OGLA&AJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
kvršujemo TsakomtliM ilskoTlhe
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commercial Printing of All Blind#
^L. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), SEPTEMBER 8, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 177
KUSHLAN
o parletni bolezni je umrl v ^®yeland State bolnišnici, kjer Je nahajal od maja meseca, poznani Anton Kushlan iz 816 ^nambra Rd. Star je bil 76 let 3e bil doma od Cerknice, p.d. ^aharjev. v Ameriko je pri-va'if	]e 30 let ko-
trai v pri New York Cen-Železnici, zadnjih šest let Je bil na penziji. Bil je član "stva Carniola Tent št. 1288 3 društva Mir št. 142 SNPJ Janeza Krstnika št.
^kaj zapušča soprogo Kate-AmI	Terčič, pet otrok:
uposlen v Ohio
Just:
-e Sales Tax oddelku, Mrs
me Brodnik, Mrs. Bernar-bfat	Charles in Louis,
Yg. .^^opolda, ki ima svoj od-V Slov. nar. domu u • Clair Ave., in sestro Mrs.
ene ^	17 vnukov ter
^ ?a pravnuka. Pogreb se vrši ob 9.30 uri zjutraj iz Gr-°^ega Lake Shore pogrebne-^Iv^^'Voda, 17002 Lake Shore •> v cerkev Marije Vnebo-Vafj^ ^^to na pokopališče Cal-
satkovic
CHURCHILL IN NASE VOLITVE; VODILNA VLOGA AMERIKE
WOODFORD, Anglija, 7. septembra—"Kdorkoli bo zmagal pri ameriških volitvah, Amerika ne bo zapustila poslanstva, da vodi svobodne države v borbi proti komunistični agresiji," je zatrdil britanski ministrski predsed nik Winston Churchill na zborovanju konservativcev. Churchill je označil oba ame
Lolehaiiju je pi e-v Mestni bolnišnici splošno stavbenik Matt Satko-star 64 let, stanujoč na 954 fei	]e oil iz vasi
Igj ® v Istriji, odkoder je pri-Ameriko pred 44 leti. Med Simi večjimi stavbami, ki jih Da^^dil, je tudi Slov. nar. dom ^^ClairAve.
lig zapušča soprogo Car-Si	Andolšek, doma iz va-
hže potok, fara Goričjavas, Carrie Vaccariello, VijJ ^iUian Prahin in Shirley, ben ^ VGČ sorodnikov. Sin Al-gfg, Umrl pred več leti. Po-^45 vi"ši v sredo zjutraj ob Jog iz pogrebnega zavoda 152	ill sinovi, 458 E.
W ^ cerkev Marije Vnebo-^ 9.30 uri ter nato na po-Paiišče Calvary.
PARIAN
Vcg ^3^rine bolnišnici je umrl pb 2.30 uri Andrew Fa-iioy3® bolehal 10 let. Sta-bil 5 1062 E. 67 St. in je ^la p let. Doma je bil iz v Dalmaciji, odkoder ^t)o ^ Ameriko pred 52 leti.
^ je bil zadnjih 35 let ^Itie	delu na bregovih
%Y J	Bil je član društva
by °®ip št. 99 HBZ in društva DDD.
zapušča soprogo Fran-Baškovič, sinova Vin-^orge, hčer Mrs. Helen
{>0^^ ^ četrtek iz Grdinovega St.,	zavoda, 1053 E. 62
^0 ^ei^kev sv. Pavla. Truplo ^opelt na mrtvaški oder v 5. uri popoldne.
telatko
pj.^^f^esečni mučni bolezni na svojemu domu ®^^tko, star 50 let, sta-3562 E. 81 St. Bil je 1 političnem polju ter P" ntiest-
"^^štva oddelku. Bil je član Lovrenca št. 63 na 2. stranO
m štiri vnuke. Pogreb
riška predsedniška kandidata kot dva moža na višku, na katera bi bUa lahko ponosna vsaka država.
Churchil pa je povdaril, da morajo Britanci ostati nevtralni v tej ameriški volilni borbi. Britanci se morajo varovati, da ne izrazijo nikakega mnenja, ki bi znalo vzbuditi kritiko, da se vtikajo v notranje razmere druge države.
Churchill in socializacija
Churchill je nadalje napovedal, da bo predložil parlamentu meseca novembra zakon, ki naj denacionalizira britansko jeklo in avtomobilsko industrijo. Pri tem je naglasil, da konservativcem ne gre za politične doktrine in teorije, marveč za politične potrebe in skušnje.
Churchill je nadalje napovedal, da se bo postavila mešana komisija, v kateri bodo delodajalci, zastopniki delavskih unij in potrošnikov. Ta komisija naj vodi in nadzoruje britansko jeklo in avtomobilsko industrijo.
Glede avtomobilske industrije, zlasti industrije tovornih avtomobilov, je Churchill trdil, da se je za to organizacijo namestilo 12,000 uradništva, produkcija sama pa je znašala 41,000 tovornih avtomobilov. Pravi, da je socializacija privedla do birokratizma.
#
Attlee zoper Ameriko
LONDON, 7. septembra—Bivši ministrski predsednik in vodja britanskih delavcev Clement Attlee se je bridko pritožil nad carinsko pohtiko Amerike. Amerika ščiti svojo lastno industrijo in nalaga težke in visoke uvozne carine na produkcijske izdelke, ki hočejo v Ameriko iz drugih držav.
Na drugi strani se Amerika bojuje za svobodno trgovino vsepovsod.
Za Britance je težko uvažati domače industrijske proizvode v Ameriko, ker so carine na te produkte previsoke. Amerikanci zahtevajo od nas in drugih evropskih držav, naj gradimo gospodarstvo in industrijo po gotovem načrtu, sami so pa brez vsakih načrtov.
*
Letalska nesreča v Angliji
FARNSBOUROUGH, Anglija, 7. septembra—Najnovejša letalska iznajdba Anglije—letalo, ki naj leti hitreje od zvoka in kateremu poletu je prisostvovalo 130,000 gledalcev, se je v zraku razletelo, ubilo pilota in njegovega namestnika ter 25 oseb med gledalci. Pilot letala John Derry je bil britanski "zračni junak."
Ostanki razletelega letala so padali na gledalce v drobcih raznih velikosti, kakor toča. Oba stroja, od katerih je bil vsak težji od ene tone, sta v zraku eksplodirala in so železni ostanki padali na gledalce, ki so bili gosto razvrščeni ob pobočju hriba.
Zopet "ena" kongresnice Bolton
Republikanka kongresnica Bolton je pred kratkim trdila in hotela celo dajati nauke državnemu tajniku Achesonu, da judovstvo v svetu ne obstoja kot narod, marveč samo kot religija. Vsak ljudskošolski otrok, ki začne z geografijo, pa ve, da obstoja od leta 1948 posebna nacionalna judovska država Izrael v Palestini in da je to dejstvo znano povsem tudi drugim Amerikancem. Saj je bil ameriški predsednik tisti, ki je to nacionalno judovsko državo priznal in ji pomagal do življenja.
Kongresnica repu blikanka Bonton trdi, "da je treba demokratsko zmešnjavo v Washing-tonu prečistiti od vrha do tal." Ali glavno: "Stalin vidi, kaj in kako dela Eisenhower in se trese pred njim."
Stalin pa tudi pazno zasleduje, kako so repubUkanci razdvojeni in ni med njimi pravega sodelovanja . . .
KANADSKA LADJA POTOPLJENA
JtJNEAU, Alaska, 7. septembra—Kanadska ladja "Princess Kathleen," ki je imela na krovu 115 mož posadke in 300 potnikov, večinoma iz Californije, se je iz neznanih vzrokov potopila. Tudi kapetan ladje ni vedel dati pojasnil zakaj je prišlo do nesreče. Potniki so izjavljali, da so imeli občutek, kakor da gre za potres. Reševanje potnikov in posadke, kar je vršilo obmejno strazno ladjevje, se je vršilo mirno brez vsake panike.
Ladja "Kathleen" je bila zgrajena 1925 leta in je stala štiri milijone dolarjev.
ČE NAJ BO VOLJA DO SPREMEMB ODLOČILNA
"Popolnoma rad pristanem na to, da naj bodo za volitve odločilna tale vprašanja:
Katera stranka ^ najbolje razumela, kaj se pravi sprememba v modernem svetu?
Katera stranka je na vse to pozabila?
Katera stranka je videla v naprej potrebo po spremembi in je v tem oziru tudi nekaj napravila?
Katera stranka se je celih 25 let upirala vsaki važni spremembi?
In če gledamo naprej, katera stranka bo imela koraj-žo, da bo priznala važne nadaljnje spremembe, ki še niso izvršene?
Ne zamerite mi, če kriči po spremembi tista politična stranka, ki se je stalno in vztrajno ob vsaki priliki protivila vsaki važni spremembi v kolikor sploh seže nazaj naš spomin."—Demokrat Stevenson na zborovanju v Denverju.
Eva Peron še nima miru
BUENOS AIRES, Argentini-ja, 7. septembra — Dr. Petro Ara Sarria, profesor anatomije na medicinski fakulteti univerze v Cordobi je dobil od Perona posebno nalogo, da se mu dovoli sedem mesecev* da bo balzamiral truplo pokojne Eve Peron, ki naj ne razpade vsaj v 50 letih, če ne več.
Profesor se nahaja v Argentini ji že 20 let, je pa Španec po rodu.
Če se bo profesorju Sarriu posrečilo to balzamiranje, potem bo truplo pokojne Eve Peron postavljeno v mavzolej, ki se bo zgradil v središču Buenos Airesa.
Neizogibna cigareta in ogenj
Mrs. Frances Balbach, ki stanuje na 14306 Alger Road, je bila tako nerodna, da je stresla nase pepelnik z ostanki še tlečih čikov. Balbach se je znašla naenkrat v goreči obleki, ki je ožgala vse telo razen rok in glave. Gasilci so je prenesli v bolnico.
Mrs. Frances Balbach je v bolnišnico opeklinam podlegla.
Kako se registrirajo
Do sedaj je v Cuyahoga County registriranih 625,475 volilcev. Zadnji teden se je na novo registriralo 4,504 oseb, 2,337 pa je prijavilo spremembo naslovov. Samo v mesecu avgustu se je na novo registriralo 13,328, v celoti pa je spremembo naslovov javilo 3,309 oseb.
Ali smo tudi mi med temi?
Žalostna vest
Mrs. Nellie Pintar, 389 E. 160 St., je prejela iz Hostetter, Pa., žalostno vest, da ji je umrla ljubljena mama Jennie Rock, v starosti 79 let. Poleg Mrs. Pintar zapušča tu v Clevelandu hčeri Mrs. . Sophie Milavec in Ann-Mary Prosser, v Hostetterju pa tri hčere in dva sina, ter hčer Mrs. Jennie Podpadec v Fontana, Calif. Bodi pokojnici lahka ameriška gruda!
Republikanci imajo na vseh poljih po •dvoje glav"--Stevenson farmarjem
VZHODNJAKI RAZSTAVLJAJO V AMERIKI
SEATTLE, 7. septembra — Otvorjen je bil prvi mednarodni velesejm, namenjen trgovskemu svetu iz Daljnjega vzhoda. Velesejm se bo zaključil 14. septembra.
Na velesejmu razstavljajo svoje blago Japonska, Filipini, Kitajska Čiang Kajšeka, republika Južna Koreja, dalje države iz jugovzhodne Azije: Siam, Indonezija, Indija ter znana britanska kolonija Hong Kong.
Eisenhower v Clevelandu
Danes opoldne prispe na letališče Hopkins, republikanski kandidat Eisenhower. Danes in jutri bo imel v Clevelandu strankarsko konferenco z zastopniki republikancev Ohio, Maryland in Pennsylvania.

Vile rojenice
I
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Frank Koncilja, 14927 Aspinwall Ave., in jima pustile zalo hčerkico-drugorojen-ko. Tako sta postala Mr. in Mrs. Koncilja iz Saranac Rd. osmič stari oče in stara mama, Mrs. Raischell pa drugič. Čestitamo!
Atomsko orožje za N.A.T.O.
PARIZ, 7. septembra—Ameriški general Lawton CoUins je zagotovil članice N.A.T.O., da bo dala Amerika na razpolago atomsko orožje in da bo to atomsko orožje morda znižalo druge obveznosti držav članic N.A.T.O., ko naj te države prispevajo moštvo in drugi bojni material v to organizacijo.
Kakšno atomsko orožje bo Amerika dala, o tem se general Collins ni izjavil, marveč je dobesedno pristavil: "Rusi bi radi vedeli, s kakim atomskim orožjem Amerika zaklada zapadno Evropo."
General Collins je na posebna vprašanja, ali se uporablja na Koreji kaka posebna taktika, odgovoril, da iz\Ten dosedanje taktike, ki je v ostalem splošno znana, na Koreji ni ničesar novega. General Collins, ki je na inšpekcijskem potovanju ameriških čet po Italiji in v Trstu, je tudi trdil, da imajo na Koreji večino Kitajci.
NAD 100,000 FARMARJEV ZA DEMOKRATA STEVENSONA
KASSON, Minn., 7. septembra—"Imamo dve republikanski stranki, od katerih vsaka po svoje razvija kmetijski program. Imamo dve republikanski strani in dve re-publianski zunanji politiki. Dvoje glav kažejo republikanci povsod." Tako je drastično očrtal demokratski kandidat Stevenson repulikance, ko je govoril na farmarski prireditvi v tem kraju. Zborovanja se je udeležilo 100,000 ljudi.
Stevenson je podčrtal, da imajo ameriški demokratje v nasprotju z republikanci, kakor na drugih poljih, tudi na polju ameriškega agrarizma, jasen, točen in zdrav političen program.
Stevenson se je izrazil za soglasnega s tem programom, kakor ga je izvajala demokratska stranka v zadnjih dvajsetih letih in nima ničesar ne dodati, ne odvzeti, ker se je program izkazal kot dober v praksi.
Stevenson je tudi farmarje opozoril na to, naj ne zahtevajo kakšnih posebnih privilegijev za sebe na škodo drugih ameriških socialnih slojev.
Stevenson bo vzdržal tudi nadalje politiko podpor, tako da bo ostalo pri ravnotežju med cenami, ki jih farmarji dobijo za svoje produkte in med cenami, ki jih morajo oni sami plačevati za orodje in druge tehnične potrebe pri izvajanju modem« kmetijske produkcije.
Demokratje ne trdijo, da če bo tako, potem bo tako in da bi si nekaj želeli. Demokratje gredo z jasnim farmarskim programom,
kakor so ta program do sedaj skozi dobo 20 let izvajali v praksi kmetijstvu v prid.
Dvoličnost republikanske kmetske politike je Stevenson nazorno naslikal, ko je prikazal republikanske kongresnike in citiral njihova glasovanja v kongresu. Republikanci nekaj sklenejo kot strankin program, za nekaj drugega pa glasujejo v kongresu, ko gre za konkretni farmarski zakon. Tako so republikanski kongresniki letos v juniju glasovali proti temu, da bi se obstoječi zakon o pomoči farmarjev podaljšal preko leta 1954.
Stevenson je priznal, da so cene živilskim potrebščinam visoke. Vzrok tem visokim cenam pa ni v tem, ker daje federalna vlada svojo denarno pomoč. Nasprotno je povišati produkcijo kmetijskih izdelkov in to je edina pot, da se bodo tiščale cene k tlom.
Za 30 milijonov več hrane
V nadaljnih izvajanjih je Stevenson opozoril farmarje, da morajo hraniti danes 30 milijonov več prebivalstva kot pa je bil to slučaj leta 1932, Demokratska farmarska politika in lastno prizadevanje farmarjev je privedlo do tega, da je danes povprečno preživljanje dobro in kakovostno.
Stevenson pa si ni prikril, da je v Ameriki mnogo farmarjev, ki bi se lahko označili za revne. Še leta 1950 je bilo več kakor en milijon farmarjev, katerih letni dohodek ni znašal niti tisoč dolarjev. "Če smp že zadovoljnji z dosedanjim napredkom, priznajmo,
da je še mnogo tipično farmar-skih vprašanj, ki jih je treba rešiti in katera bodo rešili demokratje," je zagotovil Stevenson farmarje.
POŠTARJI ZA PROGRESIVNOST
NEW YORK, 7. septembra — V mestu se je končala 38, -konvencija ameriških pismonošev. Konvencije se je udeleževalo 2,-500 delegatov.
Konvencija je sprejela resolucijo, da je treba spremeniti Taft-Hartleyev zakon. Prvotno je bila težnja ta, da se sprejme resolucija, ki bo zahtevala ne spremembe, marveč odpravo tega zakona. Ker pa konvencija ne ve, tako so trdili delegatje, če je že pripravljen kak drug zakon, ki bo nadomestil odpravljenega, se je zadovoljila končno s kompromisom, da je za zboljšanje, ne pa za odpravo, ker je "boljše nekaj kot pa nič."
Ne pozabite na registracijo!
• Kdor želi voliti pri volitvah dne 4. novembra 1952, mora biti registriran.
Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra.
Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sedaj še registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951.
Ali ste javili pravočasno spremembo naslova?
Prestal operacijo
Mr. John Papesh iz Goller Ave. se nahaja v Huron Rd, bolnišnici, kjer je v četrtek srečno prestal težko operacijo. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja!
Na Koreji oživeli boji
SEOUL, Koreja, 7, septembra —Zavezniško poveljstvo javlja, da so oživeli komunistični terenski napadi in da je prišlo tako na vzhodnih, kakor na zapadnih postojankah do večkratnih izmenjav položajev. Poveljstvo trdi, da so posegli v boje Kitajci, da je prišlo do bojev na nož, moža proti možu, do napadov in protinapadov in da so zavezniki morali nekaj postojank prepustiti nasprotniku.
Bombardiranje severne Koreje po zavezniških letalih se nadaljuje po načrtu.
MOSSADEGH NI ZA POSREDOVANJE
TEHERAN, 7. septembra— Ministrski predsednik Mossadegh je zavrnil skupni ameriško-angleški posredovaln i predlog kako urediti anglo-iranski petro-lejski spor. Mossadegh je imenoval ta predlog za najslabšega kar jih je bilo dosedaj stavljenih.
Kakor znano, je državni tajnik Ačheson ponovno zagotavljal Mossadegha, da ima Amerika pri vsem tem dobro voljo in nikakih zahrbtnih namenov.
Slovenka na Japonskem
Miss Julia H. Germ, hčerka družine Anton M. Germ na 17822 Brazil Rd., je uposlena pri Ameriškem rdečem križu. V tem svoj-stvu se je nahajala pet let v Evropi ter je prepotovala 33 držav. Tako ji je bila dana prilika, da je obiskala tudi rojstni kraj očeta in sicer vas Verbovec, fara Dobernič. Domov se je vrnila 7. marca t. 1. na šest-tedenski dopust, nakar se je vrnila na službeno mesto, to pot na Daljni Vzhod, v Tokyo na Japonskem. Njeni starši so jo 24. aprila spremili do Chicage. Za časa svojega obiska doma, je bila deležna obiskov mnogoštevilnih prijateljev in sorodnikov, katere najlepše pozdravlja in se jim zahvaljuje za darove, ki jih je prejela od njih.
V	Florido
Snoči sta se podali v letalom na obisk v Florido, poznana Mrs. Mary Somrak, 996 E. 74 St., in Mrs. Mary Kalan, sinaha poznane Mrs. Nežke Kalan iz E- 74 St. Mrs. Somrak bo tamkaj obiskala svojega sina Arthur Kushlan in družino, ki se je tjakaj preselila pred nekaj časa. Mnogo zabave in srečen povratek!
V	bolnišnici
Mrs. Helen Majer, soproga splošno poznanega trgovca z čevlji na 6408 St. Clair Ave., se nahaja v Doctor's bolnišnici, kjer se je morala podvreči operaciji, katero je srečno prestala. Nahaja se v sobi 5S in prijateljice jo lahko obiščejo. Želimo ji, da bi se kmalu zdrava vrnila na svoj dom.
Za zdravje so se pobrigali
Pozivu, da si dajo pregledati pljuča in prša po žarkih X, se je odzvalo do zaključka tega pregleda 115,000 Clevelandčanov. Prvotno se je računalo, da bo prišlo na pregled največ 75,000 in je prekoračeno število lep rekord, ki je razveselil tudi zdravstveno oblast samo.
STRAN 2
JiNAKOPRAVNOST
8. septembra ^
a
ENAKOPRAVNOST
JI
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________
For Three Months-—(Za tri mesece)____________________
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_______________
For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$12.00 - ,7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ČASOPISJE IN VOLITVE
(1)
Za volilno propagando in napoved je ameriški tisk objavil nekak pregled tega tiska, koliko od njega stoji za Stevensonom in koliko za Bisenhowerjem.
Ameriški tisk trdi, da pride dnevnikov, ki podpirajo Eisenhower j a, pet na enega, ki podpira Stevensona.
Če se pa vzame v poštev, kakor pravimo s tehničnim izrazom, naklada tega tiska, z drugo besedo, koliko tiska kroži med naročniki, potem je to razmerje celo osem proti ena; torej osem za Eisenhower j a in eden za Stevensona.
62% dnevne naklade tiska, ali v,številkah 33,584,520, oziroma 1,1773 dnevnikov je bilo povprašanih in se je tako izjavilo, vsaj kar trdi tiskani pregled.
Od 918 dnevnikov se je izjavilo 690 glavnih urednikov za podporo Eisenhower j a. Ti uredniški članki izhajajo v 27,289,368 izvodih.
142 od 918 dnevnikov z naklado 3,204,805 pa se je izjavilo, da bodo in da podpirajo s svojimi uredniškimi uvod nimi članki governerja Stevensona.
Ta pregled objavlja nadalje značilnost, da so tako imenovani neodvisni dnevniki, ki se ne bodo zavzeli za nikogar, marveč samo objavljali poročila, le v majhnem številu; jih je kakih 86 in predstavljajo dnevno naklado 3,090,247.
Gre torej za nedvomno silno važno propagandno sredstvo—za tisk in njegovo vlogo ob volitvah. Končno ostane še živi govor, televizija in radio, stik osebe do osebe, plakati, pa so propagandna sredstva izčrpana. Ali bo pri volitvah tisk odločilen?
Še druge zanimive ugotovitve objavlja tisk za našo javnost, namreč vprašanje stroškov propagande po televiziji in po radiu.
Stroški govora po televiziji so proračunani za pol ure na enem televizijskem omrežju na $30,000. Če pa naj poleg televizije isti govor prenaša tudi radio, je treba dodati še nadaljnijh $16,000.
' K temu je dodati še razne druge stroške in tehnični strokovnjaki trdijo, da če se računa pavšalna vsota $75,-000 na pol ure za televizijski in radijski prenos, ta vsota da ni pretirana. Nastane zopet vprašanje, kdo bo te stroške lažje zmogel, ali republikanci, ali demokrati. Televizija od danes je pa na drugi strani sredstvo, katerega ni mo goče odbiti.	. ;,Y,
Pa pečaj mo se naj prvo z dnevnim tiskom kot takim.
Predvsem imejmo pred očmi, da gre pri tisku za pod jetje, kot za vsako drugo, ki ima vse značaje modernega kapitalističnega podjetja. Kakor je sodobna industrija plod raznih iznajdb po doktrini gospodarskega liberalizma, in duha kapitalizma, tako je tiskarsko podjetje kapitalistično podjetje kot tako. Tudi v industriji, kar v ostalem je na ravno tudi tiskarna, je šel razvoj postopoma. Od iznajdbe do iznajdbe, od zboljšanja do zboljšanje. Današnje brzovla-kovne lokomotive so nekaj drugega kot tista, ki je žvižgala po Angliji pred kakimi 130 leti. Današnji prekomorniki se ne dajo primerjati s kakimi recimo Kolumbovimi ladja mi in prvi letalski poskusi nedvomno niso bili niti senca v primeri z današnjimi transportnimi letali in vojaškimi orjaki vsake vrste.
Tudi tisk, da ne sežemo predaleč nazaj, je bil začet koma skromen. To po obsegu, po obliki in hitrosti poročanja in po številu naklade, konkretno rečeno, številu naročnikov, ali pa vsaj čitateljev. Šele z modernimi sredstvi, kakor z iznajdbo telegrafa, telefona, končno radia in televizije, v notranjosti podjetja z iznajdbo raznih ogromnih in preciznih strojev, ki mečejo ven na uro na deset tisoče izvodov, je tiskarsko podjetje prišlo na današnji višek, kar, kot povdarjeno, lahko opazujemo tudi v razvoju druge industrije.
Kakor druga a<neriška industrija, ima torej industrija tiska vse znake sodobnega kapitalističnega razvoja. Pri tem ne moremo delati prav nobenih razlik, ali gre za dnevni tisk, ali gre za magazine in podobne publikacije. Posebno v Ameriki je tisk sredstvo pridobivanja, sredstva zaslužka, sredstvo kopičenja kapitala, pa tudi zasluška in razdeljevanja dobička, ki je končno njegov zemeljski bog.
L. Č.
Bieiassniamsieis
UREDNIKOVA POŠTA
IHIIIIMilimilWIIIIIIIIHIIIHIIIWIIIBIIIHIIIHIIIHIIIWII ilaliilaliilniilaliilniilaliilBliilaliilaliilniikliilniilali
Oktet iz domovine
CLEVELAND, Ohio — Kakor pri vsaki stavi če se za nekaj deluje, se od ene strane odobrava, od druge so pa pomisleki, kaj nam je še tega potreba? Smo pač narod, ki nas še ni, in kakor kaže, tudi ne bo ta bolezen tako kmalu zapustila.
Iz Ljubljane nas poseti oktet prihodnjo pomlad. Kakor se za gotavlja od oseb, ki so ta okete slišale, je dovršeno popoln in da je že gostoval izven Jugoslavije Ni toraj vprašanja, da ne bi bil tudi tukaj v Ameriki dobrodošel. Tisti pa, ki se za ta oktet ne ogrevajo, pa ne bodo s tem imeli nobene škode, (rajši dobiček), zato naj ideji ne škodujejo zaradi morebitne zavisti. SANS je vzel vso nalogo nase, kar ni lahka stvar, posebno še če ni podpiran od naroda, ne more nika mor. Prj vsem se ima rešiti če bo oktet samo Slovence zabaval s svojim petjem, ali mu pripravimo pot, da bo imel priliko pokazati lepoto slovenske pesmi tu di tujim narodom.
Ker je že stvar tako daleč zasnovana, je odljoru (če je že izvoljen) samo ugibati na uspešno reklamo. Zato bo dobrodošlo da se vsak, ki se z idejo strinja, po svoji misli priporoča, kar misli, da bo najboljše za splošni uspeh. Radio in televizijo bi jaz priporočal samo v toliko kar se reklame tiče, drugače ni s tem nobenega dobička. Upoštevalo naj bi se, kakor je narodu pri ljubljena glasba, tako jo tudi ostali narodi upoštevajo. Zato naj odbor takoj stopi v stik pismeno z oktetom in dobi kri tike o njegovih koncertov, katere bodo tukaj služile v reklamne svrhe, nakar bo še-le možno reklamirati v slovenskih in angleških časopisih. Slovenske naselbine bi vse rade slišale pevce iz Ljubljane, je pa feamo par našel bin, v katerih bi bil uspešen koncert pri samih Slovencih. Zato bodo male naselbine prisiljene, da se obrnejo na druge narode, Vzemimo primero New York, kjer je računati na prvi koncert v Ameriki. Kakor je slovenska naselbina v New Yorku, se mora zelo dobro zavzeti, da spravi skupaj petsto posetnikov samih Slovencev. Od take udeležbe bi čisti prebitek od koncerta za osem oseb ne zadostoval ze večerjo, v hotelu za prenočišče in prevoz v drugo naselbino. Če pa reklamirajo splošno pri narodih, bi koncert posetilo najmanj do petnajsto posetnikov. In tako naj bi delovali splošno po naselbinah, pa bodo tisti priporočeni deseta ki še vedno dobrodošli v kritje morebitne izgube.
Z dobro voljo se vse da izvesti, edino kar je kritično^ ker js zelo kratek čas pri tako ogrom nem delu. Načrti za koncerte, kolikor koncertov toliko odborov, reklame, preskrba dvoran. Kar pa konečno se vedno povdarjam, če naselbina ne more spraviti skupaj 500 posetnikov, naj idejo koncerta opusti.
P. K.
Burmanski horizont
AMERIKANCI IN ALKOHOL
PARIZ, 7. septembra — Dva ameriška mornarja sta se opijanila v znanih nočnih lokalih Pariza Montmarte. Intervenirala je policija, pa sta se Amerikan-ca začela z njo pretepavati. Oba Amerikanca sta se znašla v zaporu in sta obtožena prvič, da sta bila pijana, dalje pa, da sta se pretepavala s policijo.
LgPOTICA AMERIKE IZ GEORGIJE
ATLANTIC CITY, N. J., 7. septembra — Za lepotico Amerike je bila proglašena iD-letna Miss Neva Jane Langley, doma iz Macon, Ga. Langley študira muziko na konservatoriju v Ma-conu.
Verjetno je pred dvajsetimi leti le malokdo med nami pomislil na to, da utegne Burma že v drugi polovici 20. stoletja zavzeti tako pomembno mesto v svetu. Pomembno ne toliko zaradi svojega izrednega prirodnega bogastva, ki obsega predvsem bogate zaloge edinstvenega tiko-vega lesa, indijskega hrasta, pa tudi snirdeče nafte, niti zaradi zelo ugodne geografske lege med Indijo in Kitajsko (morda bo k temu kdo ugovarjal, češ prav to je nesreča, saj tudi na Srednjem vzhodu ni miru, odkar so tam odkrili nafto in odkar je postal Srednji vzhod najkrajši most med Evropo in Azijo), marveč predvsem zaradi specifičnega razvoja te, v pravem smislu besede eksotične dežele.
Stisnjena med Indijo in Kitajsko in preprežena z mogočnimi veletoki, ki privro na dan nekje za gorami, izpod Himalaje, je Burma že zgodaj vzbudila apetit pohlepnih osvajalcev. Vsem po vrsti se je upirala, Portugalcem, Holandcem, Francozom, Angležem, dokler niso sredi 19. stoletja Angleži zlomili odpora in zavzeli glavno mesto Rangoon. Tu v Rangoonu, kjer so stalno zasidrane največje ladje sveta in kjer se končuje burmanski "Pipeline," je bilo do druge svetovne vojne, pa še nekaj let zatem, središče "Iranwadi Flotilla," mogočne angleške družbe, ki skoraj ni poznala zakona; tu se je utaborila "Burma Trading Company," od tod je "Burma Oil Company" razpredala svoje niti po tej izredno bogati orientalski deželi.
Še do leta 1935, ne le pod angleško krono, marveč tudi pod Indijo, katere sestavni del je tvorila vse dotlej, dokler ni stopil v veljavo "India act," se je Burma že čez 12 let, točno leta 1947, osvobodila vseh zaščitnikov. Zdaj se je šele začel njen razvoj, zdaj je Burma stopila iz svoje izolacije in zavzela primerno mesto v svetu, če je prej vzbujala pozornost predvsem zaradi svojih prekrasnih pagod (Burmanci so budisti), zaradi svojega bogastva pa vabila v deželo ljudi sumljive provenience —umazane trgovce, misijonarje —pa je zatem postala zanimiva ne le samo zato, ker se je tako odločno otresla dotedanjega koloni jalnega tlačanstva, marveč predvsem zaradi svojega specifičnega razvoja.
Začetek tega razvoja datira v letu 1944, ko se je pod vodstvom Antifašistične lige svobode in njenega voditelja, ljudskega tribuna Aung Sana, razvilo močno gverilsko gibanje proti japonskim okupatorjem, ki so se menda borili za "Veliko Azijo." Odtlej pa so se stvari hitro raiEvijale. Januarja 1947 sta sklenila Attlee in že omenjeni Aung San, tedaj prvi minister Burme, sporazum o svobodni in neodvisni Burmi. Nekaj mesecev zatem pa je Burma izstopila celo iz Commonwealtha, medtem ko je Indija postala republika, resda v okrilju Britanske skupnosti narodov. Toda general Aung San ni dočakal, da bi se uresničil njegov program. Julija 1947, med zasedanjem burmanske antifašistične lige, so oboroženi banditi vdrli v današnjo vladno palačo ter ubili njega in pet ministrov, njegovih sodelavcev.
Novo vlado je sestavil Takin Nu, ki je nekaj mesecev zatem podpisal z Anglijo sporazum, v katerem "angleška vlada priznava Burmansko unijo kot popolnoma neodvisno suvereno državo," šest mesecev zatem, spomladi 1948, torej že potem, ko je Burman postala neodvisna država, pa se je "komunistična" partija po naročilu od zgoraj uprla in se tako postavila na stran sovražnikov Burme. Notranji položaj je postajal čedalje bolj zmeden, tako da noben minister ni bil več varen življenja. Vladne palače so obdali z bodečo žico, kakor da ni vojna za osvoboditev že zdavnaj pri kraju. Kmalu za-
tem so se uprli še Kareni, ki so jih Angleži vedno favorizirali. Vsem tem skupinam so se končno pridružili nekakšni prostovoljci, tem pa še dezerterji.
Značilno je, da so vse te skupine kar naenkrat odkrile v sebi nekakšno revolucionarno zavest, kakor da ne bi bil mrzki okupator že zdavnaj na tleh. To velja tako za "komuniste bele zasta-ve"-kominformiste kakor tudi za "komuniste rdeče zastave," ki jih često označujejo kot trocki-ste, čeprav to ni popolnoma točno. Ne ve se, koliko jih je pravzaprav, morda vseh skupaj 10 tisoč. To je brez dvoma malo za državo, ki šteje okrog 17 milijonov prebivalcev. Toda vlado ne skrbi toliko notranji položaj, pač pa vpliv Pekinga, saj meji Burma na večstokUometrski fronti na Kitajsko.
Od časa do časa se namreč pojavijo tudi vesti o sporazumevanju burmanskih upornikov s Kitajci. Pismenih dokazov za to doslej še niso mogli odkriti, toda za Burmo dovolj, če se o tej možnosti sploh govori. Ni dvoma, da bi lahko njihova kombinirana akcija postala zelo nevarna za mlado državo, posebno se, ker se notranji sovražnik koncentrira na bokih, kjer mu vladne čete ne morejo tako lahko do živega. Čeprav je že leto dni, kar je bil na Kitajskem veleposlaništvu v Ragoonu in v listu "People's China" objavljen zemljevid, na katerem zajema kitajsko ozemlje tudi del Burme, pa se javno mnenje v Burmi še ni popolnoma poleglo.
Indija tedaj ni reagirala, v Burmi pa so se precej vznemirili. Ta žep "zemlje nikogar" je bil namreč na vseh dosedanjih zemljevidih označen kot del Burme. Toda resnici na ljubo moramo povedati, da se pekinški radio ne meša odkrito v burmanske notranje zadeve (Kaj je za kulisami, to je pa druga stvar), medtem ko se moskovski radio odkrito zavzema za svoje bele zastave, zraven pa siplje ogenj in žveplo na sedanjo vlado Takin Nua. Toda v Rangoonu se ne menijo za te stereotipne obtožbe.
Burma gre svojo pot, neodvisno od tega, kaj počno na Kitajskem moskovski "komunisti," po drugi poti, po kateri si Indija utira svojo gaz v nekakšen
socializem. Skratka, burmanski primer nima predhodnika v Aziji, njenega razvoja ne moremo primerjati ne z razvojem Indije niti Izraela, ki niha že med Vzhodom in Zahodom, niti z Indonezijo, ki se rahlo odmika na desno. Nekateri jo obtožujejo, da je "komunistična," neki londonski dopisnik pa jo je posvaril, češ da uvaja "socialistični režim."
Prav to poglavje najnovejše burmanske zgodovine, ki se nanaša na popolnoma notranje probleme, je najinteresantnejše, saj kaže osvobodilna borba azijskih narodov bolj ali manj podobne poteze; zlasti velja to še za Vzhodno in Jugovzhodno Azijo. S svojimi globokimi socialnimi reformami pa je Burma daleč pred drugimi. Takoj po osvoboditvi je vlada v grobih potezah objavila tale program: nacionalizacija zemlje, korenita agrarna reforma, likvidacija kmečkih dolgov, pospeševanje zadružnega gibanja, avtonomija za manjšine (važno, saj obsega jo manjšine tretjino prebival stva Burme, ki je torej mnogo-nacionalna država v pravem pomenu besede).
Po objektivnih poročilih je stanje sedaj tako: zemljo dele kmetom, rudarska proizvodnja je že napol nacionalizirana, izkoriščanje gozdov je popolnoma nacionalizirano, prav tako je nacionaliziran tudi promet po SU' hem in po rekah; zunanja trgovina je pod državno kontrolo, a izvoz riža (to je kruh Azije) in lesa je postal državni monopol. Petrolej pa je slej ko prej še vedno Damoklejev meč, ki visi nad vlado. Ta še ni prišel na vrsto. V Burmi je bUo po izjavi samega ministra za zadruge že 12,000 zadrug, toda zaradi negotovega položaja in stalnih borb z nezadovoljnimi skupinami se je to število precej zmanjšalo.
Ni treba še posebej poudarjati, da se v vlado zaletavajo tako z le\% k&tor tudi z desne. Toda vlada je odločena speljati svoj program do kraja. To svojo neodvisnost na znotraj brani tudi na zunaj, v organizaciji Združenih narodov. Burma ne pripada nobenemu bloku, pač pa stalno poudarja, da bi se morala vsa gospodarska vprašanja reševati pred mednarodnim forumom. Burma je primer azijske države, ki je znala obdržati svojo neodvisnost.	M. O.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
šanje mezd in plač v tistih^ kah, ki so od podražitve naj® prizadete.
Zaradi kritičnega razvojsP čilne bilance v prometu zemstvom je konservativni' da Velike Britanije doslej g apelirala na prebivalstvo, j pa na sindikalne naj v "demokratični discM ničesar ne store, kar W povečati podražitev. Ta osrednji odbor sindikalnih* J sicer upošteval, posamezne

DRAGINJA NE PRIZANAŠA NOBENI DEŽELI
Tudi malo ali prav nič od svetovne vojne prizadete države so danes v gospodarskih težavah in delavski razred po vsem svetu se ne bori samo za obrambo svojih že pridobljenih pravic ter za nove pravice, temveč tudi v pravem pomenu besede za življenje in kruh. Tudi v državah, ki vživajo sloves visoke življenjske ravni in dobrega sporazumevanja vseh slojev, je tako, kakor pričata primera Švedske in Anglije.
Na Švedskem vedno merijo cene z indeksom (10) iz leta 1935 in je tako v juliju indeks dosegel 213, kar pomeni zvišanje za 4.5% od začetka leta, od jeseni 1949 pa zvišanje za 28% ali za 35%, če pri stroških za življenje upoštevamo tudi zvišanje neposrednih davkov.
Gibanje cen življenjskih potrebščin pa je zelo različno. V drugem letošnjem četrtletju so se vsa živila podražila za okoli 6%', a je bila ta podražitev pri posameznih vrstah živil različna. Za 10% in še nekaj več so se podražili sir, meso, moka, kruh, sladkor in kakao. V prvi vrsti je ta podražitev živil posledica večjih izdatkov za razne kmetijske stroje in zvišanje mezd delavcem v kmetijstvu. Najemnine so se podražile za 3.5%. Pocenila pa so se oblačila in obutve.
Podražitve pohištva, porcelana in raznih potrebščin v gospodinjstvu so posledica zvišanih železniških, poštnih in telefonskih tarif. Pri oblačilih in obutvi
imamo pocenitev za 1.3%, pri kurjavi in razsvetljavi pa za 2%. Te cenitve so od letos, primerjava s cenami v mesecu juniju 1950 pa daje naslednjo sliko gi-b^ja cen življenjskih potrebščin.
V primerjav z junijem lani so se živila podražila za 16%, v primerjavi z junijem 1950 pa za 35%. Najemnine so se podražile od junija 1951 za 7 %, od junija 1950 pa za 8%. Kurjava in raz svetijava sta podraženi od junija lani za 9%, od junija 1950 pa za—49%. Oblačila sb se podražila od lani za 1%, od junija 1950 pa za 26%.
Pri drugih potrebščinah znaša podražitev od junija 1951 bliZu 6%, od junija 1950 pa 23% in dobimo tako skupno podražitev življenjskih potrebščin do 9% od junija lani in do 28% od junija 1950.
Švedski urad za cene zatrjuje, da v prihodnjih mesecih ne bo nobene pomembnejše podražitve življenjskih potrebščin.
Prepričani so, da bo indeks znašal največ 216. Letos spomladi je bil sklenjen med vlado in osrednjim odborom sindikalnih zvez sporazum, da strokovne zveze ne bodo zahtevale zvišanja mezd in plač, dokler indeks ne bo dosegel najvišje pričakovane stopnje 210. Odbori strokovnih zvez niso prepričani, da bo res ostalo pri tej številki in se zaradi tega že zdaj pripravljajo na akcijo za primerno zvi-
kovne zveze pa so vem rale zahtevati primerno z ^ mezd in plač za svoje da je v zadnjem času že v kih zahtev zavrnila in so lezničar ji prvi, ki niso 1»"^ Ijaviti nobenih svčjih
Minister za delo odbil že 12 predlogov ^ ® ročil za zvišanje mezd ® čimer je močno prizade drug milijon delavcev ii* ščencev. Odbil je tudi la razmeroma nizkih mezd od 7 do 10 šiling"' den. Na ta način hoče za nekaj časa doseči s'
mezd in plač. Sedaj j® za delo v kočljivem pol<^ ko naj obravnava mez hteve delavcev in nam® ^ male obrti in trgovine D® no. Ti delavci in nameš ^ sklicujejo na konsunin® ge, ki so svojim delavce® ^ znale prav tako zvišanje i" plač, kakršna zdaj zahte^^ lovne moči male obrti in ne drobno.
Konsumne zadruge S" določanja mezd in plac ma samostojne in ne g'"®'
bili zdaj na slabšem d®®,;,, nameščenci v tistih O' trgovinskih podjetjih, ^ ^ jo v pristojnost minis^®
ddo.	^
Tako se je v boju proi nji v Angliji nakopičil" ko perečih problemov, ral nedavno tudi predsed'T^S', de Churchill rA^ravlj^^ ^ s člani generalnega sve^® Unionov.
(Po "Slovensk""'
Novi grob®"'
(Nadaljevanje s 1. ®
iti^'

KSKJ in društva št.
Tukaj zapušča so ine, rojena Cigoi, sina hčerko Carol Jean, in Charles, sestre: Mrs- j! Perko, Mrs. Sophie Kast® Mary Hadala in Mrs.

neiser ter več drugih Pogreb se vrši v sredo . uri zjutraj iz Louis ^ grebnega zavoda v cer Lovrenca ob 9. uri ter pokopališče Calvary.
JOSEPH C. STELLA

V Huron Rd.
umrl snoči ob 8.40 uri C. Stella, stanujoč Thames Ave. Pogreb Grdinov pogrebni zavod-nosti bomo poročali ju^^'
MESTO JAJC— PIŠČANCE	J
HOUSTON, Miss., 7- ^ bra—Nameščenec v tu^w ^ govini z živili je posta^ ^ jajc pod hladilnik in bil. Motor hladilnika in čina sta postavila ščehca pred gotovo dej® treh dneh so zlezli i^ ščanci.
Nameščenec je trdil, več kot običajno dovolj®" f ski dobiček, ko bo prodajal piščance.
V
KAIRO, Egipt, 7. septe^
-----1 iiT„i____J MiiSfU"'
SPREMEMBA
ittf
General Mohamed Nag'-bil voditelj vojaškega julija, je sedaj sam pre^ sedstvo egiptske vlade-nji vladni predsednik moral odstopiti. 47 ^{O'' egiptskih politikov,
bivši predsednik, sorodP^^n
1,^
Ija Parouka, je bilo are vrženih v ječo.
.tira'
ii
enaeopravnosu
nova ureditev strokovnega
ŠOLSTVA
BTRSN h
v °va, odredba o strokovnih ® ) ki bo v kratkem objavlje-2, vsebuje temelje in smernice ^ nadaljnji razvoj strokovnega °	v skladu z našim
.p gospodarskim in dru-nim razvojem. Izdelana je bi-V podlagi rezultatov široke ankete in ob posve-^ovanju s strokovnjaki iz gospo-^%tva ter učnim osebjem stro-^ovnih šol v vseh naših republi-vV je ugotovila napake sistemu strokov-8tr	iia primer na eni
ni bilo šol za izobrazbo ^iciranih delavcev in obrt-^ojstrov, na drugi strani pa ° preveč v širino pri usta-^ Jan ju posameznih vrst stro-šol, tako da je število ~ Gcanih učencev začel presega-®3anske potrebe po strokov-% kadru v posameznih gospo-j^kih panogah. Organizacija sta^^Gdnjih strokovnih šol 1 preveč poenotena, zlasti {f ®olske predizobrazbe in ^■Janja šolanja, tako da so do-'Vale srednje šole bolj značaj g^^^^^^alnih šol za nadaljnjo čedalje manj pa so iz-Jajevale svojo glavno nalogo pripravljanje kadrov za gospodarstvo.
jj^^ova uredba o sistemu stro-^ega šolstva uvaja diferen-V ki ustreza potrebam na-tw^v gospodarstva, ter določa jjv ®olske kategorije: 1. šole za G&ce v gospodarstvu in stro-% šole s praktičnim poukom cg ^y^^tev kvalificiranih delav-m obrtnih pomočnikov; 2. Jstrske šole za izučitev visoko Jj^lificiranih delavcev dn obrtjo' 'Mojstrov, ter 3. srednje stro-šole za izučitev srednjih tokovnih kadrov.
Kot pogoj za sprejem v šole s^J^ence v gospodarstvu po-
ali kasuate?
p.,
^ nas imamo izborno zdravilo, ustavi kašelj in prehlad.
Mandel. Ph. G., Ph. C.
_mandel drug CO.
-KE 1-0034
IS-jn/^NDEL DRI Waterloo Rd.
cdn be the woman of the year
POR NURSING
mott n*«d«d profeulon for **m*m bi a Natlonol Emargaiwy
Talk to th* Plredor of Nun« at yovr total hotpltal, or apply to a eollagtat* or hoipM Idieoi of NunkiSi
stavlja nova uredba končano osemletno šolanje. Izjema velja samo za nekatere poklice in obrti, in sicer samo za tista področja republik, kjer še ne bodo povsod odprte osemletne šole. Z zaostritvijo pogojev za sprejem v te šole so dobile šole pomen, ki ustreza položaju delavskega razreda v naši državi. V teh šolah bodo uvedeni tudi letni izpiti iz praktičnega dela pred strokovnimi komisijami odborov v podjetjih, oziroma obrtnimi zbornicami. Ti izpiti bodo zagotovili boljšo obrtno izobrazbo učencev, hkrati pa bodo tudi merilo za zavzemanje delovnih kolektivov pri izučevanju učencev. Ker bodo sprejeti v te šole odslej samo učenci s končano osemletno šolo, bodo dobile šole izrazitejši strokovni značaj. Z zboljšanjem organizacije pouka in opreme bodo te šole še naprej najvažnejši vir kvalitetnih strokovnih kadrov za naše gospodarstvo.
Uredba določa ustanovitev mojstrskih šol, v katere bodo sprejemali delavce s triletno prakso. Te šole, v katerih bo pouk v popoldanskih in večernih urah, bodo ustanovljen je v najbolj razvitih podjetjih in poleg dobro opremljenih srednjih tehničnih šol. V srednjih tehničnih šolah bo trajal pouk v glavnem tudi vnaprej od štiri do pet let in to po končani osemletni šoli.. Za nekatere strokovne šole, ki zahtevajo večjo šolsko prediz-obrazbo, kot so medicinske, geodetske, železniško-prometne in druge, je pogoj za sprejem končanih šest razredov gimnazije, šolanje pa bo trajalo dva do tri leta. Končno je zamišljeno za posamezne stroke, kjer je srednjemu strokovnemu kadru neogibno potrebna temeljna praksa, ustanavljanje srednjih šol, v katere bi sprejemali učfehče s končano industrijsko šolo. Mesto dosedanjih delavskih tehniku-mov bodo odprli posebne delavske oddelke pri tehničnih srednjih šola'h, kjer bo pouk v večernih urah.
Z novo organizacijo našega strokovnega šolstva so dani vsi pogoji, da bodo te šole v prihodnje bolje ustrezale zahtevam skupnosti, zlasti če se bodo pri reševanju praktičnih in teoretičnih problemov odslej bolj zavzeli zastopniki gospodarstva, strokovna združenja, posebno pa združenja učnega osebja strokovnih šol.
(Po "Slovenskem poročevalcu")


I ^




titiSMSi
Zakaj je v gorenjskih vodah malo rib?
Prenekateri gorenjski ribič potihem ali glasno preklinja, ko po cele ure zaman vihti sak z najrazličnejšimi naravnimi ali umetnimi vabami za ribe. Naj bo reka ali potok še tako bister in vodna favna še tako primerna za ribogojstvo, trnek z vabo ostane prazen. Slabi ribiči, kaj ne? Saj je res težko verjeti, da ničesar ne ujamejo, zlasti če veš, da je Gorenjska ribarska zadruga vložila v teku zadnjih dveh let v gorenjske vode približno 450,-000 zaroda rečnih in amerikan-skih postrvi, vzgojenih v lastni ribogojnici in je ribarsko gospodarstvo Slovenije obogatelo reke, rečice in potoke na Grorenj-skem z lepim številom mladic in zaroda.
Čas je že, da se resno pomenimo o vzrokih porazne praznine gorenjskih voda. Ni še mesec dni od tega, ko je nastalo med kranjskimi ribiči strahovito razburjenje: Kokra ob izlivu v Savo in Savin levi del struge cele tri kilometre od Kranja (delno pa skoraj do Ljubljane) sta bila polna mrtvih rib. Por dolgem preiskovanju je Gorenjska ribarska zadruga le ugotovila krivca. Kranjsko podjetje "Projekt" je izpraznilo sode z 1,800 kg neporabnega durla škropiva. Po kanalu se je tekočina iztekla v Kokro, jo pobelila in—ha kar nihče ni pomislil—zastrupila ves ribji zarod. Primerov, da so podjetja zatrla ribji zarod, pa je še več. Lahko celo trdimo, da so vprav podjetja nehote storila ribogojstvu največ škode. Jeseniška železarna je na primer že dvakrat zastrupila Savo od Jesenic do Medvod z odpadnimi vodami, kroparska tovarna "Plamen" v 4 km Lip-nice s pokvarjeno žvepleno kislino. Nedolgo tega so doživele nesrečo tudi ribe v Bistrici po krivdi tržiškega podjetja "Runo" in Predilnice ter zarod v Lešanici in Pimčici do izliva v Savo, ko so v Lešah zlili v vodo 80 kg neuporabnega arborina. Veliko škodi ribogojstvu tudi kaihnolom Kokra z odmetavanjem porfir-nega prahu v Kokro. Prah je z vsedanjem na dno zamoril vse vodno rastlinstvo tja do Preddvora in s tem odvzel ribam potrebno hrano.
Da se ribji zarod, na Gorenjskem ne pomnoži, pa razen tovarn v dobršni meri pomagajo divji ribiči—nečlani ribarske zadruge, zlasti tisti, ki se pri lovu poslužjujejo bomb in dinamita. Krivolovstvo ge je zadnje čase zelo razpaslo. Tako daleč smo že, da se ribiški čuvaji teh divjih lovcev pošteno bojijo, kajti nekateri jim grozijo celo z noži in sekirami. Zgodilo se je že, da
so čuvaja dejansko napadh in ■drugega s pomočjo frač "bombardirali" s kamenjem. Neoboro-ženi čuvaji se seveda ne morejo hiti kaj prida postaviti v bran (dobro, če odnesejo zdrave pete) , kaj šele da bi te divje lovce legitimirali! Zato apelira Gorenjska ribarska zadruga na vse, naj divje lovce takoj ko jih pri dejanju opazijo, prijavijo. Za vsako tako prijavo jih bo zadruga nagradila s pet sto dinarji. Saj je škoda, ki jo povzročajo krivo-lovci z uporabo dinamita ali bomb, ko poleg večjih rib ugo-nabljajo v tolmunih tudi ves mladi zarod, neprimerno večja. Brez pomoči Gorenjska ribarska zadruga ne bo mogla poribiti gorenjskih voda, četudi bi ribogojnico v Spodnji Besnici povečala in s tem povečala že sedaj ogromne stroške, in tako ne bo izpolnila naloge, ki sta ji jo zadala ob njeni ustanovitvi Svet za kmetijstvo LRS in Ribarsko gospodarstvo Slovenije.
—Gorenjski Glas
NOVI REKTORJI IN DEKANI NA UNIVERZI IN TEHNCNI VISOKI ŠOLI V LJUBLJANI
Na ljubljanski univerzi so se pred nekaj dnevi vršile volitve novega rektorja in dekanov fakultet. Za rektorja ljubljanske univerze za prihodnji dve študijski leti je bil izvoljen redni profesor dr. Fran Zwitter.
Na prirodoslovno matematični fakulteti je za dekana izvoljen dr. Ivan Rakovec. Novi dekan pravne, fakultete je dr. Maks Šnuderl, prodekan pa dr. Alojz Finžgar. Na ekonomski fakulteti je bil za dekana izvoljen dr. Alojz Vadnal, na filozofski fakulteti pa dr. AlmaSodnikova.
Na tehniški visoki šoli je bil za rektorja izvoljen dr. inž. Anton Kuhelj. Na fakulteti za arhitekturo je za dekana izvoljen inž. arh. Marjan Mušič, na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo izredni profesor inž. Emil Kova-čič, na fakulteti za kemijo dr. inž. Ladislav Guzelj, na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo prof. inž. Viktor Fettich, na fakulteti za strojništvo niž. Albert Struna, in na oddelku za splošne predmete dr. inž. Lujo Šuklje.
oglašajte v enakopravnosti
Društveni koledar
SEPTEMBRA
14.	Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
28. septembra, nedelja—Veselica Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O.
OKTOBRA
4. oktobra, sobota—Veselica društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11.	oktobra, sobota — Veselica društva Soča št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12.	oktobra, nedelja—Koncert in opereta zbora Zarja v SND, St. Clair Ave.
12.	oktobra, nedelja—Koncert zbora Zvon v Slov. nar. domu, E. 80 St.
18.	oktobra, sobota—Jesenska veselica društva Brooklyski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
19.	oktobra, nedelja—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
19. oktobra, nedelja—Jesenski koncert in 15-letnica obstoja zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
NOVEMBRA
2. novembra, nedelja—Opera "La Traviata" Glasebene Matice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. nov., nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v AJC na Recher Ave.
2. novembra, nedelja—Ples krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave.
9. novembra, nedelja — Igra dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Recher Ave.
9. novembra,nedelja—Prireditev društva V boj št. 53 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
15.	novembra, sobota—40-letnica društva Ki'as št. 8 SDZ v Slov. domu na Holmes Ave.
DECEMBRA
7. decembra, nedelja—Jesenski kocert zbora Slovan v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
13.	decembra, sobota—Domača zabava krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CEIVA KNJIGI JI $5.00

^onimuiiity Chest kampanja za zbiranje prostovoljnih o,,^P®^kov, g katerimi se potem vzdržuje razne dobrodelne in ustanove, se pri&ne v Cleveland 20. okto-Iraja do 30. oktobra.
Oqq letošnje kampanje je, da se zbere v sklad $6,850,-

4
GEORGE ROGERS CLARK (1752-1818)
"Give me $6000," George Rogers Clark begged the Virginia Assembly, "and leave to raise an army and I'll conquer the Ohio Country."
The Ohio Country was then that great, little-explored territory that stretched in endless forests frčm the Ohio to the Mississippi.
Clark, Virginian by birth, surveyor by profession, and explorer and adventurer by.choice, knew whereof he spoke.
At 20 he had penetrated deep into the'Kentucky wilderness. A friend of Daniel Boone and Simon Kenton, Clark was always foremost among the volunteers on Indian raids.	•
It was 1776 when he appeared ■before the Assembly. A new nation had beeri born east of the Alleghenies. West of the mountains, England and her Indian allies held fast.
Clark knew that if the United States was to be a great country, it could not hug the Atlantic Coast. It must spread westward.
His plea was granted. An army
Clark Monument, Piqm.
—a few hundred men—was trained on the Ohio and in 1778 he started swiftly toward the Mississippi, 240 miles away, to conquer Ft, Gage at Kaskaskia. He surrounded the town. The British were holding a ball. Fort and town surrendered without a shot. The French Creoles welcomed him openly. He established a new civil government, made friends tof the Indians.
In far-off Detroit, the British general, Hamilton, heard news of his success, gathered troops and
Indians, and moved 600 miles to Vincennes, to crush Clark.
It was February. Clark heard of Hamilton's move. Rivers had become lakes. The cold was bitter. The tiny army swam, waded and starved on the .epic march to Vincennes. In the face of overwhelming odds, Clark captured Vincennes, and nearby Ft. Sack-ville. Hamilton, a prisoner, was sent East.
Clark returned to Kentucky, The Shawnees were raiding from Ohio. Another army gathered. It landed and marched north to old Chillicothe. A Shawnee town was destroyed. The Indians were pursued to old Piqua near Springfield. Their stronghold was captured,, the Indians dispersed. The Northwest was safely a part of the United States—the Ohio Country a portion of the new Union.
In Ohio at Piqua, in Virginia. Illinois, Indiana and Missouri are ihonuments to this man who reached his peak at 26 and who, ^or the rest of his, 41 years, suffered only disa^jpointment and ingratitude.	. .
George Rogers Clark died in 1818.
TOVARNA USNJA V KAMNIKU IMA PREVEČ BLAGA
Tovarna usnja v Kamniku je vse doslej s polno paro proizvajala svinjsko usnje. Do maja letos so imeli še dosti kupcev, potem pa so le-ti izostali, kar je povzročilo kopičenje blaga v skladiščih in privedlo podjetje v finanče težave. Le-te bi bile lahko usodne, če ne bi podjetje pravočasno napravilo potrebnih ukrepov.
V torek je delavski svet kamniških usnarjev podrobneje pretresal finančno in komercialno poslovanje podjetja ter raziskal vzroke predrage proizvodnje posameznih usnjarskih proizvodov. Ugotovili so, da bi jih mizarska in razna mehanična dela stala mnogo manj, če bi jih dali napraviti zunaj, kot pa da ima delavce, go višjo stopnjo akumalicije. Tudi so našli več delovnih mest, ki bi jih lahko brez škode opustili, ker so popolnoma odveč. Vse to bi jim močno znižalo proizvodne stroške. Po redukciji odvišnih ljudi bodo lahko prodajno ceno 'svojim izdelkom celo precej znižali. Delavski svet je sklenil tudi, da se bodo odslej vsi potrudili za izdelavo kvalitetnega blaga in trgovinski promet zboljšali. Delavstvo se zaveda pomembnosti sklepov svojega vodstva in je pripravljeno pomagati v umnem gospodarjenju.
DELO DOBIJO MOŠKI

OLIVER
ff
POTREBUJE IZURJENE MOŠKE
za
Tool Room Machine opera+orje
Tool Makers Tool y Die Makers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift Dobra plača od ure
Avtomatično napredovanje do maksimalne plače. Dodatna plača za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoč zava-rovalninski načrt. Kafeteria in parkališče.
Visoka premija za nočni šift.
THE
OLIVER CORPORATION
19300 EUCLID AVE.
(Clip and save for your 1953 Ohio Sesquicenteimial Scrapbook)
T A P C O
tovarna na Coit Rd.
potrebuje moške za: BROACH GRINDERS LATHE HANDS
MILLING MACHINE OPERATORJE
SHAPERS
TOOL GRINDERS
UNIVERSAL GRINDERS
BENCH INSPECTORS
BROACH OPERATORJE
W. & S. SCREW MACHINE OPERATORJE
HONE OPERATORJE BOREMATIC OPERATORJE
Morajo biti pripravljena delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure; zmeren zavarovalninski in penzijski načrt. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt od 8. zj. do 5. pop. v soboto od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 12818 Coil Rd.
(C.T.S. Bus #36)
good time cafe
Carmen .rojena Zakrajšek) in Ray Kline, lastnika 9413 ST. CLAIR AVENUE Prijazno se priporočava prijateljem in znancem za obisk. Vedno prijetna, družba in najboljša postrežba. Vsak petek serviramo ribjo pečenko.
Angleško Slovenski Slovar
1952 IZDAJE
ki ga je sestavila Ružena Skerjieva se sedaj dobi v uradu
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVENUE
Cleevland 3, Ohio
Stane s poštnino vred $5.25
Dva pogrebna zavoda
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličile
A.GRDINA&'SONS Funeral directors
fVKNITWKt OCACCI^» I0WCmt62<»$T.
HEmhffot nOi$ "Kt^mcM hSm
DOBRO DELO
Radi bi imeli dvojico—moškega in-žensko, brez otrok, za čuvaja, ženska bi pa čistila pisarne. Imata stanovanje s 4 sobami z gorkoto in razsvetljavo.
Pozive se podnevi pri
ACME IRON & METAL SCRAP CO.
15725 Saranac Rd.
zvečer med 6. in 7. uro pa na
684 E. 160 St.
IŠČE SE STANOVANJE
s 3 do 5 sobami za odraslo družino treh oseb.
Kdor ima za oddati naj pokliče HE 1-2886
SLOVENSKA DVOJICA
brez otrok išče stanovanje v st. clairski naselbini. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče Packey Lickar HE 1-5390
DELO DOBIJO ŽENSKE
PRILETNA ŽENSKA,
ki govori angleščino, se sprejme, da bi oskrbovala bolno žensko. Dobi dober dom in nekoliko plače. Za podrobnosti pokličite po 6.30 uri zvečer.
LAkewood 1-0951
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Hiša 7 sob — 6 sob zdolej, ena zgorej, avtomatični conversion for-nez in vroča voda, cel dovoz, garaža, zimska okna in mreže, beneški zastori, lot 42x135. Cena znižana na $8750. Z pohištvom je pa $9250. Oglasite na
863 E. 141 St.,
LI 1-6647 ali LI 1-2674
V NAJEM
čedno sobo
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU. Za podrobnosti se obrnite na 1269 E. 59 St.
ŽENSKI ALI DEKLETU
SE ODDA V NAJEM SOBO.
'SI LAHKO KUHA. Za podrobnosti pokličite zvečer HE 1-8235
ČEDNO SOBO
z vso opremo se odda v najem enemu ali dvema mirnima fantoma.
Vpraša še na 1056 E. 61 St.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
SVETI SE ZVEZD]« DMIGiS
RICHARD WRIGHT

Obstala je s svojim črnim obrazom komaj pol pedi od vlažnega okna ter se vprašala, kdaj bo vendar nehalo deževati. "Ves teden na lahko lije," je pomislila. Slišala je, kako je dež štropotal po strehi, s pogledom pa je sledila tihemu tipanju rumenega žarka, ki se je z letališkega svetilnika spuščal po mokrem nebu tam daleč nad Memphisom. Ko je žarek prerezal temo, polno dežja, ga je ujela za trenutek; kratek hip je obstal na njeni glavi kakor svetel meč in izginil. Stisnilo jo je pri srcu in je vzdih-nila. "Johnny-Boy se že ves dan peha po tem blatu brez spodobnih čevljev na nogah . . Skozi okno je videla rodovitno zemljo, ki se je razgrinjala v noč. Dežja je bilo več kakpr bi ga ilovica lahko posrkala; povsod so se nate-kale mlake. Zazdehala je in za-mrmrala: "Deževje koristi in škoduje; v zemlji lahko zdrami seme, da požene kal, lahko pa
tudi stvari spremeni v blato kakor naraslo močvirje." —Sklenjene roke so ji zapuščeno visele na trebuhu, topla kuhinjska sopara ji je pokrivala čelo z vlažnim pajčolanom znoja. Iz starega štedilnika se je oglašala umirjena pesem gorečih polen in kdaj pa kdaj se je iz lonca dvignilo zamolklo grgranje vrelega zelja.
"Eh, Johnny-Boy bi res lahko dovolil, da bi kdo drug opravil to pot v tem dežju! Saj jih je nekaj, ki so primernejši od njega. Toda kaj hočemo! Johnny-Boy nikdar nikomur ne zaupa. Vse mora opraviti sam!"
Vrgla je pogled na kup vlažnega perila v pločevinasti kadi. "No, pametneje bo, če se lotim dela." Obrnila se je, pograbila zvitek iz blaga in z njim dvignila lakalnik; oslinila je prst ter se ga dotaknila z naglo, ostro kretnjo, da je zacvrčalo—ššic! "Da, vroč je." Sklonila se je, potegnila iz kadi modro delovno
Security
SECURrrv, to Americans, has many meanings. Tri the Army, it can mean a sturdy rifle with plenty of ammunition. Or the affection of a small furry dog, nestled in the crook of an arm. At home, it can be a neat suburban house, a diploma, a business of your own.
Security has as many meanings as there are Americans to de*
jend it.
One good way you can provide security—for your family and your country and yourself—is to purchase Defense Bonds.
It may seem a small thing. Yet every time you buy a Defense! Bond you are saving toward financial independence. You are also helping to build a strong economy—just as our armed forces are building the military strength that spells security—» and peacc.
However small your income you can*t afford not to save. Bonds are sold through the Payroll Savings Plan. Why not sign
up—now?.
HIRE'S HOW I BONDS NOW EAkN MOKB MONtY FOR YOUl
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before... thanks to 3 brand-new money-earning features just announced by the D. S. Treasury.
1.	Now every Series E Bond you buy begins earning interest after only 6 months. It earns 3% compounded semiannually, when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the Mart!
2.	Every United States Series E Bond you own can now go on taming interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—' without your lifting a finger!
3.	During the 10-year extension period, every wimatured bond eamt at the new, higher interest (average 3% compounded semiannually). Your original $18.75 can now repay you f33.67, t33J0 pays bach t67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying Vaited States Series E Defense Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond A Month Plan where you banki
Peace is for the strong... for peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
Tht U. 8. G<A>€rnm9nt doe» noi pay for advtrtUing, 7%t Trmiury Department thank9, for their patriotic donation, 77ie AdoertUing CauncUa/td
ENAKOPRAVNOST
srajco in jo stresla. S spretnim gibom ramena je vzela likalnik v desnico, prsti njene levice pa so segli v pločevinasto škatlo po kos voska in od likalnika je veselo švisnilo, ko ga je povoščila. Zdaj ni nič več mislila; njene roke so sledile obredu, ki je trajal vse njeno življenje. Raztegnila je rokav, nato pa je po njem vozila likalnik, dokler se blago ni strdilo. Vsa se je pogreznila v svoje delo in tedaj je iz daljnjih dni njene mladosti pritekla pesem ter privrela skozi priprte ustnice:
"Si Lilija v Dolini, si zvezda danica,
od lepih najlepša za dušo si mojo."
Sunek vetra je zagnal dež v okno. Johnny-Boy bi moral biti doma in sedeti pri ayoji večerji. O bog, kako lepo bi bilo, če bi Sug nocoj lahko večerjal z nama ! Bilo bi kakor v minulih časih. Nemara pa se bo kmalu vrnil. V pismu, ki je prišlo prejšnji teden, je pisal: "Nikar ne obupajte . . ." Da, živeti moramo od upanja. In potem se bosta oba njena sinova, Sug in Johnny-Boy vrnila k njej.
Nehote je nervozno trznila in pretrgala svojo misel; obstala je nepremično in prisluhnila. Toda slišati je bilo samo enakomerno in gluho štropotanje dežja. "Eh, to res nima smisla!" je pomislila. "Kadar se zbirajo k sestanku, zmeraj ponorim. Strah mi je ostal v kosteh, odkar so zaprli Suga." Zaslišala je tiktakanje budilke in se ozrla vanjo. "Johnny-Boy se je zakasnil za celo uro. To mora imeti posla čez glavo, da takole hodi po blatu . . ." Toda njen strah je bil molčeč, pravzaprav bolj napeto premišljevanje kakor strah. Bilo je, kakor bi stiskala k sebi sovražna dejstva, ki so že tako blizu, da čuti, kaj skrivajo v sebi; bilo je, kakor bi v zimskem jutru držala roko pod curkom ledene vode.
Spet je začela likati in sicer hitreje, kakor bi upala, da se ji bo posrečilo ustaviti misli, če bo njeno telo bolj zaposleno. Toda le kako naj pozabi, da se Johnny-Boy peha tam zunaj po tistih mokrih črnih njivah ter obvešča komuniste, belce in črnce, da bo jutri sestanek. In prav na takšni poti je bil Sug, ko ga je šerif prijel ter ga pretepel, da bi mu izdal, kje in kdo so njegovi tovariši. Ubogi Sug! Prav gotovo so ga strahotno pretepli! Toda ust ni odprl, hvala bogu! O, Sug ni slabič! Odkar je na svetu, ima zmeraj levje srce!
To se je zgodilo pred letom dni. In zdaj se je vselej, ko so se pripravljali k tem svojim sestankom, zbudila v njej stara groza. Medtem ko je vozila likalnik po perilu, so se vračali dnevi in dnevi njenega garanja; dnevi pranja in likanja, da je Johnny-Boya in Suga tako živela, da sta lahko delala za partijo; dnevi, ko je na glavi nosila po poljih štiri kilograme perila za belce, včasih mokrega, včasih suhega. Toda v tistih časih ji je bilo igrača v ravnotežju nositi na glavi sveženj perila ter nagonsko preska kovati razore po njivah koruze in bombaža. Perilo se ji je zdelo težko samo takrat, ko so ji povedali, da so zaprli Suga. Tisto jutro se je s svežnjem na glavi vračala domov; roke in boki so se ji zibali in oči je imela uprte v tla, ko jo je Bob, prijatelj Johnny-Boya, poklical preko polja, se ji približal ter ji povedal, da je šerif prijel Suga. Tisto jutro je bil sve^nj težak, kakor še ni pomnila.
Zdaj pa se ji zdi vsak teden vsaka stvar težja, čeprav o tem z nikomer ne govori. Škaf vode, likalnik, sveženj perila—vse je iz dneva v d«n teže dvigala in v hrbtu jo je začelo boleti; in sleherno opravilo se je tako dolgo vleklo, vse samo zaradi tega, ker ni bilo več Suga; in kdo ve, kdaj bodo prijeli tudi Johnny-Boya Da bi pregnala tesnobo, ki ji je
stiskala srce, je začela mrmrati napev, nato pa je poglasno zapela:
"Z mano hodi, meni govori
in pravi mi, da sem njegova . .
Utihnila je in se nasmehnila, kakor bi nekaj zagrešila. Vse kaže, da res ne morem pozabiti teh pesmi, pa naj si še tako pri-zadevem . . . Naučila se jih je bila, ko je bila še dekletce ter je živela in delala na veleposestvu. Vsako nedeljsko jutro so med njivami pšenice in bombaža vreli iz ust njene matere počasni, samotni in silni napevi; in kasneje, ko so jo leta napolnila z grenkobo, je razumela njih globoki pomen. Dolge ure, ko je za nekaj krajcarjev ribala pode, so jo naučile, kod je bil Jezus, kakšen dar, če ga človek oprime, da je takšen, kakršen je on in da trpi brez stokanja. Dvignila jo je nadzemska vera in v tiste pesmi je vlila vse želje svojega življenja. Podoba Križanega, njegov pokop v mrzlem grobu, njegovo vstajenje, to, da je duh in ilovica, bog in človek, vse to je osredotočilo njena čustva na podobo, ki je potegnila njeno življenje v čudežen privid.
Toda z leti se je v njen privid vrnila mrzla bela gora, belci in njihove postave, ter razpršila te pesmi, ki so jo ovijale v čar miru. Tista bela gora pa je bila zanjo skušnjava, nekaj, kar jo je mikavno vabilo, da bi jo odtrgalo od njenega boga. To je bil kos sveta, ki ga je bog ustvaril zato, da jo bo preizkušal ter s tem še bolj utrdil, tako kakor je Kristus potegnil svojo slavo iz groba. Dnevi, polni skrbi in žalosti, so podžigali njeno vero; prišla je tako daleč, da je z grenkim ponosom ljubila težave; po postavah belcev se je ravnala z rahlim smehljajem tajne soglasnosti.
Ko ji je nebo ugrabilo mater in jo vzelo k sebi na gorečem vozu, so ji leta prinesla neotesanega moža in dva črna otročička, Suga in Johnny-Boya; vse tri je ovila s pravljično čarobnostjo svojega privida. Nato jo je sam bog postavil pred preizkušnjo: mož ji je umrl. Preizkušnjo je prestala z močjo, ki je prihajala od milosti njenega privida; naposled je v tem prividu zbledel celo spomin na moža in ostala je sama z obema dečkoma, ki sta rasla in počasi sama postajala moža. •
Nato pa ji je nekega dne bolečina zalila srce: Johnny-Boy in Sug sta dvignila glavo ter zahtevala pravico do življenja. Skušala jima je napolniti oči s svojim prividom, a zaman. In jokala je, ko sta se začela ponašati z močjo, ki se je dvignila iz novega, strahotnega privida.
Toda imela ju je rada, kakor ju ima rada zdaj; sledila jima je s krvavečim srcem. Drugače ni mogla, saj je bila že stara in je živela v čudnem svetu. In dan za dnem sta ji sinova trgala z zavzetih oči stari privid ter ji podobo za podobo kazala novega, drugačnega, toda dovolj močnega in velikega, da jo je pognal v luč nove zavzetosti. Namesto križanega človeka so stopile .krivice in trpljenje črncev; težavni začetki partije so postali novo vstajenje; in sovraštvo tistih, ki so hoteli razbiti to njeno novo vero, jo je bolj in bolj podžigali; rada bi videla, do kam bo segla njena nova moč.
"O bog!" je včasih vzkliknila. "Johnny-Boy, prav rada bi doživela, da bi ti belci skušali spraviti iz mojih ust, kdo je vpisan in kdo ni vpisan v partijo! Prav želim si, da bi poskušali, pa bi jim pokazala, naj tega nikar ne pričakujejo od črnke!"
Toda včasih, kakor nocoj, ko je bila vsa izgubljena v delu, sta se preteklost in prihodnost me šali v njej; v tem ko se je pod čudno zvezdo mučila za novo svobodo, so ji iz ust uhajale stare pesmi ter jo vabile s sladko za peljivostjo. Likalnik se je ohla-
dil. Vrgla je nekaj polen na ogenj ter se vrnila k oknu in se za-strmela v rumeni žarek, ki je režal temno noč. "Johnny-Boya še ni.. ." Nato pa je obstala in prisluhnila, še preden se je tega sama zavedela. Kljub štropo-tanju dežja je zaslišala korake po blatu. "To ni Johnny-Boy." Med tisoči bi spoznala njegov dolgi in težki korak. Slišala je stopinje po hodniku. "Ženska...' Slišala je gole členke, ki so potrkali najprej trikrat in nato še enkrat. "To bo tovarišica." Od-pahnila je zapah, odprla vrata samo za nekaj centimetrov ter vzdrgetala v sunku mokrega vetra.
—	Kdo je?
—	Jaz sem.
—	Kdo?
—	Jaz Reva.
Široko je odprla vrata.
—	Sveta nebesa! Vstopi, otrok moj!
Stopila je vstran in skozi vrata je planilo vitko, plavolaso belo dekle. Ko je zapirala vrata, je slišala, kako je glasno dihala in stresala premočeno obleko. "Nekaj ni v redu! Reva ne bi zaman pripešačila skoraj dva kilometra po tem blatu!! To dekle se je za-
Chicago, m.
BUSINESS OPPORTUNITY
Real Money Maker -r- Well established GROCERY - DELICATESSEN. Selling, going to Europe. Best offer. See to appreciate.
Dickens 2-1947
Real Money Maker — CANDY, SCHOOL SUPPLIES, NOTIONS, TOYS — Good steady trade. Nice living quarters in rear. Best offer. See to appreciate.
YArds 7-1870
WANTED TO RENT
WEARY of traveling 72 miles a day to work. Mother and 2 school age girls, need 4 room apartment by October 1st. Prefer Hyde Park. Can you help?
CAlumet 5-2262
RESPONSIBLE Couple, little baby, need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location North. Moderate rental.
WEllington 5-1844
RESPONSIBLE Couple, 15 month old child, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
Hudson 8-1310
BUILDING SOLD — Must Move — Responsible middle-aged couple, 7 years old son, urgently need 5 room unfurnished apartment. Walking distance Fullerton -Ridgeway vicinity. Moderate rental.
CApitol 7-1127
BEING EVICTED — Must Move -4 responsible adults urgently need 5-6 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
LAwndale 1-4963
RESPONSIBLE Young Attorney, wife, need 4-5 room unfurnished bedroom apartment. Any good location N. or N.W. Moderate rental.
IRving 8-2477
gledalo V Johnny-Boya. Kdo ve, kaj se mu je zgodilo?"
—	Stopi v kuhinjo. Reva. Tam je toplo.
—	Križ božji, kako sem mokra!
—	Kakšna pa naj bi bila v takem nalivu?
—	Johnny-Boya še ni?—je vprašala Reva.
—	Ne. Zanj ni treba biti v skrbeh. Sezuj se vendar! Ali bi se rada prehladila ?:—Obstala je pred-njo in jo zrla z odsotnim pogledom. "Da. O bog, nekaj se je zgodilo s partijo in z Johnny-Boyem! Kdo ve, če je njen oče že opazil, da se je zagledala v Johnny-Boya?"—Otrok moj, ob takem vremenu res ne bi smela iz hiše!
(Dalje prihodnjič)
Chicago, m«
REAL ESTATE FOR SALE
3 FLAT FRAME, 1-4; 2-3's on Keeler near Irving Park, natural fireplace on 1st floor, steam heat stoker, full basement, garage, storms and screens, good transportation, near schools. Income $100.00 and 1 flat for owner. Immediate possession of 1 flat, back porch. No agents.
PA 5-4204
ITASCA — For the discriminating buyer: CHARMING 7 ROOM NEW FRAME RESIDENCE. Exclusive section; surrounded by houses of distinction; spacious grounds; forced air gas heat; 3 large bedrooms; 2VŽ baths; double garage; den 1st floor; 2nd porch. Immediate possession. Furnishings available. Call owner at ITASCA 352; 405 Lombard Road.
CHICAGO, ILL FOR BEST RESULTS m ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP W,
COOKING, Light General ® , work. Adults. Other day| Lovely room, bath, refers ^ Phone FOrest
STENOGRAPHEB
VERY LIGHT DICTATE ONE GIRL OFFICE . PLEASANT WORKI^" CONDITIONS ^ EXCELLENT SALM' 37% HOUR WEEft.
MONARCH^MACHlf®
TOOL CO.
622 W. WASHINGTOll RAndolph 6-4295
Must be conscientious and experienced^ If interested in security m we have several openine
SEVERAL TYPIST General Office
Working conditions No monotony—dive^ii ^ Excellent company b®"
McMASTER - CAB* SUPPLY CO.
640 W. LAKE ST
Don't gcrniMt wfA A#' thf odds oro ogoW
FEMALE HELP WANTED
----
WE HAVE SEVERAL OPENINGS
for
STENOGRAPHERS - TYPISTS
and
GENERAL OFFICE WORKERS
Working Conditions Ideal in Modern Air-Conditioned
Opportunity for Advancement	' ,
HAr 7«
K
prei %
Stel 140: VI1
hčei k Vrši i2( Ste' Sho ja: var
No
Beg U ie koj
la
oče (3r 8e in
Call Mr. J. M. Arnlson
HELP WANTED MALE
SKILLED MEN ONLY
FITTERS •
EXPERIENCED FOR STRUCTURAL STEEL AND PLA''^ WORK — ALSO LAYOUT MEN , ,
APPLY
KROPP STEEL CO. 1129 HARRISON ST., ROCKFORD, ILL
K
In
FACTORY HELP
NO EXPERIENCE NECESSARY
WE NEED IN OUR PACKING ROOM
3 STEADY. ABLE-BODIED MEH
WHO ARE WILLING TO WORK
THESE ARE GOOD PERMANENT JOBS!
DAYS — SOME OVERTIME — GOOD STARTING
ADVANCEMENT ACCORDING TO ABILITY g EMPLOYEE BENEFITS — 7 PAID HOLIDAYS A PAID VACATIONS SEE MR. TABOR
STANDARD BRANDS. INC.
2133 W. PEHSHING ROAD
Savings Accounts Insured Semi-Annual Dividends
aXIZENS FEDERAL SAVINGS
AND LOAN ASSOCIATION
1542 South Halsted Street Chicago Heights,
Phone SKyllne 4-4700