskih posojilnicah pomoči, ktere zastonj iščejo pri svojih političnih prijateljih. Načelništva naših posojilnic bodo gotovo rada vstregla s potrebnimi podatki, s kterimi „Freie Stimmen", ki itak le malokdaj pišejo kaj pametnega, lahko napolnijo par stranij svojega lističa. Iz Bleda. (Naša kmetijska podružnica in še kaj.) Naša kmetijska podružnica je do zdaj dobro napredovala. Ima svojo hišo, dve preši za mošt, mlin za mečkanje sadja, žitni čistilnik na vitlo, travniško brano itd. Le na enega odbornika smo nevoljni, ker o naših zadevah brez našega dovoljenja pisari v časnike. S tem bo ude le odgnal, ne pa privabil. — Sadje pri nas prav lepo cveti, posebno češplje. Potres je bil tudi pri nas, pa hvala Bogu brez škode. Iz Križa pri Kamniku. Grozni potres je razrušil tudi mojo skromno kočo, tako da nemam kraja, kjer bi izvrševal svoje čevljarsko rokodelstvo in preživil svojo rodbino. Imam pa štiri majhne otročiče in bolno ženo. Ne zadosti, da nemarno podstrešja, moramo biti še lačni, ker ne morem nič zaslužiti. Meni je skoro obupati, ko bi ne zaupal v Boga, kteri mi bo poslal gotovo dobrih ljudij v pomoč. Marsikteri „Mirov" bralec, ko bi videl moje gladne otroke, kako me kruha prosijo, in ga jim nemam dati, bi se razjokal nad tem prizorom. Zato lepo prosim podpore in upam, da najdem nekaj dobrotnikov na Koroškem ali tudi kje drugod, kamor „Mir“ zahaja. Pravični Bog bo vse dobrote stoterokrat poplačal in povrnil. Alojzij Janežič, čevljar v Križu, pošta Kamnik. Od sv. Ane v Slov. Goricah. (Družba sv. Mohorja.) Hvala večnemu Bogu, ki je letos zopet tako obilno blagoslovil našo najdražjo svetinjo, družbo sv. Mohorja, ki šteje okoli 71 tisoč udov. T naši župniji se je letos nabralo 126 udov, toraj za 24 več od lani. Samo to bi opozoril odbor, da bi pri vsaki župniji blagovolil pristaviti, koliko ondi štejejo Slovencev in koliko Nemcev; ker na jezikovnih mejah je že mnogo Nemcev in se od strani statistikarjev, ki kritikujejo, onim župnijam krivica godi, ozirajoč se na skupno število župljanov. Recimo, v naši župniji je jedna občina „Rožengrund" nemška in tudi na Ščavnici imamo nekaj polutancev, ki bero „Sonntagsbote“ in se ne naročajo na našo družbo. Ako bi torej „Koledar“ pokazal, toliko je v tej župniji Slovencev in toliko Nemcev, bi se v ozir jemali potem samo Slovenci, ter bi marsi-ktera župnija ne bila razžaljena radi neresnične statistike v časopisih. — Nekteri svetujejo, naj bi se „Zgodeb sv. pisma" na več polah vsako leto izdalo ; to je tudi moja misel, ker bi celoto popred v roke dobili; sicer pa tudi gospodarskih člankov ne smemo prezreti. No, molitveniki so res tiskani s premajhnimi črkami, a da bi morali vzeti vsako leto črke za starčke in babice, tudi ne odobravam. Nekteri sodijo, kakor sem slišal, da ne prinaša družba več sličnih povestij, kakor na pr. „Deteljica", „Fabijola“, „Kortonica“, „Izdajavec“, „Juri Kozjak", „Menčikov“ itd. Njim odgovarjam, da bo družba že počasoma priskrbela spodbudnih daljših povestij , ne kako kratko šaro ! Zopet nekje se repenčijo, da naj bi se imenik opustil; to je kriva misel, mnogi ud imenik nujno rabi, da pogleda, kje je ta ali oni doma in s temi si omogoči, da na lahki način tjekaj piše pismo. Najbolj sem se hudoval, da bi nekteri radi odstranili nabožno berilo, rekši da je družba tega že mnogo izdala. No, to je pa od sile, priprosti Slovenec najrajši k družbi pristopi radi tega, da dobi nabožne knjige, iz kterih se doma uči, kako živeti in Bogu služiti; v razvedrilo ima pa tudi povesti na izobiljo. Zatoraj ne tirajte družbe s takimi puhlimi željami v propad! Živela družba sv. Mohorja! Napreduj, da nabereš 100.000 udov ! Iz Istre. (Slovenci za Slovence!) Jako me veseli, da je moj zadnji dopis v dičnem „Miru" našel odziv. Kekel sem: osnujmo si gospodarsko in trgovsko društvo ali zadrugo! Neki Taš dopisnik „iz Ziljske doline" pravi, da je ta misel dobra in jako pripravna, dà, potrebna. I meni se dozdeva, da je res prepotrebno, da se oživotvori ta stvar. Prosim osvedočite se vi „zgornji Slovenci", v kakem bednem stanji smo mi in vi brez medsebojne ljubavi in podpore, brez medsebojne zveze. Vse se veže, dajmo se še mi! Naši Primorci in in še posebno Istranci trpe pomanjkanje žita, fižola, zelja, repe in za to tudi moke ; večkrat krompirja, zlasti letos, ko lani nič ni deževalo po leti. Da sploh ljubi dež je redek dar nebes v spodnji Istri. Blizu visokih gora, kakor je gora Učka (Monte Maggiore) ali večih gorà po Goriškem še često dežuje po leti, daleč od njih po ravnini po Istri pa ne, tako okrog Kanfanara že manj ko okrog Pazina ali Divače ali Trsta, v Pulju in za Puljem pa še manj. Lani znam za 5krat, da je meseca velikega srpana in kimovca dež ulival od Trsta gori naprej po planinskih deželah do Dunaja in Bratislave, prišel je dež še do Kanfanara in Žminja ; v Vodjani (Dignano) in v Pulju pa ne več. Zato tu ne raste ne prosò, ne koleraba, ne pesa, dà tega tu še ne poznajo in skoro tudi ajde ne. V Ljubljani si kupimo ajdove moke. Tudi kàko nà-rodno društvo za lesno obrt ali trgovino bi tukaj jako lahko prodavaio deske. Vi Korošci pa tre-bate vina, ki je bolje i ceneje nego žganje. Tudi mislim, da ako bi se zdramili in zjedinili naši rodoljubi, bilo bi mogoče tudi ne vselej pristne primorske pridelke, koji so nam ipak bliže ko vam, prodajati vam neposredno, da ne bi bilo treba se dati ogoljufati po laških prekupcih. Glejte deske, ki so po vaših slovenskih krajih po 12, 15, 20, 30 kr., so v naših krajih po 50, 60, 70 kr. V cenikih večkrat berem, da turšica, ki je tòdi največi vir življenja, je bila razun Ogerskega v našem cesarstvu nekako najceneja v vašem Beljaku in v Mariboru na slovenskem Štajerskem. O kako so tukaj bedni Istranci vzdihovali, predavali prasce, goveda, seno in drugo v veliko škodo, da bi si nabavili koruze, ali mešance (t. j. zmes koruze ali turkinje in ječmena). Morali so jo v bližini kupovati za 8-gld. 33 kr. najmanj po 7 gld. 50 kr. kvintal, a pri vas v Beljaku je hektoliter za 4 gld. 60 kr. O koliko lepih in s solzami namočenih denarjev našincev je šlo v tolste roke bogatincev! Eekal sem ljudem: „Dajte se zložiti, pišimo v Beljak za cel vagon.“ „Ja gospodine! pošta (vožnja) je predraga.“ „Neče biti ne! Ma nemarno toliko beci (denarja), da bi vred (koj) piatili i nije sloščine (sloge). Kad se opet mjeri, ne namjeri se več toliko, kao prvi pot, se raztrese itd.“ Istina, Istranci ne bi mogli takoj plačati v denarju, rajše s kako drugo stvarjo. Društvo itak menim, da bi moglo kako drugo z znižanjem vožnje pri obilici pošiljatev in s prošnjami pri ministerstvu i temu zlu v okom priti. Društvo bi tudi moglo zameniti stvar s stvarjo. Pravo ste imeli g. urednik, da ste prašali, zakaj ni skladišča istrskega vina v Celovcu? Tako je! Govoriti, oglasiti se, vikati je treba. Samo izvolite se javiti pri g. poslancu in požrtvovalnem rodoljubu Matku Laginji ali pri predsedniku vinarske zadruge Lacku Križu in menim, ugodilo se bo Yaši želji. Ako je nepokvarjeno vino naše dobro za Prago, kamor ga bodo letos poslali, namreč na narodopisno razstavo, morda bi i vam ugajalo. Priporočal sem zato že zdavno v Mariborskem „Slovenskem Gospodarju1', naj se snujejo tudi na vinorodnih štajerskih tleh vinarske zadruge. Tiste bi mogle stopiti v zvezo z našo istrsko. In hvala Bogu! pisalo in govorilo se je nekoliko o tem tudi v „Slov. Gosp.". O da bi ta misel se oživila in to življenje čim dalje lepše se razcvelo! Pozneje je oživila vipavska in krška vinarska zadruga. Torej podajmo si mi najbolj zapuščeni ali zanemarjeni Istranci in Korošci roke, če bo mogoče v kako vzajemno delo. Podajmo roko i vsakemu, ki ima za nas dobro voljo. Želim si le tako izvrstnih tolmačev za moj načrt, kakor je tisti g. dopisnik iz Ziljske doline, ki je na svojih potih tako dirno zagovarjal Slovence, da je bilo slast mi brati njegov dopis, takó lepo in pametno, da že dolgo nisem bral tako domačega, pa tako lepega zagovora. Naj se še večkrat oglasi. Se ve za siromašne vinorejce, ki so daleč od prometa , bo še zmirom hudo, ker ta nesrečna tali-janska gospoda nam ne da in še ne privošči ni cest, ni občil. Da pomagajmo si, kolikor moremo, sami med seboj ! Nektere misli o zasnovanji gospodarskega društva pa prihodnjič, ako bi ustrezalo namenom dragega „Mira“. (Prosimo! — Ured.) Iz Istre. (Naši volitveni vspehi.) Letos je bila na mnogih krajih velika povodenj in še hujši potres. Tudi pri nas je bil potres, a čast in hvala Bogu! le bolj rahel, da je učinil malo škode. A sedaj smo tako rekoč plavali v volilnih valovih v Istri. Valovje se je vzdigovalo in penilo, kipé in besne grozili so Talijani in prodanci, a javljali so se, kajpak mirniše, i slovanski glasovi. Prvi naliv se je polegel, bil je hud naval, a porušil večinoma trhljivo tramovje in stavbe, ki imajo slab temelj. Slovenci in Hrvati, ki delamo strogo pošteno, obdržali smo svoje stare postojanke, — a novih? — nismo pridobili. Dà, pridobili smo moralno. Da se je samo pošteno postopalo, priborili bi bili puljsko in poreško okrajno glavarstvo in sicer 4 nove poslance, ker vsako voli 2 poslanca. V koperskem, voloskem, pa-zinskem in lošinjskem je izvoljenih 8 naših častnih poslancev, med njimi 2 Slovenca, 6 Hrvatov. V prvih dveh: puljskem in poreškem kotarskem glavarstvu so se dogajale vnebovpijoče krivice. Volitveni listi so bili vsi pokvarjeni in zato so povsod našincem največ škode provzročili. Ti listi so pri vseh volitvah najimenitnejša stvar. Na Po-reščini ponekSd je pisatelj sam, ki je znal za prava imena, liste pokvaril in ko so prihajali volilci glasovat, niso smeli, češ, da so napačno pisana njihova imena ali da se pozivnice ne vjemajo z listami. Tako je na Poreščini v neki občini samo tisti imel pravico glasovati, ki plača 12 gld. 93 kr. direktnega davka. Kako malo je tako bogatih kmetov! V Barbanu so glasovali tisti, ki plačajo 7 gld. 63 kr., v Vodnjanu vsi, ki plačajo 3 gld. in še nekako eno krono. Pa niso vsi dobili glasovnice, še celò ne nekteri, ki plačajo veliko več in ki so imeli postati volilni možje. V Pulji je sicer okrajni glavar takoj pritožbam ustregel, se ve ne vem, če povsod. Na Poreščini so skoro povsod občinski zastopi v protivuiških rokah. Moremo si misliti, kako svojevoljno so delali liste! Na mnogih krajih na noben način niso načelniki dopustili prepisati volilnih listov. Šli so k okr. glavarstvu premnogi volilci, a tam so jim rekli, da naj donesejo davčne knjižice na dan volitve, tam bodo dobili glasovnice. A glej hinavce! tako so jih tedaj odgnali brez milosti in ko se javijo na volilni dan, tožili so v mnogih občinah, da nijednega izmed teh niso pripustili k glasovanju. Nekteri veliki posestniki, ki volijo v svoji kuriji, so i v skupini za kmečke občine glasovali. Nekteri volilci bratje skupno od-davajo 1 glas. A na Poreščini se jim poreče na primer nekim : Ko bi vsak od Vas treh bratov plačal za-se 12 gld. itd. direktnega davka, smeli bi glasovati, drugače ne. Neki Talijan plača menj, samo 8 gld. in neke krajcarje, in je smel glasovati. Nekteri Talijanaši so glasovali dvakrat, celò trikrat, nekteri celò za mrtve itd. Kjerkoli so bili Talijani s Slovani v volilnem boju, povsod so se na njihovi strani godile krivice. Zato (bi rekel) je bilo ravno tiste dni tako kislo vreme, burja in dež. Da bi imeli ložji posel, izdali so tako kakor n. pr. v veliki župniji sv. Martina, ktera šteje nad 2000 duš, samo šestim ljudem pozivnice, razun uradnikov. Hrvatskim duhovnikom in učiteljem so strogo zabranili, da ne smejo nič agitirati. Jaz sam sem dobil tri taka svarila: latinsko, talijan-sko in hrvatsko, a talijanskega popa C. so pa videli brez kazni jako agitirati. Onim je vse dovoljeno, nam skoro nič. Tudi v časopise nismo smeli nič pisati, a zdaj, ko so volitve končane, se bo pa vendar smelo. Kaj ne, na tak način je mogoče skupaj skrpati večino, če bi se tudi sam Bog prikazal in ljudem pustil svobodno voljo. A je li pravično? Čemo li mi vse to trpeti? Ne, nikakor ne. Protestovali smo in naši volilni možje za puljsko in poreško okr. glavarstvo niso dohajali na dan volitve poslancev 16. vel. travna na volišče, ampak so na ta glavarstva odposlali dolg, razložen protest. Tudi na Dunaju se je posredovalo, in če ne bo pomagalo, čemo dati vse sodišču v Kovinj ali čemo iti do najvišega sodišča. Ne mirujemo, dokler ne zmagamo, ker na naši strani je resnica in pravica. Pisal sem nekdaj: utemeljeno upanje imamo, da pridobimo nektere mandate, če ne bo kaj izvan-rednega. In bilo je, potem, mislim, da nisem krivo poročal. Pa smo li ipak zdaj kaj na boljem, ko pred šestimi leti? Dà, v Koperskem okr. glavarstvu so tedaj nasprotniki imeli še 19 volilnih mož, zdaj samo 16; v pazinskem smo na novo dobili dve občini : Boljun in Plomin, kjer stanuje najprvi talijanski bogataš Istre, milijonar F. (Pravijo, da so Hrvati ga prisilili, da je moral „živio“ klicati.) V poreškem smo pridobili občino Višnjan in — da je bila pravica — gotovo bi bili pridobili še Poreč, Oprtalj, Vrsar in Vižinado, v puljskem pa Savičent in najbrž še Kanfanar in Pulj, in bi bili tako povsod imeli večino. V lošinjskem smo dobili še občino Krk. Le v voloskem je šlo slabeje ko zadnjič, ker so v par občinah se našinci preveč zanašali, pa še imamo večino. Delali so pa Talijani huje, ko vselej poprej. Še celò naše odločne maš-nike so hodili talijanski doktorji poskušat (tentat). Da so pa denarji, posebno po puljskem kot. glavarstvu, delali čudeže, še mi ni treba poročati. Nadejamo se torej, da bodo v teh okrajih razpisane še enkrat volitve, in če bo več pravice, upamo da bo zmaga — naša. Bodoljub. Politični pregled. K a 1 n o k y je odstopil, in grof Goluhovsky je namesto njega postal minister zunanjih zadev; o tem dogodku se v političnih krogih največ govori. Zakaj je grof Kalnoky odstopil? Zato, ker se ni hotel pokoriti madjarskim puntarjem in prostozidarjem, kteri si v svoji prevzetnosti že domiš-Ijujejo, da so le oni poklicani, narekovati avstrijsko zunanjo politiko. V prejšnjih letih so avstrijske ministre zunanjih zadev gonili v boj zoper Rusijo, zdaj so pa Kalnokya silili v boj zoper sv. stolico Rimsko (zoper sv. Očeta papeža). On pa tega ni hotel storiti in je rajši odstopil. Madjari so bili veseli, da so se ga znebili, pa njih veselje je bilo kratko in se je v žalost spremenilo, ko so svitli cesar poljskega grofa Goluhovskega postavili na Kalnokyevo mesto. Madjarski mogotci so morda mislili, da postane minister zunanjih zadev kak ogerski grof, ki bo slepo orodje v njihovih rokah. Da je bil pa za to imenitno službo imenovan Poljak, in sicer tako hitro, to nam je dokaz, da so v najviših krogih že siti madjarske ošabnosti in go-spodoželjnosti, ter da hočejo zunanje zadeve čisto odmakniti madjarskemu uplivu. Ogerska vlada torej ni zmagala, ampak se je hudo urezala v lastno rnesó, in ta rana se ne bo tako kmalu zacelila. Sicer pa ne more tako ostati, kakor je zdaj ; Ogri plačajo le 300/0 za skupne zadeve, pa imajo povsodi prvo besedo, Bosno hočejo kar za se pridržati, še voznine na železnicah ne smemo po svojih potrebah uravnati brez njih dovoljenja itd. Upor zoper madjarsko nadvlado se iz teh in še drugih uzrokov tudi med Nemci vedno bolj utrjuje, zlasti med antisemiti in nemškimi nacijonalci. Ke-dar pride tedaj do obnovljenja pogodbe 1. 1897., ne bo šlo vse tako gladko, kakor v letih 1877 in 1887. — V Kološvaru so madjarski sodniki zopet obsodili 16 Rumuncev, ker so tisti svoje nàrodno mišljenje očitno pokazali. — Delegacije se snidejo dné 6. rožnika. — Kranjski deželni zbor se skliče te dni na kratko zasedanje, da se pogovori, kaj je storiti zarad škod po potresu. ■— Minister Schonborn je izdal na sodnije pametno prepoved ; pravi namreč, da kedar izprašujejo za-tožence in priče, naj nikar ne prašajo po takih reččh, ki ne spadajo k tej pravdi in s kterimi se priče po nepotrebnem na sramoto postavljajo. — Minister Pie n er je obljubil, da bo jeseni pred- ložil postavo, s ktero se bo znižala prepisnina (primščina) pri kmetskih posestvih. Nasprotno pa se bo povišal borzni davek in davek od velikih ded-ščin. .— Pri volitvah v Op avi, glavnem mestu Šlezije, so bili liberalci tepeni, zmagali so nacijonalci.— Celovški poslanec pl. Rainer je nedavno na shodu komunalnega društva poročal svojim vo-lilcem o svojem delovanju v državnem zboru. Zastran Ljubeljske železnice ni vedel nič gotovega povedati. Rekel je, da bodo do jeseni izdelani vladni načrti. Zarad Celjske slovenske gimnazije je pa rekel, da bodo liberalci nasproti glasovali; če pa v manjšini ostanejo, vendar zavolj tega ne izstopijo iz koalicije. Te dni so se vršile volitve v laški državni zbor. O izidu poročamo prihodnjič. Pravijo, da je zmagala Krispijeva vladna stranka. Kaj prida pri laških volitvah nikoli ni pričakovati, ker katoliški možje zavolj prepovedi sv. Očeta ne smejo voliti, volijo tedaj le mestni brezverski framazoni. — V Marokije ustaja (punt). — Zdi se, da prebivalci otoka Formoze ne pridejo nič radi pod japonsko vlado. Zgrabili so za orožje, in neki general, ki jih vodi, se je proglasil za kralja. Kitajski listi svetujejo, naj se iz Formoze naredi neodvisna republika. Ne verujemo, da bi se dali Japonci ostrašiti. Gospodarske stvari. Sejmovi. Na živinski sejmvŽelezniKapli dné 1. vel. travna se je prignalo 33 volov, 35 krav in junic, 927 ovc. Kupcev malo. Ovce so se prodajale po 9 gld. (18 gld. par), uprežni voli 100 do 200 gld. Na živinski sejm v Črni dné 6. vel. travna so prignali 2 žrebca, 1 konja, 100 uprežnih volov, 40 juncev, 40 krav, 15 junic, 2600 ovec. Kupcev je bilo dosti, zgornjih Korošcev, Štajercev in Tirolcev. Ovce so se vse prodale, ravno tako junice. Poslednje po 50 do 60 gld. Prihodnji sejm bo dné 5. vel. srpana. Ali so kmetijski stroji priporočila vredni ali ne, o tem se slišijo med kmetskimi ljudmi različne misli. Največ je takih, ki pravijo, da se stroji za male posestnike ne splačajo, pač pa za velike. Priporoča se torej, naj se več sosedov ali cela vas združi ter si nakupi tistih strojev, ki jih za dobre in potrebne spozna. Največ strojev so slovenski kmetovalci do zdaj naročili pri trgovcu Ign. Kellerju na Dunaju (Wien II. Praterstrasse 49) ter so bili v obče prav zadovoljni z njegovim blagom. Hvalijo tudi brane, ki jih izdeljuje Lorber v Žalcu. Kjer je veliko sadja, bodo posestniki prav storili, ako si z združeno močjo naročijo pri Kellerju sadni mlin in sadno stiskalnico (prešo), da jim ne bo treba svojega sadja morda več ur daleč v prešo voziti. N o v i č a r. Na Koroškem. Katoliško delavsko društvo se je ustanovilo v Št. Lenartu v labodski dolni. — Iz Vetrinjskega Kloštra je zginil znani liberalni kolovodja Kušej, ravnatelj Morove tovarne. Pravijo, da je zapustil mnogo dolgov in opeharil celò mnogo revnih delavcev za njih težko prislužene krajcarje. O tem liberalno-uemškem sleparju bomo pozneje morda še kaj več spregovorili. Otrnile so se v kratkem tri liberalno- in nacijonalno - nemške zvezde na koroško-nemškem nebu, ti so : dr. Jobst, Randa in zdaj Kušej, ki so bili uplivni in neizprosni nemškutarji na svojih mestih, pa so vsi grabili in zapravljali tuje imetje. Najbolj izmed vseh se je pa obnesel poslednji, ker je odnesel celò prihranjene novce revnih delavcev Morove tovarne, ki so jih s polnim zaupanjem, da so varno hranjeni, pri njem nakladali. — Za Vrbsko jezero je bojda naročen nov parobrod. — Pri Vrbi je pod vlak skočil in smrt našel dimnikar Janez Molin iz Celovca. — V Celovcu se je ustrelil brambovski narednik (feldwebel) Stefanovič. — Sv. Oče papež priporočajo molitve za angleški nàrod, da bi ga Bog razsvetlil in v sv. katoliško cerkev nazaj pripeljal. Kdor o binkoštnem času v ta namen opravi devet-dnevnico k sv. Duhu, zadobi popolnoma odpustek. Na Kranjskem. Škodo vsled potresa v Ljubljanskem mestu so komisije cenile okolu 4 milijone goldinarjev, pa z dostavkom, da se za ta denar hiše ne morejo na novo pozidati. Bolj stare hiše so bile namreč bolj nizko cenjene. Podreti bo treba nad 200 hiš. Delavcev primanjkuje, zato se stavbarsko delo draži. — Katoliški političen shod je bil 12. t. m. v Begunjah pri Cirknici; poslušalcev je prišlo do 300; govorili so gg. Podboj, Gostinčar, dr. Krek in Pešec. — Pošto dobijo v Selcah pri Škofji Loki. — Posojilnico so ustanovili Bohinjci v Srednji vasi. — Shod dolenjskih kmetijskih podružnic je bil v Novem mestu. — Dolenjsko politično katoliško društvo je zborovalo v Kostanjevici. — Sv. misijon so imeli na Trati. — Za pridelovanje lanu na Kranjskem je dalo poljedelsko ministerstvo 500 gld. podpore. — Deželni predsednik baron Hein je dobil red železne krone II. vrste, njegova soproga pa zlati križec s krono. To odlikovanje je popolnoma zasluženo. Na Štajerskem. V Razborju pri Zidanem mostu je drevo ubilo 8 letnega dečka. — V Raz-boru je klestila že toča. — Ylada je na Štajerskem ukazala pregledati vse od potresa poškodovane cerkve. — Štrajk premogarjev v Velenju je končan, rudarji spet delajo. — Pri Šmarju bo vlada napravila poskuševalni vinograd. — V Zabukovju pri Sevnici je neka deklina umorila svojega novorojenca. — Davico imajo otroci okoli Maribora. — V Kokarju se je ustrelil 29 letni posestnik Hren. Pred smrtjo je svoji materi še 805 gld. denarja izročil. — V Rušah je podsulo tri delavce, ki so vodnjak kopali. — Slovensko politično in gospodarsko društvo se je ustanovilo v Ljutomeru. Na Primorskem. Omenili smo zadnjič, kako so pri goriški sodniji slovensko tožbo urednika Ga-brščeka po nepotrebnem prestavili v laški jezik in potem za prestavo tirjali nekaj okoli 80 gld. Urednik se je pa pritožil na višo sodnijo v Trst in tista mu je prav dala, da mu ne bo treba plačati. — V Poreškem okraju so lahoui zmagali s sleparskimi pripomočki. Uložila se je pritožba. V mestih je ostalo vse pri starem: v Volovskem so zmagali Hrvatje, po drugih mestih pa Italijani. V Pazinu je šlo za malo glasov. Po drugili deželah. Pogorela je polovica mesta Komarno v Galiciji. — V Pragi je zdaj češka narodopisna razstava. — V Zagrebu mislijo ustanoviti suknarsko tovarno. — Sv. Oče so nedavno sprejeli 1000 romarjev iz Istre in Dalmacije. — Iz Modric v Bosni nam je nekdo brzojavil, da je kisla voda, ktero je učitelj g. Maks Ivanetič tam našel, prav zdrava in izvanrednega uspeha pri notranjih boleznih. — Pri Epinalu se je pretrgal jez, in voda se je udrla v dolino ter ukončala 4 vasi. Do zdaj so našli 40 mrličev, 50 ljudij še pogrešajo; škode je 50 milijonov frankov. — V mestu Vojnič v Galiciji je pogorelo nad 100 hiš. — V pruski Šleziji je pogorela vas Bržinka ; 65 hiš je ukončanih, 3 ljudje so zgoreli. — Dve ruski ladiji ste vkup trčili. Ena se je potopila. — Na južnem Ogerskem je povodenj pokončala štiri vasi. — V Galšeči na Ogerskem je pogorelo 150 streh. — V Strizovu (Galicija) je pogorelo 70 streh. — Na Laškem je bil 19. t. m. precej močen potres. V Gasini se je 40 hiš podrlo in tudi več ljudij konec vzelo. Manjše škode so v Florenci, Pizi, Boloniji itd. — V Gradnem na Ruskem je pogorelo 200 hiš. — Kanal med severnim in uzhodnim morjem (Nordsee in Ostsee) je prekopan ter se bo v kratkem slovvesno odprl. Raznoterosti. Vino, moka in kara. Dunajski uradni zdravniki so se nedavno zbrali, in mestni fizik vladni svetovalec dr. K amer er je poročal, kakor piše list „Neues Wiener Tagblatt“, o preiskavah jestvin in pijač. Kakor že stokrat poprej, prišle so žalostne, že mnogokrat obžalovane stvari na dan. Mnogo vina in moke se je našlo pokvarjene. V surovem maslu (putru) so se našle razne tolšče (mast). Vječmenovem sladkorju se je našlo 9°/o kamenja. V zmleti sladni kavi se je našla zdravju škodljiva cikorija in druge primesi. Take že večkrat dokazane pokvare naj bi občinstvo napotile, da bi bilo pri nakupu bolj previdno, zlasti naj se varuje zmletih kavinih nadomestkov. Saj ima na razpolago Kathreinerjevo sladno kavo, ki je natoren pridelek v celih zrnih in ima, kakor pravi prof. dr. Hoffmann, take prednosti, kterih drugi nadomestki nikdar doseči ne morejo. To naj si zapomni vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave. Madjarsko — poštenje. Srbska cerkvena občina v Kikindi je tekom let nabrala 500.000 gld., da ustanovi srbsko realko. Leta 1876. je madjar-ska vlada ta kapital prevzela v oskrbovanje. Tekom 7 let ni mogla občina dobiti ne izkaza ne računa o svojem denarju. Leta 1883. je dobila prvi izkaz, v kterem se je dokazovalo, da se je vsled neke pomote „izgubilo“ 150.000 gld. kapitala, 50.000 gld. pa da se je porabilo za administrativne troške. Leta 1885. se je občini naznanilo, da je ostanek 300.000 gld. samo še na papirju, ne več v gotovini. Kdo je denar tako „pomotoma1< zapravil, se ne vé. — Drug slučaj ! — Pred 10. leti je v istem mestu umrl imovit Srb, Radkovič, in volil svojemu nàrodu 100.000 gld. za dekliško šolo. Za izvršitelja svoje poslednje volje je imenoval srbsko šolsko društvo. Ko je pooblaščenec dr. Vukotič zahteval, naj se mu izplača to volilo, mu je kraljevi notar povedal, na rajni Radkovič z besedami „svojemu nàrodu" ni mogel misliti na drugi nàrod kakor na — madjarski, ker na Ogerskem razen madjarskega nobenega nàroda ni. Po večletni tožbi se je s srbskim denarjem napravila v Kikindi — madjarska dekliška šola. — Kaj niso to krasne razmere? „Vest.“ Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Libeliče je dobil č. g. Janez Držanič, do zdaj župnik v Ettendorfu. — Razpisani ste fari Lieding in Črna do 28. rožnika. — Mil. g. knezo-škof bodo nove mašnike posvečevali v dnéh 16., 18. in 20. mal. srpana. — Duhovne vaje bodo od 2. do 6. kimovca. — Namesto obolelega čast. g. Grma gre na sv. Višarje č. g. Anton Sturm, provizor v Rižah. Za po potresu poškodovane kranjske siromake je slovenski pomožni odbor v Celovcu prejel sledeča darila, ktera so mu poslali čast. gospodje: Anton Lepušič, posestnik v Beljaku 1 gld., Marij. Zablatnik na Peravi 30 kr., dek. svet. in župnik Simon Bauer na Peravi 5 gld., veleposestnik Jan. Lapuš v Beljaku 5 gld., F. B. v Šent-Lenartu pri 7 studencih 1 gld., Konrad Pollak v Celovcu 5 gld., župnik France Premru v Mižicah 5 gld., Črnski in Mižiški pevci pri Sv. Heleni 4 gld., učitelj Anton Coriary v Podkloštru 3 gld., povodom sv. birme v Dobrlivesi nabral preč. gosp. komendator Matej Šervicelj 12 gld., trgovec Fr. Sadnikar, sodnijska nagrada 3 gld., France Kotnik p. d. JurcvVogrčah 2 gld., farni oskrbnik J. Drdlik v Gorenčah 2 gld., trgovec Franc Reš v Gorenčah 1 gld., župnik Luka Selnik v Ovčji vesi s farani 10 gld., župnik Ivan Globočnik v Pontablju 5 gld., dekan Simon Incko v Žabnicah 5 gld., kanonik Jožef Kokic v Gospej Sveti 5 gld., Simon Presi p. d. Rutar na Žihpoljah 50 kr., župnik Fr. Lene v Štebnu poslal nam je nabiro vrlih farmanov v Kazazah v znesku 16 gld., župnik Valent. Šumah v Šmihelu pri Pliberku — neko darilo 5 gld. 37 kr., po g. prof. Josip Len-dovšeku prejeli naslednje doneske, ktere so v Beljaku darovali gospodje: Alojzij Knafelc 1 gld., Kozàk 30 kr., Wallenhof 30 kr., Klembas in Schuster 1 gld., Bàia 50 kr., Brtek 1 gld., Pečar 1 gld., Vidovič 20 kr., Rant 1 gld., Ruplič 50 kr., Kenda 20 kr., Črnuta 20 kr., Kenda 10 kr., neimenovan 2 gld., Dereani 2 gld., Hudina 2 gld., Sanoškar 40 kr., Slegel 5 gld., neimenovan 1 gld., Safron 1 gld., Coriary v Podkloštru 1 gld., neimenovan župnik v Beljaški okolici 20 gld. Skupaj 137 gld. 87 kr. Prištevši temu znesku v 14. štev. „Mira“, izkazano sv6to 422 gld. 60 kr., znaša do zdaj v ta namen nabrana zbirka 560 gld. 47 kr. Vsem bodi na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Iskreno prosimo vse Slovence za milo-dare v podporo siromašnim našim sorodnim kranjskim bratom! Pomoini odbor. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Roždk in okolico imela bode na binkoštni pondeljek dné 3. rožnika 1895, ob 3. uri popoludne v gostilnici g. Rutarja v Dolinčicah svoj letni občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Po- zdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. 3. Poročilo o društvenem stanji in delovanji. 4. Volitev novega odbora in dveh zastopnikov za glavno skupščino. 5. Vpisovanje udov. 6. Govor o potresih in o Ljubljanskem potresu posebej. 7. Razni nasveti. — Po zborovanju prosta zabava in petje. — K temu važnemu zboru vabi najuljudneje vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč odbor. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico ima na binkoštni pondeljek dné 3. rožnika 1895, ob ^4. uri popoludne svoj letni občni zbor v gostilni pri „Murk-u“ v Št. Juriju na Vinogradih. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Govor o verski in ndrodni šoli. 4. Razni govori in nasveti. 5. Prosta zabava. — Pri zborovanju bo iz posebne prijaznosti sodeloval slovenski pevski klub iz Želinja pri Važenbergu. — Naj se tega zborovanja Slovenci Velikovške okolice v prav obilnem številu udeležijo! JVačelništvo. Vulbilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribl o-ves in okolico ima binkoštni pondeljek dné 3. rožnika t. 1. ob 3 Va uri popoludne sbod v gostilni g. Cundra po dom. Mežnarja v Kokji blizo Doberlevesi. Vspored: 1. Pozdrav in govor o namenu društva. 2. Govor o verski in nhrodni šoli. 3. Ako mogoče, daljno popisovanje božjega pota po sv. deželi in po Laškem, posebno tudi govor o ognjeni gori „Vesuv“ in o potresih. 4. Volitev društvenih odbornikov, različni govori in nasveti, potem prosta zabava. — Slovenci! posebno iz Podjunske doline, pridite radi in obilno na ta potrebni in zanimivi shod ! Načelništvo. Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se Celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1I28. uri zvečer v mali vrtni dvorani hotela „pri Sandwirth-u“. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli! Loterijske srečke od 25. vel. travna. Trst 81 75 63 24 5 Line 6 67 33 66 54 Tržne cene v Celovcu. na na Ime blaga bime hektolitre gld. kr. gld. j kr. pšenica 4 40 5 50 rž 3 60 4 50 ječmen 3 35 4 20 oves 2 50 3 10 hejda 3 40 4 25 turšica (sirk) 4 — 5 — pšeno fižol repica (krompir) 7 40 9 25 — 95 1 50 detelj no seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 80 kr. kislo 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 40 kr., slama po 1 gld. 30 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 67 do 70 kr. kila, maslo in puter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. m« Krojaškega učenca, z dobrim šolskim spričevalom, dobro vzgojo in poštenim vedenjem sprejme Matija Singer v Svetni vesi, pošta Podgoro (Unterbergen) na Koroškem. Na prodaj je Cidejevo posestvo v Podjuni z gostilno; pohištvo v najboljšem stanju; zraven je 35 birnov posetve, 10 oralov lepega lesà in več dobrih travnikov. Uradno je cenjeno na 4000 gld. Več pové Jurij Jenšac v Podjuni, pošta Globasnica. S*o.sc\stvo ob Vrbskem jezeru, v lepi legi, vse v dobrem stanu, se prodà s pohištvom vred, kdor plača 170 gld., za vsako oralo. Posredovalci (mešetarji) so izključeni. Več pové posestnik v Celovcu, Kanalgasse št. 16. Malo posestvo blizu Vrbe pri občinski cesti, s kramarijo in to-bakarno, z novo popravljenim mlinom na štiri tečaje, se precej prodà. Vse kupnine ni treba precej odšteti. Več pové Herman Fale v Boroničah p. Vrba, (Veldeu, Karnten). - Obrazne sle (portrete) "1^! v oljnatih barvah in vsaki velikosti izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike. Za rajnimi so najiepši in večen spomin. Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseb skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti. M. Ogerčnik v Celovcu, kolodvorske ulice (Balmhofstrasse) štev. 35. Tovarna za izdelovanje Wietersdorfer-Portland in Roman-cementa F. Knocli-a in dr. v Celovcu priporoča svoj izborni cement, ki je še bolj trden, gost in trgoporen, kakor to zahteva avstrijsko inženirsko in stavbarsko društvo od najboljših vrst tega blaga. Zaloge na Koroškem: A m and Prosen v Celovcu, kosarnske ulice št. 24; Julij Sommereggerv Beljaku, Italijanske ulice; JanezKnaus v Št. Vidu na Glini; J. M. Offner v Wolfsbergu. Spričevala (zahvale) in ceniki gratis in franco. AMtIKOHOIi je edini, gotovo pomagajoči pomoček zoper še tako trdovratno pijančljivost; nema duha, torej se bolniku lahko brez njegove vednosti daje. Zdravilo je neškodljivo in čini najboljši uspeh. Zahvalna pisma ozdravljenih so na razpolaganje. Ena škatljica stane 3 gld., dvojna za zastarane bolezni 5 gld. Ako se denar naprej pošlje, plačamo mi stroške na pošti, ko zdravilo odpošljemo. Pristno zdravilo se dobi le: Salvator - Apo-tličke, Oross-llecskerek, Ungarn. Današnja številka obsega šest stranij. Za poletni čas imam na prodaj dober kup cement v sodih in na drobno, železnino za zidanje novih hiš in vse različne okove, nadalje mavec (gips) najboljše vrste za deteljno seme itd. ; potem štukaturne cevi z vso pripravo in druge izdelke, ki se vedno rabijo. Nasprotno pa kupujem in dobro plačujem vse kmetske pridelke, iztrebljene zaklane prešiče itd. Na prodaj imam tudi nove vrste kose, že nasajene, ktere so se v zadnjih dveh letih poskušale in se prav dobro obnesle; vsak si to novo koso lahko ogleda v moji prodajalnici. Z odličnim spoštovanjem Arnold Wozonig, trgovec v Šmihelu nad Pliberkom. VSI STROJI POLJEDELSTVO! pod jamstvom in na poskušnjo po najniijih cenali j^SI ---- in pod^q najvgodnejšimi Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje. Bogato Uostróvaoi 192 strani obstani ceniki v slovenskem (n nemškem Jetiko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ W* s|2 PRATERSTRASSE Preprodajalci se iščejo. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, posamezne dele teh strojev in igle vsake vrste kakor tudi železne blagajnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. Pijančljivost se lahko ozdravi z antibetinom, kakor mnoge skušnje pričajo. — Mnogo zahvalnih pisem lahko vsakemu pokažemo in zastonj pošljemo v pregled. — Zdravilo nema duha, torej se pijancu lahko daje tudi brez njegove vednosti. —• Ena doza stane 2 gld. 20 kr.; dvojna za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Poštnino plačamo tukaj, ako se denar naprej na nas pošlje. Prodaja: Adler-Apotheke, Lugosj Banat Nr. 721. — Glavna zaloga v c. k. vojaški lekarni na Dunaju I. trg sv. Štefana. Podpisani ima na prodaj med (strd) iu sicer garantovan pitanec kilogr. po 54 kr. brez poštnine. Valentin Selan, posestnik in čebelar na Trati štev. 16. P. Cerklje. Gorenjsko. Matoma vina, ' dalmatinec, prav dober liter po 15 kr.; tirolec, ita-lijan, oger, rudeče po 18 do 24 kr. ; belo po 20 do 26 kr. ; istrijanec iz Umage po 22 kr., zelo priporočila vreden za take, ki imajo malo krvi, v sodih 56 litrov več. Za pristnost jamčim. Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. parnega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijače itd. Vse prav dober kup. n Amand Prosen v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. £ e Kot nadomestilo za bobovo kavo se priporoča I Najokusnejša, edino zdrava to ob enea po zdravnikih ženskam, otrokom in bolnikom: | uajcenejša primes k bobovi kavi Jei hreiner. Najčistejši prirodni plod 8 ZLATIH KOLAJN v *■ Pozor: zahtevajte in jemljite ^ le izvirne zavoje z imenom (5*9* ..Kathreiner”. v celih zrnih, ,ki se ne dajo ponarejati Se dobi povsod: '\2 Kile za 25 kr.^ Tovarna za kmetijske stroje. JT Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Adlergasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najuovejše mlatilnice, slamoreznice/ gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo „ gonijo iz globoko ležečih studencev na zem- Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-. ~ dobo na levi strani.) Cenile© pošilja zastonj. % Sadjarjem! Stiskalnice za sadje In grrozflje po najnovejšem, izbornem načrtu, izviren izdelek s stanovitnim dvojnim pritiskom, kterega moč se dà poljubno uravnati. Jamčimo, da naša stiskalnica za 20 odstotkov več dela stori, ko vsaka druga. Sadni in grozdni mlini, stroji za ribkauje grozdja, popolne priprave za izdelovanje mošta, stoječe in premakljive, mlini in stiskalnice za pre-šanje raznih jagod in pridobivanje sladkih sokov, sušilnice za sadje in prikuho, najnovejše, patentirane hrizgalnice za grozdje in zelišča, „sifon.ijo“ imenovane, ki se same gonijo, izdeljuje kot posebnost tvrdka FH. MATFARTS Ia dr. C. kr. izključlj. privilegirana tovarna za kmetijske stroje, livarna železa in fužina na par, Jìtmaj, II. Taborstrasse 76. Ceniki s mnogimi pohvalnimi pismi se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se sprejemajo. Svari se pred p onare j enimi izdelki, r Laneno-oljnati firnež najbolje vrste prodaja /Vdoli/ Hauptmann, tovarna firneža v Ljubljani. Kazpošilja na zahtevanje brezplačno in franko svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, Arnežev, lakov, suhih kemičnih in mineralnih barv, dussel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika- in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo. „pri zlati kroglji“ stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino v Celovcu, kosarnske ulice, priporoča svojo veliko zalogo najboljše kave, sladkorja, petroleja itd. ^ Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, Larve, izvrstno moko in južno sadje. Nadalje prodaja vsakovrstno orodje in posodo iz železa, pleha, bakra, cina itd. Za poštenost blagà se jamči; cene so nizke. Naj novejše mode i prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri in prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča Marija Possod v Celovcu, Burggasse št. 2. (Nasproti železninarja Franc Sadnikar-ja.) •ooooooooaoooooooo* " 0 o o e PETER FESSI, Tovarniška zaloga vsakovrstnih ur o v Celovcu, stari trg (Altsr Platz) štev. 20. Velika zaloga vsakovrstnih, zlatih, srebrnih niklastih IPP*’ žepnih, ur,