strokovnih osnov za rehnični predpis oziroma standarde 
za področje semena in sadik pri Ministrstvu za kmetijstvo, 
" 0 z.Jarstvo in prehrano RS je po zgledu hrvaške, avstrijske, 
~emške, francoske, finske in švedske zakonodaje s tega 
področja začela z delom na dveh področjih: 
_ na pripravi novega zakona in podzakonskih predpisov 
(tematika tega prispevka), 
_ na pripravi tehničnega predpisa oziroma standardov. 
Namen zakona o gozdnem rcprodukcijs kem mate ria lu je: 
_ Zavarovanje gozdnih genskih virov in načrtno ter trajno 
gospodarjenje z njimi, v skladu z Zakonom o gozdovih 
(Ur. L. RS 30/93), z načeli Programa razvoja gozdov v 
Sloveniji (Ur. L. RS 14/96) ter s sodobnimi svetovnimi 
in evropskimi usmeritvami pri gospodarjenju in ohran-
j<tnju obnovljivih naravnih virov. Temelji le-teh so Kon-
vencija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro 1992, 
ratificirana v RS l. !996), Alpska konvencija ( 1993) ter 
Resoluciji o varsrvu gozdov v Evropi (Strassbourg 1990, 
Helsinki 1993). Konvencija opredeljuje varovanje biot-
ske pestrosti na treh ravneh: genski, vrShli in ekosis-
temski. Izvedbeni nivo varovanja gozdnih genskih virov 
je opredeljen v resolucijah S2 in H2, sodelovanje na 
zakonodajnem področju pa v resoluciji HJ. 
- Dosledno uvajanje strokovnega nad.2ora nad izvorom in 
k vah teto gozdnega reprodukcijskega materiala. Doslej 
je bilo slednje delno opredeljeno v Zakonu o semenu in 
sad1kah iz leta 1973, ki velja tako za gozdarstvo kot za 
kmetijstvo in v gozdarscvu nikoli ni dobro zaživel. Pred-
vsem je bil pomanjkljivo dorečen nadzor nad izvorom 
in kvaliteto gozdnega reprodukcijskega materiala. 
- Ureditev in pospeševanje trgovanja z gozdnim repro-
dukcijsklm materialom. Kazalci prometa z gozdnim re-
produkcijskim materialom so naslednji: 
a) Za obdobje 1991-2000 je predvidenih 5-6 mili-
jonov sadik gozdnih drevesnih vrst letno za iz-
polnitev obvez gozdnogospodarskih načrtov in 
sanacijo prizadetih gozdov. 
Iz domače i FIJ ruje pr*se 
b) Leta l 996 je bilo v Slovenijo uvoženo 51 ton in 
izvoženo 122 ton semena gozdnih drevesnih vrst. 
Celotna vrednost uvoza in izvoza je znašala 
548.000 USD. 
- Zaščita interesov kupcev gozdnega reprodukcijskega 
mateliala, predvsem kupcev v pogojih enotnega trga v 
državah, članicah EU. 
Trgovanje z gozdnim reprodukcijskim materialom je 
v EU urejeno s smemica.mi EU. VeUavne smem tee so bile 
sprejete leta 1966, dopolnjene leta 1969 in 1975 in so 
zadnjih nekaj lei v fazi adaptacij. Glavne spremembe, ki 
bodo predvidoma sprejete že leta 1998, se nanašajo na 
kategorije reprodukcijskega materiala (priblizevanje shemi 
OECD), spreminja se seznam vrst, opredeljujejo se tako 
postopki, ki sodijo v zakonodajo držav članic, kot tudi v 
standardi za posamezne kategorije gozdnega reprodukcij-
skega materiala. Smernice omejujejo trgovanje z gozdnim 
reprodukcijskim materialom znotraj EU in so obvezne za 
vse članice EU. Smernice ne posegajo na področje uporabe 
gozdnega reprodukcijskega materiala, ker bi to pomenilo 
poseganje v pravice prostega trga in zasebne lastnine. 
Zaradi čim enostavnejse adaptacije novega Zakona je 
predlog kolikor mogoče usklajen s smernicami EU. Za-
konsko predpisan postopek priznavanja izhodiščnega ma-
teriala, preverjanje izvora, certificiranje, vodenje knjig pri 
nabiralcih, semenarj ih, drevesničarjih in trgovcih je pred-
pogoj za vstop na skupen EU trg, ni pa še zadostni pogoj 
zanj, saj mora zapisano tudi dejansko potekati v praksi. 
Pogoj za skupno trgovanje z gozdnim reprodukcijskim 
materialom v EU je učinkovito izvajanje in kontrola teh 
predpisov preko SLTokovnih presoj pooblaščenih organi-
zacij. Kljub usklajenosti bo ob sprejemu v članstvo po-
trebno k posameznim členom Zakona sprejeti dopolnirve, 
katerih ta hip še ni mogoče vpisati vanj (npr. usklajevanje 
prometa v izjemnih primerih na osnovi sklepa Komisije 
EU- ekvivalent v Sloveniji je Republiška strokovna ko-
misija, dokončen izbor vrst, ki je trenutno v EU še v fazi 
usklajevanja ipd.). 
Prilagajanje gozdarske tehnike sonaravnemu gospodarjenju v slovenskih gozdovih 
Robert ROBEK"'. Bošrjan KOŠIR*"' 
Odpiranje gozdov in raba prometnic ter pridobivanje 
lesa so tiste gozdarske dejavnosti, pri katerih prihaja do 
sprememb gozdnega biotopa in biocenoze, ki lahko po-
vzročajo degradacijo gozdnih ekosistemov in razvredno-
• Asist. mag. R.. R., dipl. inž. gozd., GIS, Večna pot 2, 
LjLJbljana, SLO 
" Doc. dr. 8, K., dipl. inž. gozd., Biotehni~ka fakulteta, 
Oddelek 2a gozdarstvo in oboovljive gozdne vire, Vecna pot 
:-)J, Ljubljana, SLO 
GozdV 55 (1997) 4 
tenje gozdnogospodarskih ciljev. Z naraščanjem stopnje 
mehaniziranosti omenjenih proizvodnih procesov posta-
jajo posegi intenzivnejši in pogostejši, temu primerno pa 
se povečuje tudi kompleksnost posledic ter skupni obseg 
motenj v gozdnem prostoru. 
V Programu razvoja gozdov motnje gozd-o ih ekosiste-
mov zaradi gozdarske dejavnosti niso izrečno opcedeljene, 
očitna paje ambivatenost pri obravnavi odnosa med pro-
izvodnimi in splošnokoristnimi vlogami gozdov. Ker je 
35 
Iz d.omače in tuje prakse 
izvajanje del v veliki večini primerov zadnje in odločilno 
S[J'okovno dejanje pri gozdnogojitveni obravnavi gozdnih 
ekosistemov, je na večih mestih v Programu poudarjena 
potreba po razvoju okolju p1i\agojenih tehnologij ter nji-
hovem usklajevanju z zahtevami splošnokoristnih vlog. 
Poškodbe drevja, ki so neposredno ali posredno pove-
zane z gozdarskimi deli, so evidentifali popisi propadanja 
gozdov v letih J 987. 1991, 1993, 1994 in 1995. V obrav-
navanem obdobju se povprečna poškodovanost gozdov 
zaradi gozdarskih del giblje med lO in 15 %. Popis po-
škodovanosti dreves iz \era 1995 kaže, da so razlike med 
regijami statistično značilne, med sektorji lastništva pa ne. 
Zaradi specifične narave pojavljanja poškodb je zaneslji-
vost teh rezultatov nizka, drugih velikoprostorskih invenn1r 
o tovrstni poškodovanosti pa pri nas ni bilo. 
V okviru ciljnega raziskovalnega programa str~ bila 
podpna dva komplementarna razvojna projekta: 'Mnogo-
namenska raba in okolju prilagojeno dograjevanje omrežje~ 
gozdnih prometnic' in 'Usklajevanje pridobivanja lesa z 
dnJgimi funkcijami gozdov'. Preliminarni rezultati izve-
denih raziskav ponujajo naslednje ugotovitve: 
Varno delo v gozdu je sonaravno 
Ko opredelimo človeka z njegovimi potrebami kot de! 
narave. postane skrb za njegovo varnost pri delu- hutna-
nizacija deJa- ena od zahtev in kriterijev ocene sonarav-
nosti gospodarjenja z gozdovi. Za oceno stopnje humanosti 
dela je znanih že več primemih meri 1 za varnost dela, za 
težavnost deJa in za obremenitev človeka iz delovnega 
okolja. V Sloveniji že veliko vemo o možnostih prilaga-
janja dela človekovim lastnostim in sposobnostim. Tudi 
števi Inc praktične izkušnje so v preteklosti prispevale k 
povečevanju varnosti de!a v družbenih gozdovih, medtem 
ko zasebni laslniki gozdov niso bdi deležni zadostne skrbi 
za učinkovito in varno delo. Gozdarstvo je ostalo najne-
vamejš<~ panoga za zdravje vseh, ki delajo v gozdu. Število 
mrtvih pri delu v gozdu je glede na opravljeno delo ogrom-
no. Reorg<~nizacija gozdarstva je povzročila, daje varstvo 
pri delu manj upoštevano in zato je nezgod pri delu zmeraj 
več. Sodobni podjetniki nimajo dolgoročnih interesov za 
ohranjnnje delovnih zmožnosti osebja, državi se zdi, da 
je vseeno, kako živijo ljudje, ki s.e ukvarjajo z gozdnim 
delom. Program razvoja gozdov v Sloveniji večkrat de-
klarativno navaja hutnanizacUo dela kot pomemben cilj 
in usmeritev, vendar v operativnem programu ni nobenih 
temeljev za doseganje t~h ciljev. 
• Prof. dr. M. L., d1pl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdar~t\"O in obnovljive gozdne vire, Večna pot 
83. Ljubljana, SLO 
36 
- Poškodbe drevja in tal je pri obstoječih tehnologijah 
mogoče in potrebno zmanjševati s kakovostnim gozdno-
gojitven im načrtovanjem in poklicnim izvajanjem del, 
ki upošteva značaj in omejitve uporabljemh tehnologij. 
- Gradnja vsake prometnice v gozdnem prostoru je znaten 
poseg v naravo delovanja gozdnega ekosistema, a tre-
nutno še ni primerno podprta s stroki prilagojenimi merili 
in postopki za zmanjševanje marenj (kodeks izvajanja 
del pri pridobivanju lesa, smernice za načrtovanje, grad-
njo in rabo gozdnih prometnic). 
- Enovitih dopustnih mej negativnih vplivov v našem pro-
storu n 1 mogoče postaviti, potrebno pa je zagotoviti sis-
tem notranjega (pri izvajalcih) in zunanjega (ZGS, in-
špekcija) nadzora kakovosti izvedbe del v vseh gozdovih. 
- Deklarirani potrebi po tehnološkem razvoju ne sleciijo 
potrebni ukrepi za njegovo spodbujanje pri vseh izva-
jalcih del v gozdarstvu. 
- Raziskovalno delo na tem področju mora biti kadrovsko 
in finančno stabilno, povezano z vsemi subjekti v goz-
darstvu ter apllkalivno in ciljno usme1jeno k dejanskim 
uporabni kom. 
Za izboljšanje sedanjih razmer pri zagotavljanju var-
nega del<~. obstaja več možnosti: 
- zmanjšanje socialne solidarnosti pri nezgodah zaradi 
malomarnosti, 
- določanje pravičnih odškodnin za poškodbe pri nezgodah 
in za zdravstvene okvare, 
- izvajanje (nadzor in san ke ioni nm je) že sprejet ih pred-
pJsov, 
- organizirana inšpekcijska dela tudi v wsebnih gozdovih, 
- prenos &kr bi za VJmo dela na ja v no gozdarsko službo, 
- boni ti ra nje izvajalcev tudi glede na slan je varstva pri delu 
in odvzem možnosti pridobivanja del, 
- organiziranje učinkovite lastne službe za varstvo pri delu 
v vseh izvajalskih podjetjih. 
- povečanje ekonomskega interesa izvajalcev in poslovnih 
združenj (zadrug na primer) za varnost dela, 
-zavarovalne premije- cliferencirane po stanju vamosti 
pri delu, 
- močno povečanje možnosti za izobraževanje lastnikov 
gozdov in delavcev o varstvenih ukrepih, zlasti tistih 
vgrajenih v tehniko dela, 
- zahteve sindikatov za izvajanje vseh varstvenih ukrepov, 
Je v naši družbi kdo, ki bo sprožil te dejavnosti? 
Goz.dV 55 (1997) 4