GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 9. junija 1959 LETO VI., ŠTEV. 44 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu in organizaciji okrajnih upravnih urganov ORGANIZACIJA OKRAJNIH UPRAVNIH ORGANOV , Organizacija upravnih organov ^krajnega ljudskega odbora je bila “Oločena z odločbo okrajnega ljudskega odbora z dne IV sept. 1956. “kladno z razvojem komunalnega Sterna, s prenosom pristojnosti na jjpcinskc ljudske odbore s priklju-«”ijo bivših okrajev Kočevje in ‘fbovlje okraju Ljubljana ter na Podlagi poznejših predpisov pa se y organizacijska struktura okrajnih “Pravnih organov spreminjala, od-“Osno dopolnjevala, tako, da je da-Pos drugačna kot pa je bila leta 1956, .je bila sprejeta zgoraj navedena oločha. . V smislu sedaj veljavnih statu-Jrnih določil je okrajna uprava sc-'avljena iz naslednjih upravnih or-sanov: 16 tajništev (glej shemo), ’ inšpektoratov, 2 zavoda (Zavod za Planiranje in Zavod za statistiko) iCr prosvctno-pedagoške službe (ki 10 organizirana v obliki upravnega Moda), 7 katastrskih uradov in Ve» Samostojnih uprav (Uprava za gozdarstvo in Uprava za ceste, ki ni upravni organ v ožjem smislu). Od junija 1956 so bile izvršeno r* Upravnih organih naslednje organizacijske spremembe: . L Dne tl. julija 1958 je bilo ponovljeno Tajništvo za občo 11 a V0 kot temeljni upravni* organ jenskega odbora. V delovno pod-Ua J0 *eSa tajništva spadajo uprav- o zadeve iz okrajne pristojnosti na Lu.r°Cju izvajanja predpisov o or-0r» Zaciji in sistemizaciji okrajnih u^evanje smotrne organizaci-lllRtii(fllliVlv lokalne uprave, boljših Ucjj oela in pravilnejše sistemi-l'0zt)_.< ‘‘lovnih mest. o čemer bo še MpC,Kovora: Jhad«;?® *8oraj navedenih zadev pa [‘'linj,-'' v sklop tega tajništva Še Ulov o-odministrativne službe 2 1 Pisarna, ekonomat). biv;I* decembra 1957 so bila ‘‘ga Tajništva za gospodar- stvo, ki je obsegalo vse gospodarske panoge, ustanovljena tri nova tajništva in sicer: Tajništvo za industrijo, obrt in promet, Tajništvo za blagovni promet in Tajništvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Ta reorganizacija je bila potrebna zaradi tega, ker je Tajništvo za gospodarstvo opravljalo upravne zadeve iz pristojnosti petin svetov (Sveta za industrijo, Sveta za tržišče, Sveta za obrt, Sveta za turizem in gostinstvo ter Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo) in je bilo eno tajništvo zaradi izredno obsežnega delokroga preobremenjeno. Zato se je iz Tajništva za gospodarstvo formiralo več tajništev za področje posameznih gospodarskih dejavnosti. S to reorganizacijo sc ni zvišalo število upravnih in pisarniških uslužbencev, ki so bili porazdeljeni iz prejšnjega Tajništva za gospodarstvo v novo ustanovljena tajništva. 3. Dne lt. julija 1958 je bilo ustanovljeno Tajništvo za stanovanjske zadeve. To tajništvo je bilo ustanovljeno zaradi velikega obsega stanovanjskih zadev v okrajni pristojnosti (pritožbe zoper prvostopne stanovanjske odločbo) in pa zaradi obsežne stanovanjske problematike, ki naj bi jo tajništvo sistematično proučevalo. To tajništvo pa je ostalo samo na papirju, ker je ostalo nezasedeno. Zato je referat za pritožbe proti prvostopnim stanovanjskim odločbam zaenkrat v sklopu Tajništva za komunalne zadeve, ki tudi izdaja drugostopne stanovanjske odločbe. 4. Dne 27. decembra 1957 je bilo ustanovljeno Tajništvo zn gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala s pristojnostjo izvrševanja vseh upravnih in gospodarskih zadev iz okrajne pristojnosti na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala, s posebnim namenom proučevanja problematike proizvodnje gradbenega materiala. Tudi pri ustanovitvi tega tajništva se ni zvišalo število uslužbencev, ker se je to tajništvo formiralo z nekaterimi uslužbenci iz Tajništva za urbanizem. 5. Dne 21. novembra 1958 se je v smislu zakona o šolstvu preimenovalo bivše Tajništvo za šolstvo in izvenšolsko izobraževanje v Tajništvo za prosveto. Hkrati se je v smislu navedenega zakona ustanovila namesto prejšnje šolske inšpekcije prosvetno-pedagoška služba v obliki upravnega zavoda ter z večjim delokrogom in širšimi nalogami. kot jih je imela prej šolska inšpekcija. 6. V drugi polovici leta 1957 se je v smislu navodila o organizaciji gozdarske službe v okraju in občinah izvedla reorganizacija oziro- uprave za gozdarstvo za zadružne in zasebno gozdove pa so prevzele gospodarske poslovno zveze, ki so se organizirale v Ljubljani, Kočevju, Rakeku, Kamniku in Litiji. Okrajna uprava za gozdarstvo jo po reorganizaciji ostala v glavnem upravno-inšpekcijski organ. Poleg tega pa izvršuje tudi naloge okrajnega ljudskega odboru v zvezi z upravljanjem gozdov, ki so splošno ljudsko premoženje. V zvezi z upravljanjem okrajnega gozdnega sklada pa opravlja okrajna uprava vso strokovno, pisarniško ter računovodsko službo za okrajni gozdni sklad. 7. Z ukinitvijo okrajev Kočevje ma prilagoditev gozdarskih organov po tem navodilu. Ukinjeni so bili gozdni revirji, ki so bili do tega časa neposredni operativni organi okrajne uprave za gozdarstvo za eno ali več občin skupaj. Ustrezno temu navodilu so del upravnih funkcij prevzeli večinoma referati Uprave za gozdarstvo v občinah kot organizacijske enote oddelkov ali odsekov za gospodarstvo. Operativ- in Trbovlje se je zvišalo število kane posle od bivših revirjev okrajno tastrskih uradov pri okrajnem ljud- VABILO na 10. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 10. skupno sejo obeh zborov, ki bo v petek, dne 12. junija 1959 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red 1. Poročilo o delu Svetal za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. 2. Poročilo o organizaciji in delu uprave. 3. Predlog za sprejem Poslovnika uprave okrajnega ljudskega odbora. 4. Odlok o določitvi dohodnine v stalnem znesku v okraju Ljubljana za leto 1959. 5. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane. 6. Odlok o določitvi maksimalnih stopenj občinskega prometnega davka za občine v okraju Ljubljana. 7. Dodatni odlok o ožjih gradbenih okoliših na območju občin Ivančna gorica, Lašče, Loška dolina, Litija in Vrhnika. 8. Odredba o določitvi maloprodajnih cen za sveže meso. 9. Odredba o določitvi maloprodajnih cen za mleko. TO. Razveljavitev -odločbe občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste o ustanovitvi trgovine na pravila. 11. Potrditev zaključnega računa za leto 1958 bivšega okraja Trbovlje. 12. Potrditev zaključnega računa Okrajnega Investicijskega sklada za leto 1958. 13. Potrditev predračuna dohodkov in izdatkov za leto 1959 Komunalne banke Ljubljana. 14. Sprememba delitve ostanka presežka dohodka za leto 1958 Komunalne banke bivšega okraja Trbovlje. 15. Garancije. 16. Sklep o zagotovitvi sredstev za gradnjo stanovanj borcev NOV v Ljubljani. 17. Sprememba Pravilnika o plačah uslužbencev Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO. 18. Potrditev Pravilnika o plačah, napredovanju in delovnem času uslužbencev Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. 19. Sprememba Pravilnika o plačah uslužbencev in delavcev Zavoda za zaposlovanje invalidnih oseb v Ljubljani. 20. Potrditev Pravilnika o organizaciji specialistične službe v zdravstvenih domovih okraja Ljubljana. 2V. Odprava aktov o razlastitvi. 22. Predlogi za razveljavitev nacionaliziranih nepremičnin. 23. Predlog za sklenitev kupne pogodbe glede nepremičnene v k. o. Trbovlje. 24. Revizija katastra in katastrskega klasiranja zemljišč. 25. Odločba o preimenovanju Doma učencev v gospodarstvu Mekinje-Kamnik v Vajenski dom v Mekinjah. 20. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija soba št. 11/1 (telefon 22-121 int. 207). Predsednik OLO dr. Marijan Dermastia 1. r. skem odboru tako, da imamo danes 7 katastrskili uradov in sicer: 2 katastrska urada v Ljubljani (Katastrski urad Ljubljana I. in Katastrski urad Ljubljana II.), Katastrski urad v Kamniku, Katastrski urad v Grosupljem, Katastrski urad v Kočevju, Katastrski urad v Trbovljah in Katastrski urad na Rakeku, za čigar ustanovitev je že vse pripravljeno in se pravkar ustanavlja. 8. Due l. januarja 1957 je pričelo poslovati Okrajno javno pravobranilstvo kot poseben organ okrajnega ljudskega odbora, ki zastopa premoženjsko-pravne pravice in obveznosti okraja, občin in okrajnih ter občinskih zavodov. 9. Dne 15. aprila 1959 je bilo imenovano Okrajno disciplinsko sodišče v smislu člena 99. novega zakona o javnih uslužbencih, ki sodi kot disciplinsko sodišče I. stopnje vse uslužbence upravnih organov ljudskih odborov, uslužbence okrajnih sodišč in uslužbence zavodov in organizacij nad katerimi izvršujejo nadzorstvo okrajni organi okraja oziroma občine. Novo imenovano disciplinsko sodišče ima torej v smislu zakona o javnih uslužbencih širšo pristojnost kot pa jo je imelo staro disciplinsko sodišče pred izdajo zakona o javnih uslužbencih. Na ta način se je od leta 1956 izpopolnjevala odnosno spreminjala organizacija upravnih organov okrajnega ljudskega odbora in je danes takšna, kakršna je prikazana v shematični tabeli. To organizacijsko strukturo bo treba v smislu za-ključkov%Zveznega izvršnega sveta o osnovnih načelih za organizacijo uprave v ljudskih odborih in v smislu zakona o splošnih načelih za organizacijo organov uprave ljudskih odborov, ki bo pravkar sprejet, no novo proučiti in po potrebi tudi spremeniti. To delo, ki se je pravkar začelo, bo opravljeno v letošnjem letu na podlagi študija, analiz in zaključkov, ki jih bo ugotovila OM služba. V svrho boljše organizacije, racionalizacijo in boljših metod dela bo to ena izmed glavnih nalog v letošnjem letu. DELOKROG OKRAJNIH UPRAVNIH ORGANOV Organi okrajne uprave so izvrševali predvsem naslednje zadeve iz okrajne pristojnosti: 1. reševali so upravne zadeve na drugi stopnji v upravnem postopku (na I. stopnji samo izjemoma); 2. nadzirali so zakonitost dela organov uprave občinskih ljudskih odborov; 5. pripravljali so predpise in ukrepe, ki jih je izdajal okrajni ljudski odbor in njegovi sveti ter so skrbeli za njihovo izvrševanje; 4. opravljali so analitične in organizacijske posle; 5. skrbeli so za napredek posameznih služb in strokovnosti uslužbencev v občinskih upravah. - Poleg tega so opravljali okrajni upravni organi tudi vse administra-tivno-tehnične zadeve, potrebne za uspešno upravno delovanje. Pri izvrševanju upravnih funkcij se okrajni upravni organi zelo razlikujejo med seboj. Nekatera tajništva imajo mnogo opravka z uprav- nim postopkom, nekatera bolj malo, nekatera pa celo nič. V nekaterih tajništvih je težišče dela v analitičnih in organizacijskih poslih. Ker nimamo na tern področju nekih normiranih pristojnosti, je podana nevarnost, da se uprava ne bi vmešala v delokrog organov družbenega upravljanja. Zato morajo okrajni upravni organi usmerjati svoje delo predvsem na upravne zadeve v upravnem postopku (II. inštanca), na nadzor nad zakonitostjo dola občinske uprave, na instruktažo občinske uprave in na*povečevnnje strokovnosti občinskih uslužbencev. V zvezi z reorganizacijo okrajnih upravnih organov v letošnjem letu bo treba pregledati tiste organizacijske upravne enote, ki se pečajo z zadevami, ki nimajo strogo upravnega značaja in pogledati, kaj bi se dalo izdvojiti od upravnih organov (n. pr. služba socialne zaščite, patronažna služba, vzdrževanje cest Itd.). USLUŽBENCI Sistemizacija in zasedba delovnih mest okrajnih uslužbencev Sistemizacija delovnih mest v okrajni upravi je bila določena z isto odločbo kot organizacija okrajnih upravnih organov, to je z odločbo z dne 11. septembra 1956. Glede na kasneje izvedene spremembe in dopolnitve v organizaciji okrajne uprave pa je seveda sistemizacija iz leta 1956 že zdavnaj zastarela in ne odgovarja več sedanjim potrebam. Tudi se število sistemiziranih delovnih mest ne ujema s številom OBVESTILO Obveščamo javnost, da bo imela od 10. junija t. 1. dalje telefonska centrala Okrajnega ljudskega odbora v »Kresiji« naslednji telefonski številki 22-121 21-811 Na navedeni številki kličete vse urade Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center, ki so v Kresiji, Okrajno javno pravobranilstvo ter Mestni arhiv, ki sta na Magistratu. dejansko zasedenih delovnih mest. V zvezi z novo organizacijo upravnih organov bo iudi ena izmed glavnih nalog v letošnjem letu določitev nove sistemizacije po stvarno ugotovljenih potrebah. V letu 1956 je bilo pri okrajnih upravnih organih zaposlenih 418 rednih in honorarnih uslužbencev (574 rednih uslužbencev in 44 honorarnih uslužbencev). Dne 1. januarja 1959 pa je bilo v okrajnih upravnih organih zaposlenih 365 rednih uslužbencev (v tajništvih is obeli zavodih 263 uslužbencev, v 7 katastrskih uradih 54 uslužbencev, pri Upravi za gozdarstvo, Okrajnem javnem pravobranilstvu in Senatu za prekrške 46 uslužbencev) ter 44 honorarnih uslužbencev, luko, dn znaša celotno število 407 uslužbencev. V tem številu ni 6 nerazporejenih uslužbencev bivšega okraja Kočevje (2) in bivšega okraja Trbovlje (4), ki so v bolniškem staležu in jim ni možno odpovedati službe. Ako primerjamo število uslužbencev z leta 1956 s številom uslužbencev v začetku leta 1959 ugoto-tjmo, da število uslužbencev pri okrajnem ljudskem odboru ne narašča, odri. se še eclo zmanjšuje. Treba je namreč upoštevati, da smo po priključitvi okraja Trbovlje in Kočevje prevzeli oba katastrska urada v teh dveh okrajih s 15 uslužbenci. Po letu 1956 je bilo ustanovljeno tudi Okrajno javno pravobranilstvo s 5 uslužbenci, ki ga preje ni bilo. S 1. januarjem 1959 smo prevzeli tudi 12 uslužbencev Senata za prekrške, ki so bili do 31. decembra 1958 nn plačilni listi Državnega sekretariata za notranje zadeve. Vsega skupaj je bilo prevzetih 32 uslužbencev. Dejansko znižanje števila uslužbencev napram letu 1956 je 43. Znižanje števila uslužbencev okrajne uprave pa je treba premo-triti še z drugega vidika. Odprav- ljeni okrajni ljudski odbor Kočevje je imel nn dan 31. avgusta 1957, torej neposredno pred odpravo 105 uslužbencev, okrajni ljudski odbor Trbovlje pa je imel pred odpravo 99 uslužbencev. Oba odpravljene okrajna ljudska odbora sta torej imela skupno 202 uslužbenca. C9 prištejemo k temu številu še Število uslužbencev v letu 1957 pri okraj* nem ljudskem odbor Ljubljana, ki je znašalo 418, potem je bilo na območju sedanjega okraja pri vseh treh okrajnih ljudskih odborih 620 uslužbencev. Od 1. januarja 1959 pa opravlja vse posle Iz okrajne pristojnosti, ki jih je popreje opravljalo 620 uslužbencev, samo 407 uslužbencev. Absolutno zmanjšanje števila uslužbencev okrajne uprave napram letu 1956 je 213 uslužbencev. Sistemizacija in zasedba delovnih mest pri občinskih upravnih organih Medtem, ko smo prej ugotovili, da se je Število uslužbencev v okrajni upravi znižalo, pa ugotavljamo, da se je število uslužbencev f občinskih upravah zvišalo. Ob ustanovitvi komunalnega sistema v latu 1955 je imelo 32 oočin, kolikor jih je bilo takrat v sedanjem območju okraja Ljubljana, 625 rednih In 22 honorarnih uslužbencev, skupno 647 uslužbencev. Potem pa se je število uslužbencev zviševalo iz leta v leto in je bilo dne 1. marca 1959 pri 29 občinah (3 občine so bile med tem odpravljene) 1156 rednih in 83 honorarnih uslužbencev, skupno torej 1239 uslužbencev. Torej se je od leta 1955 do leta 1959 število občinskih uslužbencev zvišalo za 592 ali skoraj za 100%. Res je, da so z nadaljnjim prenašanjem pristojnosti v letu 1957 občine prevzele velik® novih upravnih zadev, res pa j® tudi, da prevzem novih pristojnosti ni v sorazmerju s porastom števil® uslužbencev. Zvišanje številu uslužbencev gre v veliki meri na račun nizkega strokovnega sestava občinskih uslužbencev in nepreštudiran® organizacije dela. Na občinah *8 vodno vlada mnenje, dn sc lahko * kvantiteto lahko nadomesti kvaliteta. Spričo teh ugotovitev je ena U' med važnih nalog v letošnjem le*8 pregled in analiza delovnih mest v občinskih upravnih organih, nato P® vzpostavitev boljše organizacije občinskih uprav in določitev nove sistemizacije. Priprave za pregled j® analizo organizacije in metode dela na občinah so v teku. Strokovni sestav uslužbencev okrajne uprave Od 363 rednih uslužbencev v okrajnih upravnih organih ima 80 uslužbencev dejansko visoko (fakultetno) izobrazbo, 26 pa priznano visoko (fakultetno) izobrazbo, skupaj torej 106 uslužbencev z visokošolsko izobrazbo. Dejansko višješolsko izobrazbo ima 7 uslužbencev, priznano 8, skupaj torej 15 uslužbencev z višješolsko izobrazbo. Z dejansko srednješolsko izobrazbo je 91 uslužbencev, s priznano 88, skupaj torej 179 uslužbencev s srednješolsko izobrazbo. Z dejansko nižje-srednješolsko izobrazbo je 58 uslužbencev. s priznano 5, skupaj forej 63 uslužbencev z nižjesrednjcšolsko izobrazbo. V letu 1958 je bilo na sistemiziranih delovnih mestih 29,2°/o uslužbencev z visoko (fakultetno) izobrazbo, 4,1 % z višješolsko izobrazim, 49,3% s srednješolsko iz- obrazbo in 17,4% z nižjesrednj®' šolsko izobrazbo. (V letu 1957 pa j8 bilo z visokošolsko izobrazbo 27,2 % z višješolsko izobrazbo 0%, s srednješolsko 42,1 % in z nižjo srednj8' šolsko izobrazbo 30,7'%.) Iz gornjih ugotovitev posnern8' I mo, da se je odstotek uslužbenc®’ j z visoko in višješolsko izobrazb dvignil napram letu 1957 za 6,1 pri uslužbencih s srednješolsko '1‘' obrazbo pa zn 7,2 %. Stanje usl”*' bencev z nižjo srednješolsko j*' obrazbo pa se je znižalo zn 15,1 Te številke so za strokovni sest®* uslužbencev v okrajni upravi ze* ugodne. Kvalitetni dvig uslužbe® cev v okrajni upravi gre nn rnč11, pravilne kadrovske politike v zve s sprejemanjem novih uslužben®*; v upravne organe okrajnega U"1^ skegn odbora. Strokovni sestav uslužbencev občinskih uprav ■ Od 1135 rednih uslužbencev, ki so prevedeni v nazive (21 rednih uslužbencev nima naziva, ker je postopek še v teku), je 83 uslužbencev z dejansko visoko (fakultetno) izobrazbo in 122 s priznano visoko izobrazbo, skupno torej 205 uslužbencev z visokošolsko izobrazbo. Z dejansko višješolsko izobrazbo je 9 uslužbencev, s priznano 12, skupaj torej 21 uslužbencev z višješolsko izobruzbo. Z dejansko srednješolsko izobrazbo je 271 uslužbencev, s priznano 573, skupaj torej 844 uslužbencev s srednješolsko izobrazbo. Z dejansko izobrazbo od V. do VII. razreda srednje šole je 154 uslužbencev. Z dejansko nižjo srednješolsko izobrazbo jc 319 uslužbencev, s priznano 428, skupaj torej uslužbenec z nižješolsko izobn>zKg Z osnovnošolsko izobrazbo jc 1 uslužbencev. je Manj kot 8 razredov srr uslužbencev z visokošolsko iz°',r,|)0 bo, 38.1 % s srednješolsko izobr® in 50.7% z nižjo srednješolska obrazbo. d<* Iz gornjih ugotovitev izhnj®- fl/i je strokovni sestav uslužbence občinah nižji od strokovnega sestava uslužbencev v okrajni upravi. Predvsem jc treba ugotoviti, da je Odstotek uslužbencev s srednješolsko izobrazbo skoraj enak (okraj %, občine 50,2 °/o), pač pa je v okrajni upravi večji odstotek z visoko (fakultetno) izobrazbo in z v«ješolsko izobrazbo (okraj 33,5 %>, občine 12,2 %). Poleg tega je v Okrajni upravi z nižjo srednješolsko izobrazbo samo 17,4 %, pri občinah Pa 37,6%. Potemtakem lahko ugotovimo, da So tudi občine v strokovnem sestavu Uslužbencev napravile od leta 1955 dalje precejšen napredek. Strokovni sestav uslužbencev se polagoma izboljšuje, čeprav seveda še daleč ni tak, kakršnega bi $i želeli. Stremeti je treba, da sc napravi selekcija pri uslužbencih z nižjo srednješolsko izobrazbo in osnovnošolsko izobrazbo, ker je odstotek teh uslužbencev previsok. Strokovni sestav uslužbencev je treba izpopolnjevati predvsem z uslužbenci s popolno srednješolsko izobrazbo in z uslužbenci z višješolsko izobrazbo, ne na toliko z uslužbenci z visokošolsko izobrazbo. Strokovno izpopolnjevanje uslužbencev Uprana in druge šole, tečaji in strokovni Izpiti Pri strokovnem izpopolnjevanju Uslužbencev lahko ugotovimo, da se aQQes sistematično vzgoja usluž.ben-?ev za upravo vrši v Upravni šoli, prednji ekonomski šoli in Šoli za socialne delavce. Posebno Upravna *9la ima za strokovno izpopolnjevanj8 upravnih uslužbencev velik po-reD- Slušatelji sc o njej zelo po-llvalno izražajo. U okrajne uprave obiskuje Upravno šolo 12 uslužbencev, od ka-erih je eden izreden. Sedem slu-ntv •'*cv 3C Pravkar končalo II. let-8|k in bo v mesecu juliju diplomi-a‘0, To bodo tudi prvi diplomanti ,e šole. Vsi diplomanti v letošnjem etu bodo porazdeljeni na občine, ?Zcu dveh, ki se bosta vrnila v krajno upravo. S tem sc bo na ob-'lah izpopolnila občutna vrzel pri yekaterih vodilnih delovnih mestih. i J°li bodo ostali 3 uslužbenci, ki 1,9 diplomirali prihodnje leto. V jtošnjem letu se bo vpisalo v to „i 0 Predvidoma 9 uslužbencev tz rrHjne .in občinskih uprav (iz krajne uprave 1, iz občinskih 8). , Uslužbenci občinskih uprav sicer kažejo zanimanje za to solo in bi 8 tudi radi vanjo vpisali, problem ?a. J8 v tem, da ončine vsakega s|užbenca, ki gre na šolanje po-lici y/° 'n se zat° hranijo dati - ‘‘ali 4 na občine, ostali tri je del, SP vrnili na svoja prejšnja ^ 8 mesta v okrajno upravo, iitieb i , za socialne delavce smo V let,, /'khižbence, ki so diplomirali ha Dva od teli sta zaposle- 0krn,„t>h<'n>. eden pa se je vrnil v Jho upravo. Ihje Vi'” l,s*u'žhencev okrajne upra-P,8anih na Bkonomsko-pravni teh L kot izredni slušatelji, od $8hislroPr ocenjenih 18 uslužbencev ali 1,9 %>, z oceno »se odlikuje« je bilo ocenjenih 274 uslužbencev ali 29,1 %>, z oceno »zadovoljuje« je bilo ocenjenih 645 uslužbencev ali 68,4% in z oceno » ne zadovoljuje« 6 uslužbencev ali 0,6 %. V okrajnih in občinskih upravah in okrajnih in občinskih ustanovah ie bilo skupno ocenjenih 1394 uslužbencev, od teh: z oceno »se posebno odlikuje« 41 uslužbencev ali 2,9 %, z oceno »se odlikuje« 441 uslužbencev ali 31,7%, z oceno »zadovoljuje« 901 uslužbencev ali 64,7% in z oceno »ne zadovoljuje« 11 uslužbencev nli 0,7%. Ocenjevanje javnih uslužbencev, ki je bilo vpeljano v letošnjem letu je načelno prav gotovo koristen element v uslužbenskem sistemu. Koristno je zaradi tega, ker je povzročilo večjo prizadevnost uslužbencev pri delu in večjo skrb zn strokovno izpopolnjevale. V praksi se je namreč pokazalo, da jemljejo uslužbenci ocenjevanje zelo resno in da zelo reagirajo na ocene. To so načelne ugotovitve. Ce pa hoče biti ocenjevanje pozitiven element v uslužbenskem sistemu, pa mora biti seveda sistem ocenjevanja tak, da se na podlagi njega lah- ko ugotovi realna slika strokovnosti in prizadevnosti uslužbenca. Teli elementov pa naš ocenjevalni sistem nima. Zato je imela Komisija za ocenjevanje velike težave in je zaradi pomanjkljivega sistema ocenjevanje vplivalo preje negativno kakor pa pozitivno na uslužbence. Sistem ocenjevanja je zgrešen- v načelu, ker je vpeljal samo tri pozitivne ocene, kar pa je odločno premalo, da bi sc s tem lahko podala realna diferenciacija strokovnosti uslužbencev. Zato sem mnenja, da bi moralo biti v ocenjevalnem sistemu več ocen. Le z več vrstami ocen bi se lahko dosegla realna podoba strokovnosti in prizadevnosti posameznih uslužbencev. Ker pa v letošnjem sistemu ocenjevanja nismo imeli več ocen, zato tudi to ocenjevanje ne predstavlja realne slike strokovnosti in prizadevnosti uslužbencev. Dejstvo je namreč, da je vse polno uslužbencev, ki sicer po svojem delu in prizadevnosti ne zaslužijo ocene »sc odlikuje«, po drugi strani pa tudi ne zaslužijo samo ocene »zadovoljuje«. V praksi se je namreč pokazalo vse polno primerov, ko bi morala ocenjevalna komisija oceniti uslužbence z oceno »prav dobro« ali »dobro«, katerih pa v našem ocenjevalnem sistemu ni. Letošnje ocenjevanje je bilo izvedeno prvikrat in ni Čudno, če je imelo tudi razne pomanjkljivosti. Prihodnje leto pa je treba ocenjevalni sistem izpopolniti in ga izboljšati ter uzakoniti tako, da bo dal objektivno in realno sliko usluž-benčevega dela in strokovnosti v teku leta. Skrb za reševanje stanovanjske stiske uslužbencev Na skupni seji obeh zborov v decembru 1956. leta je okrajni ljudski odbor sprejel sklep o osnovnem ologu in o najetju posojila za na-up stanovanj za okrajne uslužbenec in za reševanje javnih interesov. Na podlagi tega sta bili sklenjeni z Zavodom za stanovanjsko izgrnd-djo dve pogodbi zn nakup stanovanj. Do sedaj je bilo dozidanih 56 stanovanj In je bilo 30 stanovanj dodeljenih okrajnim uslužbencem, ostalih 26 stanovanj pa je bilo razdeljenih za reševanje javnih interesov. Stanovanja se uslužbencem dodeljujejo s sodelovanjem sindikalne podružnice okrajnega ljudskega odbora. Politika dodeljevanja stanovanj uslužbencem mora biti takšna, da dobijo stanovanja predvsem uslužbenci, ki s svojo prizadevnostjo in uspehi, ki jih imajo pri delu, stanovanje tudi zaslužijo, ne pa da igrajo pri dodeljevanju teh stanovanj vlogo socialni momenti. V nasprotnem primeru bi se okrajni ljudski odbor, ki daje za nakup stanovanj ogromna finančna sredstva, znašel brez stanovanj In s slabimi uslužbenci v upravi, ki pa jih ne potrebuje. Za dodeljevanje stanovanj je bila sestavljena tudi prioritetna lista prosilcev. Pri sindikalni podružnici se trenutno nahaja še 47 prošeni za stanovanja. V letošnjem letu bo v smislu pogodbe na razpolago še 17 stanovanj, od katerih jih bodo določeno število dobili uslužbenci, določeno število stanovanj pa bo uporabljenih zn reševanje javnih interesov. Pravkar bo sklenjena preliminarna pogodba z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo za 90 novih stanovanj, ki bodo dozidana v letih 1960, 1961 in 1962, ki se bodo dodeljevala po istih načelih. Istočasno z reševanjem stanovanjske stiske uslužbencev iz upravnih enot okrajnega ljudskega odbora pa bo treba pričeti reševati tudi stanovanjsko vprašanje uslužbencev okrajnih ustanov in zavodov, ki niso bili doslej zapopadeni pri razdeljevanju stanovanj iz tega stanovanjskega fonda. UPRAVNI POSTOPEK V preteklem letu so okrajni upravni organi prejeli v postopek skupaj 69.912 upravnih zadev, od katerih odpade 1281 zadev za reševanje no drugi stopnji. Od skupnega številu prejetih upravnih zadev na prvi stopnji odpade na Tajništvo za notranje zadeve 54.270 zadev, na Tajništvo zn socialno varstvo (pritožijo na odsek zn invalidsko varstvo) 6317 zadev, na vse ostale temeljne enote pa 8044 zadev. Kvaliteta dela in ekspeditivnost v reševanju upravnih zadev pri okrajnih upravnih organih sta bili zadovoljivi in jc v tem pogledu treba zlasti omeniti Tajništvo za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, ki ima najkvalitetnejše odločbe. Seveda pa sc je upravni postopek na II. stopnji pri nekaterih tajništvih tudi po nepotrebnem zavlekel in bo treba v bodoče paziti, da bo postoke ekspe-ditivnejši. V letu 1958 so vsi občinski upravni organi prejeli v reševanje 66.808 zadev iz upravnega postopka, pri čemer niso upoštevane davčne in stanovanjske zadeve. Napram letu 1957 ko so občinske uprave prejele v reševanje 53.517 zadev, se je število upravnih zadev dvignilo za 65%. To povišanje sc da razložiti z dejstvom, da so bile priključene ljubljanskemu okraju 4 občine odpravljenega okraja Trbovlje in da so se tudi v letu 1958 razširile občinske pristojnosti. V dveh letih po hveljavitvi zakona o splošnem upravnem postopku .sc je tudi razčistil pojem upravnih zadev, kur jc izboljšalo realnost statističnih poročil o upravnih zadevah. Od upravnih zadev je bilo rešenih 97%, le 3% zadev je ostalo nerešenih, do-čim je v letu 1957 ostalo nerešenih 5 % upravnih zadev. Zoper izdane odločbe jc bilo vloženih skupaj 2315 pritožb (2.5%) od katerih odpade 1381 pritožb, ki so jih reševali upravni organi OLG na drugi stopnji, 934 pritožb pa so rešili občinski upravni organi v lastni pristojnosti v smislu 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Čeprav je pri reševanju mirovnih zadev že opaziti napredek v smislu načel zakona o splošnem upravnem postopku, je vendar upravni postopek še vedno zelo pomanjkljiv in čestokrat ne ustreza predpisom zakona, kar velja zlasti za odločbe, ki v mnogih primerih ne ustrezajo zakonitim predpisom. Čestokrat iz spisa ni razvidno kako sc je postopek razvijal, oziroma je naravnost razvidno, da je postopek pomanjkljiv, ker niso bila izvršeni.) vsa v zakonu zahtevana dejanja. Se vedno je dokumentacija pomanjkljiva, tako, da spis čestokrat obstoja le iz strankine vloge in rešitve. To se dogaja predvsem v socialnih zadevah pri podeljevanju socialnih podpor. Tudi zunanja oblika odločb in njeni sestavni deli pri večini občinskih upravnih organov ne ustreza predpisani obliki. Odločbe sc neredko izdajajo v obliki dopisa, posamezni njeni deli se med seboj ne ločijo, pravni izrazi so v nasprotju z izrazi v zakonu. Tudi vsebinsko posamezni deli v odločbah ne ustrezajo zakonu o splošnem upravnem postopku. Izreki niso krotki in jasni, temveč pogosto vsebujejo tudi dele, ki spadajo v obrazložitev id* pa se z izreka ne vidi točna pravica stranke. Obrazložitve so preveč pavšalne in pogosto brez navedbe ugotovljenega dejanskega stanja, dosledno pa se v obrazložitvah ugotavlja, da v ugotovljenem dejanskem stanju ni naveden materialni redpis. Tudi pravni pouk jc često* rat nepopoln ali celo napačen. Ozka specializacija referentov no ozek krog poslov ima za posledico ne samo nezadostno izkoriščenost uslužbencev marveč tudi zastoj V delu. Administrativna inšpekcija za* paža v občinskih upravah, ; delala priročnik vseh obrazcev <*-ločb in sklepov iz Zakona o sP*° i nem upravnem postopku, tako d<* več nejasnosti, kako naj odl°%. nli sklep oblikovno izglodata, j priročnik je bil izdan v Po6<,\| brošuri. Na žalost pa se oož*".V,, upravni uslužbenci tega priročn*^ še vse premalo poslužujejo v v6lle, dan ji praksi, ker je število odlo*j, z oblikovnimi in formalnimi u*1« knmi še precejšnje. ^ Pomoč občinskim upravni«* ,, ganom dajejo tudi ostali okraja* l| somi organi s tem, da pomagaj6 delu občinsko uprave kjerkoli , pokaže potreba. Tudi resorni upr Ig ni organi ostajajo na občinah % več dni, če delo občinske JfVr |(t zastane na določenem področj** je potrebna pomoč. .n,i Pomoč liri delu daje r0(i 11 s področju komunale, 2 za- 7 v občini Kamnik in 4 v občini ij(,va s področja stanovanjskih za- Logatec. stv ’ . zavodov s področja ždrav- V smislu člena 26 Zakona o jav-i*pr( ,n * zavod s področja obče nih uslužbencih je administrativna yv sem mišljenja, da bi h aia Stalna konferenca most dati Predl0 8 za spremembo te uredbe. Številčni pregled strokovnih kvalifikacij rednih uslužbencev v občinskih upravnih organih po dejanski izobrazbi ln izobrazbi, ki je priznana po določilih ZJU — stanje dne 1. III. 1959 Občina Skupno število uslužben- cev Dejanska izobrazba Priznana izobrazba fak. izobr. v$ja šola sred- nja šola od 5 do 7 razr. sr. š. nižja sr. šola od 1 do 3. razr. sr. šole osnov. šola visoka višja sred- nja nižja 1. Borovnica 15 • 1 2 3 3 3 i 1 5 9 2. Cerknica 45 3 — 9 3 9 3 16 4 — 21 20 3. Dobrepolje 13 1 — 4 1 1 3 3 1 1 6 5 4. Dobrova 20 1 — 5 1 10 1 2 2 — 7 11 5. Domžale 66 4 — 10 9 16 15 12 7 1 25 33 6. Grosuplje 23 2 — 4 7 3 3 2 2 — 8 13 7. Hrastnik 37 2 — 3 5 15 6 6 3 — 12 22 8. Ivančna gorica 32 4 1 5 3 5 6 8 4 — 13 15 9. Kamnik 61 3 — 15 12 9 8 14 4 — 30 27 10. Kočevje 56 2 — 7 4 28 9 6 6 — 31 19 11. Litija 51 2 — 8 7 17 6 11 2 • — 17 32 12. Ljubljana—Bežigrad 60 6 — 18 17 12 6 1 10 — 38 12 13. Ljubljana—Center 126 16 2 43 19 29 9 8 24 2 66 34 14. Ljubljana—Črnuče 14 1 . — 4 2 5 1 1 1 — 7 6 15. Ljubljana—Moste 46 2 1 20 11 8 — 4 3 \ 31 11 16. Ljubljana—Polje 38 3 1 10 4 7 8 5 3 1 20 14 17. Ljubljana—Rudnik 35 5 — 6 1 13 5 5 6 — 15 14 18. Ljubljana—Šentvid 34 2 — 12 1 8 2 9 2 — 23 9 19. Ljubljana—Šiška 56 5 — 19 6 18 4 4 8 — 39 9 20. Ljubljana—Vič 69 7 4 21 12 16 7 2 11 2 43 13 21. Logatec 24 2 — 7 — '9 — 6 2 2 13 7 22. Loška dolina 15 1 — 2 3 3 2 4 1 1 10 3 23. Medvode 16 1 — 5 2 4 4 — 1 — 10 5 24. Ribnica 27 1 — 4 5 9 2 6 1 — 11 15 25. Sodražica 23 2 — 4 2 8 3 4 2 — 9 12 26. Velike Lašče 13 — — — 2 9 1 1 1 2 10 27. Vrhnika 31 1 — 7 2 8 3 8 2 1 19 9 28. Trbovlje 48 2 — 9 7 20 8 2 7 — 23 18 29. Zagorje 41 1 — 8 3 14 4 11 1 — 19 21 Skupaj 1 135 83 9 271 154 319 137 162 122 12 573 428 Številčni pregled rednih in honorarnih uslužbencev upravnih organov občin na območju okraja Ljubljana po stanju dne: Občina L okt. 1955 1. dec. 1956 1. nov. 1957 1. marca 1959 redni usl. hon. usl. Skupaj redni usl, hon. usl. Skupaj redni usl. hon. usl. Skupaj redni usl. hon. usl. Skupaj L Borovnica 12 3 15 16 1 17 14 8 22 17 3 20 2. Cerknica 27 — 27 37 — 37 37 6 43 47 2 49 3. Dobrepolje 5 — 5 10 — 10 10 — 10 12 4 16 4. Dobrava 12 — 12 15 4 19 18 8 26 22 \ 23 5. Domžale 41 — 41 55 — 55 48 13 61 70 13 83 6. Grosuplje 18 — 18 24 — 24 23 3 28 25 3 28 7. Hrastnik 14 — 14 21 — 21 26 26 38 1 39 8. Ivančna gorica 24 — 24 28 — 28 28 14 42 32 — 32 9. Kamnik 52 io 62 49 5. 54 46 19 65 56 8 64 10. Kočevje 16 — 16 34 — 34 48 12 60 54 6 60 11. Litija 27 — 27 48 — 48 39 21 60 50 6 56 12. Ljubljana — Bežigrad 23 — 23 51 — 51 52 7 59 61 — 61 13. Ljubljana — Center 27 — 27 77 2 79 94 15 109 122 9 131 14. Ljubljana — Črnuče 9 — 9 15 4 19 16 6 22 15 — 15 15. Ljubljana — Moste 17 — 17 51 — 51 43 5 48 48 2 50 16. Ljubljana — Polje 19 — 19 34 — 34 39 5 44 38 — 38 17 Ljubljana — Rudnik 20 — 20 34 — 34 38 jr 43 36 2 38 18. Ljubljana — Šentvid 20 — 20 30 — 30 29 6 35 36 — 36 19. Ljubljana — Šiška 28 — 28 56 6 62 53 7 60 59 -r. 59 20. Ljubljana — Vič 22 — 22 61 — 61 59 8 67 68 2 70 21. l.ogatec 17 — 17 23 — 23 22 5 27 25 6 31 22. Loška dolina 7 — 7 12 — 12 10 2 12 16 — 16 23. Medvode 16 — 16 13 3 16 15 3 18 17 6 23 24. Mengeš 9 — 9 13 — 13 17 4 21 — — — 25. Moravče 10 — 10 11 — 11 13 3 16 — — — 26. Radeče 15 — 15 26 — 26 26 — 26 —r — 27. Ribnica 16 — 16 19 4 23 20 4 24 27 3 30 28. Sodražica 15 — 15 19 — 19 19 — 19 23 — 23 29. Velike Lašče 13 — 13 13 — 13 - 13 — 13 14 1 15 30. Vrhnika 23 — 23 34 — 34 28 9 37 34 1 35 31. Trbovlje 31 31 30 3 35 32 5 37 52 52 32. Zagorje 20 9 29 32 4 36 36 5 41 42 4 46 Skupaj 625 22 647 991 38 1029 1011 210 1221 1156 83 1239 žira to službo samo ena izmed ljub- pomoč z vseh pravnih področij: ljanskih občin. V Ljubljani sl pred- upravnih, civilnih in kazenskih, stavljam to pisarno za pravno po- Treba bi bilo ugotoviti, katere pomoč kot večjo, modernejšo pisarno, deželske občine nameravajo ustano-v kateri bodo delali pravniki s po- viti to službo in katera občina v trebno prakso in odvetniki, ki ima- Ljubljani, da se lahko prične z orga-jo pravico zastopati stranke. V tej nizaqijskimi pripravami. V Ljublja-plsarni bi bilo treba zbrati pravnike, ni je namreč že na razpolago določe-kl so specializirani za posamezna no število odvetnikov, ki so priprav-področja pravnih zadev, tako da bo- ljeni stopiti v take pisarne in skledo državljani lahko dobili pravno niti z občinami pogodbe. POSLOVNIK UPRAVE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA selili v poslopje v Zupančičevi ulici, kjer so sedaj občinski uradi občine Šiške. Zato bi bilo nujno potrebno, da se' pospešijo dela na občinski stavbi občine Šiška in bi bilo zelo koristno, če bi Občinski ljudski odbor Šiška izposloval pospešitev gradbenih del v takšni meri, da bi na dan Republike lahko slavili otvoritev njegovih prostorov v novi občinski zgradbi. Dokler bodo v Kresiji uradni prostori občine Center, tudi ni možno napraviti določenih organizacijskih sprememb v okrajni upravi (n. pr. ustanovitev strojepisnega biroja, sprejemne pisarne itd.). V neprimernih prostorih delajo tudi uslužbenci Uprave za gozdarstvo v baraki v Črtomirjevi ulici. Devet pisarniških prostorov, v katerih je sedaj Uprava, ne zadošča za normalno poslovanje. Tako n. pr. delajo v sobi, ki meri 3 X 5 m trije uslužbenci, kateri se praktično ne morejo niti premakniti, ker so popolnoma zadelani z omarami in arhivskim gradivom. Arhiv je zaradi pomanjkanja prostora spravljen v zabojih, kar tudi zelo otežkoča normalno poslovanje. Vprašanje bo rešeno, ko bo za Upravo dozidana nova stavba. PRAVNA SLUŽBA ZA POMOČ DRŽAVLJANOM Republiška Ljudska skupščina je konec maja, po poročilu, ki ga je dal o delu sodišč predsednik Vrhovnega sodišča, sprejela posebno resolucijo o ustanavljanju pravne službe za pomoč državljanom pri ljudskih odborih. Ta resolucija obvezuje občine in okraje, da prouče, odnosno pregledajo možnosti za ustanovitev take službe. Pisarne pravne pomoči pri ljudskih odborih so nova institucija, ki se pri nas šele uvaja. Zakonita podlaga za ustanavljanje te službe je v Zakonu o odvetništvu iz leta 1957, ki daje v svojem 4. členu okrajnim in občinskim ljudskih odborom pravico ustanavljanja te'službe. O možnosti ustanovitve take službe so razpravljali občinski tajniki na posebnem sestanku. Prišli so do zaključka, da je organizacija take službe potrebna, posebno še v tistih občinah, v katerih ni nobenega odvetnika niti pravnika v občinski upravi Pogoji za ustanovitev te službe na podeželskih občinah pa so drugačni, kakor v Ljubljani. Ustanovitev službe za pomoč državljanom na podeželskih občinah se da rešiti na dva načina: 1. občina lahko sklene s pravniki iz mesta, ki imajo pogoje za izvrševanje te službe, pogodbo, s katero se pravniki zavežejo, da bodo določene dni v tednu na sedežu občine, ob določenih urah, opravljali službo pravne pomoči. Občine, ki v svoji upravi nimajo pravnika, bi tega pravnika lahko uporabile tudi za pravno po-rtioč, ki Jo potrebujejo same zase pri reševanjti različnih upravnih zadev. 2. Občine lahko sklenejo pogodbo z odvetnikom, ki je voljan preseliti se v občino in opravljati službo pravne pomoči ter obenem izvrševati svoj odvetniški poklic. Pogoji za ustanovitev pravne službe v Ljubljani pa se seveda razlikujejo od pogojev v podeželskih občinah. Pred organizacijo službe za pravno pomoč v Ljubljani se je treba odločiti, kje naj bo ta služba: ali naj ima vsaka občina svojo službo za pravno pomoč, ali naj se ta služba organizira kot skupna služba vseh ljubljanskih _pbčln ali pa da organl- Predlog za sprejem poslovnika uprave okrajnega ljudskega odbora, ki ga bo dala Komisija za predpise in organizacijska vprašanja okrajnemu zboru, pomeni uzakonitev načina dela upravnih organov in tehničnih služb. Okrajna uprava doslej še ni imela svojega poslovnika, s katerim bi bil predpisan enoten način poslo- vanja za uslužbence v njenih organih in tehničnih službah. Zato so se nekatera vprašanja reševala od primera do primera z najogi in naročili tajnika. Ta vprašanja pa bodo poslej rešena z določili poslovnika, ki bo veljal za vse take primere in bodo uslužbenci že vnaprej vedeli, kako morajo postopati pri njihovem delu In kakšne dolžnosti imajo. Poslovnik bo n. pr. urejal, kakšen je postopek za odobritev potnih nalogov, ker se je do sedaj dogajalo, da so bili potni nalogi tajniku predloženi v odobritev že po opravljenem službenem potovanju, nadalje bo urejal, kdaj in pod kakšnimi pogoji se dovoljuje delo v izvenuradnem času, ki je lahko plačano, ker so tudi v tem pogledu načelniki hoteli v nekaterih primerih izplačila za nadurno delo uslužbencem, ki pa ni bilo službeno odrejeno, niti ne odobreno. Poslovnik bo nadalje urejal, kakšne so dolžnosti uslužbencev v pogledu strokovnega izpopolnjevanja posebno pisarniških uslužbencev, ker je ugotovljeno, da strojepiske ne napredujejo in da predlagajo v podpis večkrat spise z napakami. Zato se tudi s poslovnikom uvaja obvezno tekmovanje strojepisk v vsakem letu. Nadalje določa poslovnik, kakšen Pregled strokovne Izobrazbe uslužbencev upravnih organov okraja Ljubljana štev. usl. Visoka Višja Srednja Nižja Organizacijska enota dejan. priz. sku- paj dejan. priz. sku- pni dejan. priz. sku- paj dejan. priz. sku- paj 1. Urad tajnika 11 1 1 — — 3 2 5 4 1 5 2. Tajništvo za občo upravo 19 4 2 6 — 1 11 12 1 1 3. Tajništvo za NO 7 — 5 5 — . 1 2 2 —■ 4. Tajništvo za finance 38 4 3 7 — 17 13 30 1 1 5. Tajništvo za industrijo 4 2 1 3 — — — — — — 1 — 1 0. Tajništvo za blagovni promet 9 2 2 4 — — — 3 1 4 1 — 1 7. Tajništvo za kmetijstvo 11 8 — 8 — — — 2 1 3 __ — 8. Tajništvo za komunalne zadeve 10 6 0 6 — — 3 1 4 — 9. Tajništvo za urbanizem 17 8 — 8 — — 4 4 8 1 — 1 10. Tajništvo za gradbeništvo 16 5 — 5 — — — 5 2 7 3 1 4 11. Tajništvo za stanovanjske zadeve 1 1 — l 12. Tajništvo za delo 24 3 4 7 4 — 4 3 9 12 1 — 1 13. Tajništvo za socialno varstvo 18 2 2 4 — — — 2 9 11 3 — 3 14. Tajništvo za šolstvo 26 4 1 5 — 4 4 13 2 15 2 — 2 15. Tajništvo za kulturo z' 5 3 — 3 — — — l 2 2 — — — 16. Tajništvo za zdravstvo 6 2 — 2 1 — 1 1 — 1 2 — 2 17. Zavod za plan 19 6 1 7 — — — 5 6 11 1 — 1 18. Zavod za statistiko 22 1 1 2 — — — 7 7 14 5 1 6 19. Katastrski urad 1. 8 — 1 1 2 2 2 1 3 1 1 2 20. Katastrski urad 11. 17 1 3 4 1 1 2 1 4 5 6 _ 6 21. Katastrski urad Kamnik 5 — — 1 1 2 1 3 1 — 1 22. Katastrski urad Grosuplje 5 — — 1 1 1 1 3 — 3 23. katastrski urad Kočevje 8 — — —- — 2 1 3 5 — 5 24. Katastrski urad Rakek 4 — —. — 1 — 1 3 — 3 25. Katastrski urad Trbovije 7 — — _ — — — 1 — 1 6 — 6 26. Uprava za gozdarstvo 2/. Pravobranilstvo 26 6 — 6 — — — 11 7 18 2 — 2 5 3 — 3 — — — — 1 1 1 — 1 28. Senat za prekrške 15 8 — 8 — — — 1 1 2 5 — 5 Skupaj 363 80 26 106 7 8 15 91 88 179 58 5 63 Pregled štipendistov, ki jih štipendirajo organi OLO Ljubljana oziroma biv. OLO Kočevje in OLO Trbovlje Dajalec štipendije Fakultete 8 _ $ t fiijiii žalili i = ob višje šole 3 f 3 $1 :f a srednje šole S 3 i & |1 O Urad tajnika Tajn. za finance Tajn. za urbanizem Tajn. za kmetijstvo Tajn. za zdravstvo Tajn. za šolstvo Tajn. za kulturo Uprava za gozd. blv. OLO Kočevje biv. OLO Trbovlje 3 3 9 3 I I I 21 1 Skupaj 9 9 17[ 1 j 3 3 j29j 3 I | 5 j 2 | 2 | 1 |l5j 1 1 1 1 1 •nora biti postopek pri določenih opravilih n. pr. za predložitev aktov V podpis predsedniku, kakšne so dolžnosti uprave v zvezi s sejo ljud-okega odbora, kakšen je postopek za Izvršitev vseh sklepov, sprejetih od ljudskega odbora in od svetov itd. Skratka poslovnik utrjuje dolžnosti, ki jih imajo uslužbenci pri njihovem delu ln uvaja večjo disciplino, kot je bila doslej. S poslovnikom! se uvaja tudi pravni kolegij, ki ga doslej nismo imeli, za katerega ustanovitev a se je pokazala potreba, kap je več-rat treba V spornih pravnih vprašanjih zavzeti določena stališča v praksi. Poslovnik bo vsekakor pripomo- gel k bolj urejenemu, učinkovitejšemu ln zakonitejšemu delu uprave. Končno bodo v poslovniku tudi določene sankcije za uslužbence, ki se ne bi ravnali po določilih poslovnika. Da se bodo uslužbenci spoznali z določili poslovnika, bo odrejen tudi obvezen študij. OBČINSKI LJUDSKI ODBOBI OBČINA KOČEVJE 227. Na podlagi 5. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih pro-zvodov (Ur. lisi -FLRJ št. 7/58, 28/58 P 39/58), odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati naj višje cene na drobno (Ur. list LRS št. 36/58) in *• in 8. člena temeljnega zakona o Prekrških (Ur. list FLRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Kočevje na ®eji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. nosnih ra 1958 sprejel ODLOK o evidenci in kontroli cen Prepoved zvišanja cen na drobno Industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug 1. člen Cene industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug no območju občine Kočevje ne smejo j111 višje od cen, ki so veljale no Han 30. septembra 1958. 2. člen Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, gostinska podjetja lr> gostišča, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju ebčine Kočevje, pri katerih se ponvijo upravičeni razlogi za povišanje cen, so dolžne predložiti utemeljene prijave za povišanje ecn svetu / ‘>LO, ki je pristojen za blagovni Pzomct. Prijavi za povišanje ecn morajo ”?spodarske organizacije iz prejš-lpga odstavka priložiti novo in •aro kalkulacijo ter prepis zaključnega računa za prcleklo leto. za na 3. člen l, Svet Obl.O, ki je pristojen 'agovni promet, mora izdati /'lavo gospodarsko organizacije iz ‘ elenn tega odloka rešitev nujkas- :,;ie v roku 15 dni po prejemu pri lave, Ce za re- ,] ^e svet ObLO, ki je pristojen jj.ngovnV promet, ne izda svoje -ve v predpisanem roku, lahko go-^aiurska organizacija prodaja od-, ,s,no opravlja storitve in usluge po 'Javljenih cenah. , Evidenca in kontrola cen določenih proizvodov, storitev in uslug 4. člen V-ivcdc se evidenca in kontrola hv iZa aaslednje industrijske pro-stor-i ’ živila, obrtne in gostinske čj,, in usluge na območju ob-e Kočevje: zn vse vrste tkanin in obutve; ltc,|, za vse kmetijske pridelke, za 80 dogovorjene odkupne c) za jajca"Tsurovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavne nadomestke, kakao, sir in kis; č) za vse obrtne storitve in usluge; d) za dajanje brane- abonentom v gostinskih podjetjih in gostiščih. 5, člen Evidenco cen vrši upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, kontrolo cen pa tržni inšpektorat občinskega ljudskega odbora. 6. člen Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice ter gostinska podjetja in gostišča (glede dajanja brane abonentom) na območju občine Kočevje, ki prodajajo predmete oziroma opravljajo storitve in usluge iz 4. člena tega odloka, so dolžne, d« prijavijo cene po stanju 30. septembru 1958 v roku 10 dni na predpisanem obrazcu upravnemu organu občinskega ljud- skega odbora Kočevje, ki je pristojen za blagovni promet. 7. člen Svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za blagovni promet, je pooblaščen, da po potrebi razširi evidenco cen na drobno še na druge industrijske proizvode, živila ln gostinske storitve in usluge, ki so pomembne za preskrbo državljanov. Odredbo, ki jo sprejme svet po prejšnjem odstavku, mora dati v potrditev občinskemu ljudskemu odboru na prvi prihodnji seji. Najvišje cene na drobno določenih proizvodov 8. člen a) Prodajne cene za krompir, suhi fižol, jabolka, orehe v lupinah, suhe slive in suhe gobe oblikujejo trgovska podjetja na drobno in trgovine na območju občine Kočevje s kalkulacijo. h) Trgovskim podjetjem na drobno in trgovinam na območju občine Kočevje se določijo najvišji stroški pri maloprodaji, kakor sledi: 1. zn krompir vseh vrst do 1 din pri kg 2. zp suhi fižol sort: a) struški, tetovski, grndiščanec, češnjevec, enobarvni, drobni in srednji do 10 din pri- kg b) mešani do 5 din pri kg 3. za jabolka I. kvalitete vseli sort do 5 din pri kg za jabolka 11. kvalitete vseli sort do 4 din pri kg za jabolka lil. kvalitete vseli sort do 3 diir pri kg 4. za orehe v lupinah: a) r.n kvaliteto T. do 18 din pri kg b) za kvaliteto 11. do 15 din pri kg e) za kvaliteto lil. do 14 «din pri kg 5. za suhe gobe — nepokirnne: n) za razred I. do 160 din pri kg b) za razred 11. do 130 din pri kg c) za razred III. do 100 din pri kg 6. za sulic slive vrste 95/100 do 20 din pri kg V stroških maloprodaje niso vkalkulirani prevozni stroški. Te stroške vkalkulirajo trgovinska podjetja v maloprodajno ceno na osnovi dejanskih stroškov. c) Za domačo čebulo, sveže goveje meso, sveže svinjsko meso in tropinovo žganje se določijo najvišje naslednje maloprodajne cene: 1. zn čebulo domače proizvodnje do 55 din za kg; 2. za sveže goveje meso do 270 din za kg; 3. za svežo slanino do 320 din za kg; 4. za sveže svinjsko meso do 330 din za kg; 5. za tropinovo žganje v steklenicah 1 liter do 11,60 din za alkoholno stopnjo. Č) Zn vse ostale kmetijske pridelke, ki niso navedeni v prejšnjih točkah tega člena, se določijo najvišji stroški trgovine na drobno do 15®/o v povprečju na nabavno ceno fronco prodajalna. Trgovska podjetja na drobno so dolžna, da blago, ki jc v maloprodaji, označijo z vrsto, kvaliteto in ceno. 9. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, je pooblaščen, da po potrebi spremni najvišje prodajne cene na drobno proizvodom iz 8. člena tega odloka in du določi najvišje cene le drugim proizvodom, ki imajo poseben pomen za preskrbo državljanov. Kazenske določbe t 10. člen Za kaznovanje kršitev določb 1. in 2. člena tega odloka se uporabljajo določbe 6 a in 7. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uf. list FLRJ Št. 7/58, 28/58 in 39/58). 11. člen Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje odgovorna oseba trgovinske gospodarske organizacije na drobno, odgovorna oseba v obrtnem podjetju in zasebni obrtnik odnosno odgovorna oseba gostinskega podjetja in gostišča, ki v določenem roku ne prijavijo cen blaga na drobno oziroma cen storitev in uslug. Končne določbe 12. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«:, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 06/1-5652/15-58. Kočevje, 21. novembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Rigler 1. r. OBČINA LOGATEC 228. Na podlagi 4. točke odredbe p spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Ur. list LRS št. 2/57 in 3/58) je svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Logatec na seji dne 10. marca 1959 sprejel ODREDBO o uvedbi umetnega osemenjevanja 1. Za celotno območje občine Logatec se odreja umetno osemenjevanje krav in telic. 2. Prirodno pripuščanje je izjemoma dovoljeno na območjih sledečih kmetijskih zadrug: t. na območju Kmetijske zadruge Gor. Logatec v naselju Logaška Zibrše; , "^2. nn celotnem območju Kmetij-skih zadrug Trate in Rovte nad Logatcem. 3. Prirodno pripuščanje je izjemoma dovoljeno: , a) za plemenice z območja ose« menjevanja, če to dovoli pristojni veterinar po predhodnem pregledu glede na zdravstveno stanje živali) b) za posamezna območja ali za posamezne plemenice, če je to potrebno v Študijske namene po pred* . hodni odobritvi sveta ObLO, ki J* pristojen za kmetijstvo. 4. V krajih, kjer je izjemoma dp. voljeno priroano pripuščanje, $$ lahko Izvaja tudi umetno osemenjevanje. 5. Veterinarska postaja Logatec jd dolžna zagotoviti redno vsakodnevno osemenjevanje povsod tam, kje* prirodno pripuščanje ni dovoljend. 6. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 04/4-770/10. Datum: 3. marca 1959. Predsednik sveta za kmetij, in gozd. ObLO Dušan de Gleria 1. r. Predsednik občinskega ljudskega odbora) Anton Petkovšek 1. t. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 229. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), točke 1/1 dela C tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 20/59) in 2. točko 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega ibora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. maja 1959 sprejel ODLOK 0 spremebi odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka t. člen 2. točka dela C — storitve tarife odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka (Ur. vestnik okraja Trbovlje št. 9/10-56) se spremeni in sc glasi: »2. Od vstopnic za kinematografske predstave in za druge prireditve, razen za kulturno-umctniške, fizkulturnc in"Športnc prireditve ter za prireditve šolskih predstav, so plača občinski prometni davek v znesku 5 dinarjev od vsake prodano vstopnice«. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 01/1-1997/1-59. Zagorje ob Savi, 27. maja 1959. Nadomesti:jo predsednika občinskega ljudskega odbora Podpredsednik Dušan Kolenc 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 250. Na podlagi 12., 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19/52), 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 15/56) in 3. točke 24. člena statuta občine Ljubljana-Center je občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. aprila 1959 sprejel ODLOK O PRORAČUNE OBČINE LJUBLJANA-CENTER ZA LETO 1959 1. člen Proračun občine Ljubljana-Center za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun: z dohodki v znesku . . , . «.................. 961,965.000 din z izdatki v znesku............................ 961,965.000 „ II. Predračune finančno samostojnih zavodovi z dohodki v znesku.................... 1.279,068.000 din z izdatki v znesku............................ 1.372,490.000 „ s presežkom dohodkov v znesku ................ 6,289.000 „ s presežkom izdatkov v znesku ....... 99,711.000 „ III. Predračune proračunskih skladovi z dohodki v znesku........................... 20,917.000 din z izdatki v znesku............................... 24,417.000 „ s presežkom izdatkov v znesku..................‘. 3,500.000 „ 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih občinskih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 99,711.000 din sc krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen - Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih občinskih proračunskih skladov v znesku 3,500.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 4. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka, ki so gu dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva, ter da določi del presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka Vsebino Vabilo na 10. skupno gejo OLO Poročilo o dolu in organizaciji okrajnih upravnih organov 227 Odlok o evidenci in kontroli con občine Kočevje 228 Odredba o uvedbi umetnega osemenjeva-% n ja občine Logatec 229 Odlok o spremembi odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka občine Zagorje ob Savi 230 Odlok o proračunu občine Ljubljana-Center za leto 1959 največ ena dvanajstina rednih osebnih prejemkov, izplačanih v letu 1959, vendar pa ne več kakor 50•/» tistega dela presežka, ki pride v poštev za delitev. 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 nn novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 6. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se smejo izvršiti le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, ki odobrava potrebna sredstva. 7. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne dodatke, se smejo virmirati le s rejšnjim pristankom sveta za družen! plan in finance občinskega ljpdskcga odbora. 8. člen Občinski organi in zavodi smejo porabiti le 90®/» sredstev,, ki so določena za honorarje v njihovih predračunih na partiji osebnih izdatkov. Za plačila, ki presegajo to omejitev, je potreben pristanek sveta za družbeni plan In finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen Sredstva, ki jih zaVodi za socialno zavarovanje vračajo po 24., 26. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim občinskim organom in zavodom v korist sredstev, predvidenih za kritie osebnih izdatkov, sc lahko uporabijo po predhodnem pristanku sveta za družbeni plan in tinance občinskega ljudskega odbora. 10. člen Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezervo za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna, vendar pa smo razpolagati v vsakem četrtletju le s četrtino letnega plana proračunske rezerve in o tem naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru. 11. člen Svet za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Center je pooblaščen, da na predlog pristojnega sveta porazdeljuje na posamezne občinske organe in zavode kredite, ki so v občinskem proračunu predvideni za nove organe in zavode. 12. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih posameznih proračunskih skladov, sine razpolagati upravni odbor sklada samo po predhodni pritrditvi sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 13. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 150,000.000 dinarjev. 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. Ot/t-5065/t. Ljubljana, 3. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: dr. Štefan Šoba 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI A) Občinski proračun Dohodki: 1. del — Dohodki od družbenega gospodar- stva in od prebivalstva............ 886,531.000 2. del — Dohodki drž, organov in zavodov 4,155.000 3. del — Ostali dohodki............ 8,302.000 4. del — Sredstva iz posojil...... 34,375.000 5. del — Presežek dohodkov po proračunu iz preteklega leta................................... 22,060.000 6. del — Sredstva 6-odstotne rezerve in sred- stva 20-odatotue omejitve od investicij iz leta 1958 ............... 26.542.000 Skupaj: 961,965.000 Izdatki: 1. del — Prosveta in ljudska kultura . . . 222,650.000 2. del — Socialno varstvo................... 62,600.000 3. del — Zdravstvena zaščita................ 19,765.000 5. del — Državna uprava..............• . « 118,235.000 6. del — Komunalna dejavnost 114,767.000 7. del — Negospodarske investicije . . , « 120,100.000 8. del — Dotacije:........................ 130,051.000 — zavodom s samostojnim finan. . , « 99,711.000 — proračunskim skladom ..... 3,500.000 — družbenim organizacijam .... 16,820.000 — gospodarskim organizacijam . . . 10,000.000 9. del — Obveznosti iz posojil in garancije . 83,025.000 10. del — Proračunska rezerva...... 35,000.000 11, del — 6-odstotna obvezna rezerva . . . 56,594.000 Skupaj: 961,965.000 B) Finančno samostojni zavodi Dohodki: 1. Lastni dohodki................. 1.279,068.000 2. Dotacije.................................. 99,711 «00 Skupaj: 1.378,779.000 Izdatki: * 1. Osebni izdatki ................................................... 358,002.000 2. Materialni izdatki....................... . 1.014,488.000 3. Presežki dohodkov................ 6,289.00® Skupaj: 1.378,779.00® C) Proračunski skladi Dohodki : 1. Lastni dohodki ..................................................... 5,081-°°® 2. Dotacije................ 3,500.0® 3. Prenos iz leta 1958 .......... 15,836.0® 'Skupaj: 24,417°°° Izdatki: 1. Osebni izdatki , . ,....'............ — . 2. Materialni izdatki 24,417-0° Skupaj: 24,417.0®°