Iz fortrc polkllskega homlsarla. Znamenit pollcljski komisar t BerHnu ]e izdal epomlne Iz dolgoletne ^ratae kot zasledovalec raznib. vellkolestnlb. zločlncev. Iz teh spominov honavestl nekatere vzglede; Premog zastonj. Po velikih mestih trpe revnejšl sloji Bdmsikl dobi radl mraza, ker primanjpremoga fttl Je pa »redrag. Kollko veselje je zaviadalo v stanovanjski hiši, ko so pripeljali trgovci s premogom od raznih strani najfinejši premog Cisto zastonj. Izjavili so, da se je oglasil pri njih neznan gospod, ki je plaCal premog in naročil, naj se ga izroči tollko tej in toliko tej potrebni družini. Koliko veselje za reveže in trgovcel Kako razočaranje za prodajalce, ko so zvedeli dober mesec po tako imenitni prodaji, da je bil premog plačan z velikim ponarejenim denarjem, katerega so oni menjali 3 pravim drobižem. Premog je bil od siromakov pokurjen, razpečevalci ponarejenih bankovcev bogznaj kje, trgovci brez denarja, premoga ter še preobilo sitnosti ter opravkov na policiji. Euski iftžener in žandarjL Ob francosko-nemški meji je lično obmejno mestece, ki je zastraženo od obeh strani z obmejno žandarmerijo. Nekcga večera so zajcli nemški orožniki ru&kega inženerja, ki je hotel prekoračiti nemško mejo brez potnega lista in plačila obmejne takse. Tirali so ga na čuvainico in mu narekovali preccjšnjo globo. Inžener je izjavil, da pla ča takoj na licu mesta prisojeno kazen, da mu le ne bo treba hoditi še v žandarskem sprcmstvu daleč kam. Potegnil je iz žepa velik francoski bankovec, iz katerega je še prejel nazaj v drobižu precejšnjo svoto. Preteklo jo nekaj tednov, predno je prišla obmejna straža na to, da sg je bil oglasil lepo oblečeni ruski inžener še pri mnogih nemških obmejnih stražah, katere je nasamn.ril s ponarejenim denarjem, za katerega je prejemal pristne nemške marke ter pfenige. Fisaln! strej za g. sodnega svetrlka. V veleprodajalni pisalnih strojev v Berlinu je poklical telefon. G. sodni svetnik Meindl J3 prosil tvrdko, naj pošlje takoj v sodno palačo najboljši pisalnl stroj, kjer ga bodo par dni preizkusili in nato plačali iz državne blagajne. Trgovski sluga je odnesel stroj na sodiSče, kjer slučajno ni bilo v uradu g. svetnika Meindia. Pustil je stroj in odšel. Kmalu zatem se je oglasil drug služabnik, ki je izjavil, da je zamenjala tvrdka pisalnih »trojev ime Melndl z Imenom bančnega svetnika Breindl, kl je naročil ta stroj. Sluga je odnesel stroj in ni ga plačal tvrdki ne svetnik Meindl in ne Breindl, ker se ga je polastil na lahek način pretkan goljuf. , Krčmar In kvartopircl. V berlinskem predmestju jo kr5ma, kjer so so zbirali sumljivi kvartopircl, kl &o posebno radi ogoljufall kakega bolj petiCnega kmeta, ki se je spustil k njiml v kartanje. Največje veselje je lmel krčmar sam, ako je odfrčal lz njegove gostilne kak prav petičen kmečkl ptlč brez — perja. Velikomestni kartnl goljufl so pripovedovall necega dne krčmarju, da jlm bo padel v past bogat stavbenik K Westfalske. Da ga izvabijo v večjo zgubo, rabijo najmanj 3 tisoč mark ali 42 tisoč Din, katere jim naj posodi proti obrestim in takoišnjem povrači- lu, ko bodo oskubli stavbenika. Gostilničar jo poznal dnevne goste ter odštel denar v upu na dabiček ter zabavo. Tujec je res prišel in bll kmalu zapleten v razburljivo igro, v kateri je pa dobil med kregom in kletvicami celih 3 tlsoč mark. Krčmarjeva prijatelja sta bila resnega mnenja, da jima mora posoditi gostilničar še 2 tisoč mark, ker vestfalski bogataš je baš sedaj v pravem kvartopirskem razpoloženju, da bo z njim prav lahek posel. Krčmar }• odštel še 2 tisoč mark, ki so romale ˇ stavbenikov žep. Po tej izgnbi so dvlgnili igralci z go&tilničarjein vred galamo z zahtevo, da jim mora vrnlti stavbenik denar. Ta je pa kričal ter klical na pomoč policijo, katere se J« ustrašila sumljiva družba in pustila srečnega kvartača na prosto. Od taIstega večera ni videl gostilničar n« stavbenika in ne onih dveh gostov, katerim je bil posodil denar, ker so igrali ter goljufali vsi trije v kompaniji. Poštaa blagafna ln njen oskrbnlk. V Berlinu na glavni pošti ]e opazll uradnik, da manjka v blagajni veCja vsota. Opozoril je na to oskrbnika blagajne, a ta mu je tapljal s prstom na usta, naj bo tiho in kazal proti stropu v uradne prostore g. poštnega ravnatelja. Ko sta bila sama, je razložil oskrbnik uradniku zadevo s primanjkljajem v blagajni tako-le: »Že par mesecev manjkajo proti zadnjemu v mesecu v blagajni vsot&. G. ravnatelj pride, odnese denar in ga vrne točno prvega. Kdo nekl bi se ustavljal ravnatolju, ki že ve, kaj da dela in čemu.n Uradnik je bil zadovoljen s to tolažbo. Po prvem je izginil oskrbnik In pustil blagajno čisto prazino. Uradnik s« je približal s strahom ravnatelju in ga prosil, naj vnie, ker je prvi že minul. Opozorjeni je bil skraja prepričan, da se je obrnilo tovarišu v glavl narobe, ker pripoveduje nekaj, česar on ne razume. Pojasnila so letela sem in tja, dokler niso prišli na veliko poneverbo, katero si je privoščil neovirano oskrbnik in pobegnil 1 denarjem. Pravi In napačni KSpenIk. Starejšim čitateljem našega lista bo še v spominu zadeva z nemškim stotnikom Kopenikom, kl je bila pred 24 leti v zabavo celemu svetu. Priprostl krojač Voigt v mestecu Kopenik pri Berlinu se je preoblekel lepega dne v nemškega stotnika. Podal se je v vojašnico, vzel vojaško patrnljo, aretiral z njo župana in se polastll mestne blagajne pri belem dnevu. Za tem slučajem izvirne prevare so prežali dolgo časa vsi nemškl detektivi, da bi se slu« čaj Kopenik ne ponovil. Dobri dve leti za kopenikljado se 5« prikazal v berlinskem vrtu za divje živali general. Bil je oblečen bolj slabo in nekako sumljlvo se je vedel. Detektlvl In policaji so padli po njem in ga odtirali vklenjenega kljub ugovorom in pojasnilom v zapor. Po dolgem zaslfševanju se jc izkazalo, da je aretirani ne samo gcneral, ampak celo feldmafr šal grof Haeseler.