235 ----- Razne reči. * Proti bolšicam na vrtu. Dostikrat narede boišice na zeleujadi veliko škode, ker zlasti mlade rastlinice skoraj popolnoma uničijo. Proti tem mrčesom priporočajo to le : Vzemi deščico, malo širšo, nego so vrste na gredi, ter jo namazi s katranom po eni strani. O pol-danjskem času, ko so boišice najživahnejše, potegni jo večkrat med vrstami. Rastline se stresajo in boišice padajo na deščico ter se prilepljajo na katran. To seveda moraš pa le narediti, ako na svojem vrtu vselej seješ v vrste. Kar je pri umnem vrtnarstvu iz mnogih ozirov edino pravo. * Bršlin, bramba zoper mokre stene. L. Danger priporoča v „Schlesvvig Holsteinisches Monatsblatt fur Garteubau", da ob stenah nasajen bršlin suši zidovje. Sredstvo je poskušeno in cb enem zaljša poslopja. Na- ¦ sadi naj se pa le ob debelih* zidovih, nikdar pa ne ob tenkih, posebno ob takih ne, ki so tako rekcč na goljufijo narejeni iz lesenih križev, vmes pa zid. Bršlinove korenine pokončajo ves les v zidu. Že se je zgodilo, da so Korenine skozi les prerasle ter na drugi strani stene jele poganjati, zid pa se je hotel razrušiti. * Krmi živino o pravem času. Da bode živina uspevala, treba je imeti posode, v katerih se daje krma, Mste, živini je dajati vedno enako mero krme in gledati, da je hr8na dobra, in da se krmi vedno ob istem času. Če je živinče vajeno, da dobi ob petih zjutraj prvikrat jesti, postane nemirno in razdraženo, če mora pol ali še celo eno uro dlje čakati, in zatoraj mu krma tako dobro ne tekne. Če pa mora še dlje čakati, presestrada se živinče, hlastno poželjivo po krmi pade, premalo jo zveči in prehitro polni želodec, kar večkrat močno ovira probavljanje. Če bi bilo daljše vzdržavanje na pr. pri napol-njenji potrebno, naj se potem le polagoma začenja dajati poprejšnja hrana. Ravno tako napačno kakor prepozno, je prezgodnje krmljenje, kar se večkrat prigodi. Živin-četu se ne ljubi še jesti, krmo le premete in nekaj je pokonča, ali se pa preobje. Jako važno je zatoraj, da se živina ob istem času, rekel bi, isto minuto krmi.