94                                                         Slovstvo.
»Abbazia.« Idvlle von der Adria. Von A. v. Schvveiger-Lerchenfeld. Mit 19 Original-Zeich-nungen von L. E. Petrovits. Wien. Pest. Leipzig. Hartlebens Verlag. 1883. 8°. Str. 144. Cena 1 gl. 80 kr. — Naši čitatelji menda ne bodo hodili v Opatijo ; za to imajo premalo denarja in preveč nujnega dela. A vedeti, kaj in kakšna je Opatija, želi pač marsikdo, ker se velikokrat o njej govori in piše. Ta knjiga mu podaje natančen popis in lepe slike, bodisi o Opatiji sami, bodisi o drugih krajih v okolici njeni. Duh knjige je protinaroden in proticerkven. Posebno lepe so slike: pač opomin, da moramo tudi domačini začeti spoznavati,   poslavljati   svojo  domovino.
»Arcbiv f. slavisclie PhilolOgie«, her-ausgegeben von V. Jagic. XIII. zvezka 3. seš. podaje V. Oblakov spis : »Die kirchenslavische Uebersetzung der Apokalvpse (321—361) — prav temeljito razpravo, v kateri nam pisatelj pove vse, kar se je dozdaj o tej reči pisalo. Sam postopa prav kritično in natančno. S tem nam je razbistril po svojih neutrudnih študijah marsikaj o cerkveni slovenščini. — »Die čakavština und deren einstige und jetzige Grenzen« (361—388) dr.M. Rešetarja, je nadaljevanje iz prejšnjih sno-pičev. Za sedaj samo opomnimo, da, kdor čita »Vienac« in »Kat. Dalm.«, naj si le dobro prečita, kaj tukaj piše Rešetar, in uvidel bo, kako so bili neosnovani napadi nanj. Tudi Slovenec našel bode v tej razpravi — soseb v 2. sešitku — marsikatero drobtinico za-se. — »Einige Reden-ken« (388—397) piše V. J. o Rešetarjevi razpravi. V. J. pravi, da ne prenašajmo dualizma med sto in ca iz sedanjosti v preteklost. Du-brovčanov pravi jezik ni bil niti srbski niti hrvaški — ampak slovinski (str. 397.), — Polnisch-russische lntermedien des XVII. Jahrh. je konec daljše razprave A.Rrucknerja. — Sud- und west-slavisch modri. ,blau' (418—433.) — »Kritischer Anzeiger« ima daljšo razpravo A. Pypina: Ueber das Verhaltniss der ruthenischen Literatur zur russischen, in krajšo (napisal V. J.): Tolstoji »Krieg und Friede« in einer kroatischen Uebersetzung, katera je znamenita. Tako piše V. J. (Str. 463.): »Es besteht leider gerade in dieser Reziehung (t. j. v prelaganju) ein weit verbrei-tetes Vorurtheil, man konne eine zweite slavi-sche Sprache, was man zu sagen pflegt, spie-lend erlernen . . .« V omenjeni razpravi se J. V. prav nepovoljno izraža o prestavi A. Ha-rambašiča. Zakaj? Pove mu naravnost, da ni prav prevajal, kar mu tudi dokazuje s citati iz izvirnika in prevoda. — »Kleine Mittheilungen« obsegajo kratko razpravo V. Oblaka »Einige Neu-
IVaše slike.
Ni nam treba govoriti o vsaki sliki posebej, ker nekatere pojasnjujejo to, kar pripoveduje pisatelj z besedami. 0 Prešernovem spomeniku omenjamo samo,   da   je   na lepem pokopališču
bildungen der Conjugation« za nas Slovence prav važno. »Ein spatglagolitisches Predigtfragment« od   K. Štrekelja  in  dve jezikoslovni drobtinici.
Lekše.
»Durch Asien.« Ein Ruch mit vielen Ril-dern tur die Jugend. Von Josef S pili man. S. J. Zvveite Halfte: Japan, China und Indien (Ost-und Siidasien). Freiburg im Rreisgau. Herder-scheVerlagshandlung.1890. Str. XII.+538. Gena 5 gld. 40 kr., vezan. 6 gld. 24 kr. — Dasi naslov pravi, da je knjiga za mladino, vendar rečemo popolnoma resnično, da je knjiga etnografsko delo prve vrste. Veliko narodopisne tvarine je nakopičeno v velikem zvezku, bodisi, da popisuje narode in dežele le splošno, bodisi, da nam slika popotovanja in opazovanja posameznikov, zlasti misijonarjev. Da je pa knjiga nekako posvečena mladini, izvira od tod, da ima veliko slik, skoro na vsaki strani. Tako je ta knjiga v pravem pomenu slika vshodne in južne Azije. Ne morem reči, s kakšnim zanimanjem sem čital živahno in lepo opisovanje n. pr. Japonskega, čudne Koreje itd. Ako je vredna kaka knjiga pisana v tujem jeziku, da si jo nabavi Slovenec, izvestno je ta. Zato ne želimo nič bolj nego, naj bi vsaj dijaške knjižnice, ki tako pogostokrat kupujejo nemške knjige, segle tudi po tem lepem delu, za katero bodo knjižničarju jako hvaležni čitajoči dijaki.
Z istim namenom, da bi namreč oni, ki kupujejo za knjižnice nemške knjige, kupovali le dobre in zanimive, omenjamo tri iz založbe Herder-jeve v Freiburgu (Rreisgau):
»Memoiren eine s Esels.« Von der Grafi a v. Segur, geb. Rostophine. 8°. Str. 284. Prevod iz francoščine — ima 68 jako lepih slik. Lani je izšla 2. izdaja. Od duhovite pisateljice bi se mogli naši povestničarji učiti, kako se piše zanimivo.   Stane 1 gl. 8 kr., vez. 1 gl. 20 kr.
»Der kleine Radetzky.< Eine osterrei-chische Soldatengeschichte. Fiir die Jugend er-ziihlt von Kari Rolfus. 1890. 8°. Str. 96. Pet izvirnih slik. Stane 72 kr., vez. 96 kr. — Ta povest je za mladino jako pripravna, ker nam slika življenje in napredovanje avstrijskega vojaka.
»Beppo« der Lazzaroniknabe. Fiir die Jugend erzahlt von Kari Ro lfu s. 1890. 8°. Str. 128. 4 slike. Gena vez. 96 kr. Reppo je živahen na-poljski deček, ki mora mnogo hudega doživeti. Obe povesti imata lep namen, da kažeta pot do dobre vzgoje, zlasti kako naj mladi človek skrbi sam zase.
Kranjskega mesta, kar je pač mnogim čitateljem
znano.   Postavili so ga   rodoljubi 1. 1852.   Oni
napis,   ki se bere težje  na naši sliki, glasi  se:
Ena se tebi je želja spolnila,
V zemlji domači da truplo leži.
Č4s
Raznoterosti.
„DOM IN SVET!" 1891, štev. 2.
95
Natančno mero spomenika podamo čitateljem ob drugi priliki, ko objavimo spomenik Jenkov z istega pokopališča.
Vir Vipave »Pod skalo.« V trg Vipavo došli popotnik dospe po glavni cesti do gostilne »Adrija«. Krene jo v nasprotno postransko in ozko ulico. Kmalu je na mostiču, ki veže prostor ob cerkvi sv. Marka z nekdanjim mlinom, sedanjo grajsko pilo (žago'K Lep prizor se kaže njegovim očem, prizor, ki mu ga predočuje naša slika.
Ob svoji levici ima ogledovalec veličastno grajščinsko poslopje, kjer bivajo sedaj vipavski uradi. Kaže se mu le zadnja stran z velikim kolesom, ki dviga in naganja vodo v poslopje, in lep cvetlični vrt. Pod nogami pa mu mimo in resno šumi srebročista, zdrava in izvrstna pitna voda »Vipava«. Trije močni vrelci bruhajo vedno dovoli vode na dan. Nad glavnim virom se vidi na višini staro, sedaj zapuščeno žup-nišče in nekoliko više v skrajnem koncu severovzhodnega kota razvalina »Starega grada«. Na desni strani te prijazno pozdravlja lična stavba izmed košatih kostanjev. Pod njimi se razprostira lep prostor, koder ob vročih poletnih dnevih iščejo potrebnega hladila vsakojaki obrazi. Komur ne ugaja mrzla studenčnica, temu gostoljubni krčmarrad postreže's pristnim »Vipavcem«, ali pa tudi s pivom iz mrzle kleti, podskalskih prostorov, ki menda celi okolici dado ime. Razven tega se mladina lahko zabava na kegljišču. Nad njim pa morejo strelci izkušati svoje bistro oko in trdno roko. Kogar pa posebno veseli vožnja s čolnom, privošči si lahko tudi to veselje. In če mu ne ugaja niti to, niti drugo. lahko se umakne zvedavim očem v resnično krasen vrtič na južni strani za malim ovinkom. Izza raznovrstnega drevja in grmičevja nekako otožno pozdravljajo prišleca neukretni kameniti kipi. Nad vso to krasoto pa se dviga gologlavi Nanos, ki se ne zmeni dosti za časi prav veselo in bujno življenje ob svojem vznožju.
Ker nahaja obiskovalec »Pod-skale« na tako majhnem prostoru toliko krasote ob največi vipavski vročini, a prijeten hlad, ker zre njegovo oko pomenljive priče daljne starodav-nosti in ker si poleg tega njegovo srce privošči lahko vsakovrstnega hladila in vedrila: kaj čuda, da je ta kraj tako priljubljen Vipavcem!
Glede na to lepo sliko prelepega domačega kraja — bisera Vipave — smemo le reči: O da bi še drugi domači umetelniki tako poslavili lepo domačijo, kot vrli naš Vrhpoljski!        i. z—n.
Švedi v Pragi. Da morejo umeti čitatelji poslednjo sliko, naj se spomnijo 30 letne vojske, v kateri je Češka toliko trpela. Po njenih lepih livadah je razsajala bojna furija in pokončavala, kar je mogla doseči. Divji Švedi so pridrii celo v mesto Prago. O tem dogodku čitam v stari kroniki iz leta 1780., ki se pa imenuje: »Neue Kronik von Bohmen« (na str. 348, 349):^ »Cesar B^rdinand II. je hotel 1. 1648. odvrniti Švede, da ne bi pridrii na Avstrijansko, zato je zbral vse svoje čete iz vseh svojih dežel, ter jih postavil pod vodstvom Oktavija Piccolominija proti švedskemu vojskovodji Wrangelnu.   Ta  pa  se
je začel ozirati na nezavarovano Češko in je poslal svojega podvojskovodjo Janeza Krištofa pl. Konigsmarka na Češko, da bi se polastil nekoliko mest in nekoliko utrjenih krajev. Ko-nigsmark je vzel Klatowe, Horšuw-Tyn in nekatera druga mesta brez težave. Ana to mu neki odpuščeni cesarski vojni služabnik, Ernest pl. Otto-vvald, razloži, kako lahko bi bilo dobiti tudi Prago. Pove mu, da popravljajo Pražani nekje mestno zidovje, ne da bi tam stražili. Skozi odprtino bi lahko zlezlo toliko vojakov v mesto, da bi vzeli jedna vrata. In res, oni človek sam zleze po noči pred 26. julijem (1648. 1.) s 1000 vojaki, polasti se strachowskih vrat in ja odpre Konigsmarku. Ko so Pražani spali, zasedel je trge in glavne ulice (levega brega) s svojimi vojaki in jim ukazal streljati na vsakoga, ki bi se zjutraj pokazal na ulicah ali na oknih. V prvi zmedi so postrelili okoli štiri sto oseb ali jih ranili. »Feldmaršal« Golloredo je ubežal na čolnu v Staro Mesto, kjer je osnoval nekako obrambo. Švedi se polaste tudi kraljevskega gradu in orožnice ter začno takoj s topovi streljati na Staro Mesto. Potem je prepustil Konigs-mark vso Malo Stran svojim vojakom, ki so plenili dva dni. Dali so prepeljati vse dragocenosti s kraljevega gradu in neizmerno veliko plena v Švedijo. Wittingausko knjižnico, ki je imela stare rokopise, nabrane še od Rosenber-gov in pred kratkim prenesene na praški grad, dalje Konigsmark na ladijah prepeljati na Saško, od tod v Švedijo, kjer jo še dandanes hranijo v Stockholmu.
V Starem in Novem Mestu (na desnem bregu) so pa imeli med tem čas pripraviti se za brambo. Najprej so se zbrali dijaki in skoraj 800 jih je zasedlo breg Veltave in pa most, da ne bi mogel čezenj priti sovražnik. Po njih vzgledu so se ravnali meščani in celo mnihi so se oborožili. Naposled dospe tudi nekoliko cesarskih čet, katere sta vodila Buchheim in Conti, ki je bil jako spreten v streljanju. Konigsmarkje, dobivši nekoliko pomoči oblegal tri tedne pofiška vrata in z 32 topovi streljal noč in dan, a nič ni opravil. Zato jo je mahnil od tod proti Taboru. Med potom je grozno pokončaval. Iz tega vidimo, da so imeli tudi Čehi svoje Turke in da so v vojski grozno veliko trpeli.
Prizor iz tega boja nam kaže naša slika. Predočuje nam mestni stolp (»Dom in Svet« 1. 1890. str. 304.) na Starem Mestu, dalje se vidi mimo stolpa čez Veltavo na Malo Stran, kjer za-gledaš hrib Petrin s Schwarzenbergovim parkom ter tako imenovani »gladovi zid«, ker so ga bili zgradili ob času velike lakote, da je imelo lačno ljudstvo nekaj . zaslužka. Hud boj je tu ob stolpu. Švedi se umikajo — beže, Pražani pritiskajo za njimi.
Za hišo, iz katere streljajo meščani, so dandanes mlini in toplice tik Veltave. Na stolpu mostovem pa je vzidana marmorna plošča, katere latinski nadpis poslavlja hrabrost Praža-nov 1. 1648.
Valvasorjeva knjižnica. V stolni zagrebški knjižnici se nahaja mnogo knjig, ki nosijo na notranji   strani   platnic   Valvasorjev    grb.    Bile   so