20 LET SOCIALNE GEOGRAFIJE V SLOVENIJI 
Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je svojo dvajsetletni-
co proslavil 10. decembra 1982 s strokovnim posvetovanjem z zgornjim naslo-
vom. Tema posvetovanja je torej zajela aspekte socialnogeografskega proučeva-
nja, ki so ga na univerzitetnem geografskem inštitutu opravljali številni mlajši 
delavci in zunanji sodelavci, večinoma s Pedagoško znanstvene enote za geogra-
fijo Filozofske fakultete. Inštitut je v teh dvajsetih letih tesno sodeloval tudi s 
številnimi geografi v drugih jugoslovanskih univerzitetnih središčih ter z družbe-
no ali gospodarsko geografsko usmerjenimi inštituti izven naših meja. Zato so 
bili nekateri od njih tudi povabljeni k sodelovanju, kar se je zlasti ob živahnih 
načelnih diskusijah o predmetu, metodah in funkciji socialne geografije pokazalo 
za koristno. Ne glede na vsebinsko raznolikost referatov je bila vsa diskusija 
namenjena zgornji problematiki, veliko je bilo izrečenih dvomov, pomislekov, 
pa tudi iskanj novih poti. Pokazale so se očitne razlike v teoretičnih in metodo-
loških izhodiščih kot posledici več dejavnikov, med katerimi sta samo okolje, v 
katerem raziskovalci delajo, in njihova strokovna usmeritev izstopala. Različnost 
pogledov samo potrjuje že večkrat poudarjeno potrebo po teoretičnih razčiščeva-
njih tudi v socialni geografiji. 
Po predstavitvi razvoja inštitutskega znanstvenoraziskovalnega dela ( V . Klemen-
čič) in programa bodočega dela (I. Piry), so se zvrstili referati z načelno 
problematiko posameznih delovnih področij socialne geografije: prostorskega 
planiranja ( M . Jeršič), proučevanja okolja ( M . Spes in D . Plut), demogeograf-
skih elementov (I. Crkvenčič, A . Malic, M . Friganovic) in o prostorskem kon-
ceptu socialne geografije ( K . Ruppert). Odstopal je samo sicer zanimiv pregled 
sodelovanja makedonskih in slovenskih geografov na področju socialne geografije 
( M . Panov). 
Drugi del posvetovanja je bil namenjen regionalno usmerjenim poročilom, ki so 
obravnavala problematiko agrarnega prostora in proizvodnje (B. Belec, L. Olas, 
D . Kladnik), oskrbe ( M . Pak), turizma in rekreacije ( A . Gosar), načrtovanja 
šolskega omrežja (L. Olas), razvoja podeželskih naselij ( M . Ravbar) in socialno-
ekonomskega razvoja obmejnih območij (I. Piry). 
V času posvetovanja je Inštitut izdal dve publikaciji: Geografsko bibliografijo 
Slovenije za leto 1981 in Rezultate dela Inštituta za geografijo Univerze Edvarda 
Kardelja v Ljubljani, 1977 - 1981. Referati s posvetovanja bodo tiskani v zborniku 
Geographica Slovenica številka 13. 
Mirko Pak 
48