Po?tti?na n t gotovini. Leto št. 69 jpi avmsi vo i_ji< (jija.ua tvnaJ ijev a a — reieroi ^tev 3122 3123 3124. s126 illb insetniii) juueieK: L,juoijana Seien-Ourgova ul — Tel Id 3392 fou. iziuca MariDor slrajsKJ crg tt i - reieton 2455 fooruZnica »Jeije Kocenova ulica Z Teiefoc St 190 Računi pri poSi ček zavodih: Ljubita na tt 17 74» Ljuuiljana, sobota u. marca I94I Cena t Din L. .. .,. 1 V* ■ r ' J " 01 P ' •'•! Mc. J r s-..- ' 1 Izhaja vsa* dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Uredništvo: cjuDljana. Knafljeva ulica o, telet oo 3122. 3123. 3124, 3125, 312«; Manoor, Grajski trg St i. telefon tt 2455. Celje. Stro88mayerjevs ulica ttev L telefon tt 65 Rokopisi ae op rraftaio Vloga v sedanji vojni Spomladanski vojni preokret se je že začel uveljavljati na zapadu, a tudi na afriških bojiščih, dasi manj opazno, manj uč.nkovito Ze nekaj tednov je. odkar so postala poročila iz Libije ne-zan miva, ker javljajo samo o neznatnih spopadih, ne da bi se kakorkoli spremenilo razmerje sil. Mnogi komentarji zaključujejo iz tega, da se je britanska ofenziva sploh ustavila ter da jo general Wavell ne namerava nadaljevati v smeri proti Tripolisu. Med Bengazijem in Tripolisem leži ogromna puščava, segajoča po večini prav do morja, medtem ko je Cirenajka boljša dežela, z dokaj uporabnimi lukami in s precejšnjo pitno vodo. Poznavalci razmer opozarjajo, da je za nadaljnje boje v tem področju tudi letni čas i ako neprikladen zakaj sedaj se začenja doba silne vročine in popolne suše; voje-vanje v takih podnebnih pogojih je več ket težavno. Kar se bo zgodilo še v naj-bližnjih tednih, nam bo brž razkrila bo-ch>čnost, potem pa bo s kopno vojno v tem področju najbrž pri kraju do prihodnje zime. Na bojiščih v vzhodni Afriki pa je stvar manj enotna. Strokovnjaki opozarjajo, da se s prodorom v Abesinijo boji v vročih nižjih pokrajinah neha-va.io pa se prenašajo na višavje, kjer je hladnejše in bolj namočeno in kjer letna doba omogoča večje vojaške akcije tudi spomladi in poleti. Pričakovati je potem takem, da se bodo vojaški napori Angležev še nadaljevali. Borbe se bodo tod bržčas še stopnjevale in se raztegnile še tja v poletje. Ob primerjavi med evropskim in afriškim bojiščem opozarjajo te dni strokovnjaki na velike razlike. Govori italijanskih državnikov so brez ovinkov priznali, da Italija v vzhodno Afriko ne more poslati učinkovite pomoči. V nasprotju s tem pa naglašajo angleški viri. kako je britanskemu imperiju prav bojišče v vzhodni Afriki najbližje. Resnica je, da je britanski imperij razvrščen posebno na gosto ob Indijskem oceanu. Saj se niza venec angleških kolonij in zaščitnih dežel od Egipta do južnoafriškega dominiona, medtem ko se na severnovzhodni in južnovzhodni strani nahajata bogata Indija in Avstralija z otoki. Pred mesci so se zbrali predstavniki britanskih dežel v Novem Delhiju in določili, da bo zana-prej Indija tisto središče, ki se bo v njem in ob njem organizirala celotna britanska imperijska vojna pripravljenost in se od tod usmerjala tjakaj, kamor bo velevala potreba. Ta skupna organizacija je že več mescev na delu in vzhodna Afrika je najbližje torišče za njene izdelke. Drugo središče britanskega vojnega prizadevanja je v Južni Afriki. Prav te dni je britanska propaganda naglašala v poročilih iz Johannesburga, da oboroževalna industrija tamkaj že močno deluje in da že prispeva k vo je vanju v vzhodni Afriki. Vrh tega so poti, ki vodijo po Indijskem oceanu v Rdeče morje, najbolj varne in najbližje. Zdi se, da imajo prav oni, ki trdijo, da leži za sirom sveta raztreseni britanski imperij vzhodna Afrika kakor nalašč, da se na njenih bojiščih zberejo oborožene trume iz vseh imperialnih delov. Saj je prav tam tudi zalaganje armad s hrano ter vojnimi potrebščinami najlažje, po Rdečem morju je iz Indijskega oceana tjakaj najbliže in najvarneje. Podoba je po vsem, da je okrog Abe-sinije pričakovati še velikih dogodkov. Prav tako se zdi, da imajo prav oni, ki trdijo, da bo vojna pomembnost Sredozemlja še naraščala. Dejstvo, da se nahaja angleški zunanji minister Eden tako dolgo na Bližnjem vzhodu, ni toliko važno po svoji diplomatski strani, kakor po vojaški povezanosti. Saj je ž njim na potu šef generalnega štaba, kar tolmačijo kot znamenje, da je težišče razgovorov na vojaški plati. Pogosto se v zvezi s temi in podobnimi razmotrivanji omenja, kako važno vlogo naj bi imel afriški kontinent v celotnem vojnem razpletu. Lani se je po francoski katastrofi resno razmotri-vala možnost, da vdereta sili osi v Afriko ter tamkaj zgrabita britanski imperij. Bilo je to v dobi. ko še ni bilo razčiščeno, koliko premoreta v puščavah in pustinjah avion in tank. Sedaj je stvar že precej drugačna in v vojaških listi merijo sedaj »dostopnost« afriške celine zopet nekako s starimi merili. Naglasa se. da predstavlja orjaška puščava Sahara nepremostljivo oviro za vsakogar, ki bi hotel z vojaškimi silami, četudi z najmodernejše mehaniziranimi in motoriziranimi, prodreti na primer iz Maroka, Alžira ali Tunisa čez puščavo na jug. Zavzetje Gibraltarja potem takem ne bi bilo ak-tuelno podjetje, razen v kolikor ne bi onemogočilo plovbe skozi ožino. Ako bi velesili osi nameravali daljnosežno ofenzivo zoper britanski imperij v Afriki. bi prihajal v poštev samo Egipt, od koder bi bil možen prodor v afriško notranjost skozi deželo ob Nilu. Ako imaio prav strokovni aki s temi ln podobnimi razmotrisvanji, se nam • Ognjeni dež na Plymoufh Napad nemških bombnikov v noči na petek na Plymouth je bil hujši kot vsi dosedanji in vobče eden najmočnejših nemških letalskih napadov na Anglijo Londcn. 21. marca. j. (Ass. Press) Nemško letalstvo si je preteklo noč izb alo za glavni cili svojih napadov južno angleško luko Plymouth. Dasi ie bil P;ymiuth v teku sedanie vojne že večkrat bomba di-ran. vendar ie bil napad minulo noč dosti hujši kot vsi dosedanji in vobče eden najmočnejših nemških letalsk:h napadov na Anglijo Nemška letala so izkoristila zelo ugodno vreme, ter v silno močnih valovih, v katerih ie sodelovalo več sto 'e^al v ni7k:h poletih napadla luko in mesto Porušena je bila cela vrsta stanovanj ki h in poslovnih zgradb m ie našlo ood razvalinami smrt zelo veliko število prebivalstva Število mrtvih in raniencev k' iih še vedne izoodkooavaio iz-xH ruševin neprestano narašča Navzlic silovitemu zapornemu offniu protil°tat«ke"a tomvštva in junaški obrambi lovskih eskader so nemški bombniki uro za "ro s-jaM na mesto in ra^deianie Mnofo liu-ii ie bilo ubitih in ranjenih tudi od ro^iraiočega se zidovia Na stotine liudi ie ostalo brez strehe Napad ie traial do polnoči Razen privatnih poslrpii ie bilo 'aHetih tudi velik«"' število javnih zgradb Zade+e so b^e tud: tri cerkve, ki iih ie nato uničil požar Težke ek^loTivne bomb" so pogodile tudi dv° bolnišnici, med katerim' V>:i,a ena ■no^ro^o^ang že o1-« nr^iSnvVi nanadih E*v» i^mo^ h-mj-> }p riir^-tno po<*od;la PTod-n;šH oddelok Nad o'j-. s0 bomb0 z'H »le dva kinematografa T7 enega ie g'edalstvn še nred na^aH^m odšlo rimg: na i° orič">T po^a+i ^n b--]., v kinu š-> or**d~t'",a K sreči ie bi] ogenj tako naglo oo-ašen da gledaM^o niti ni opazilo v^Hke nevarnosti. Zažigalne bombe so padale na mesto kak"- oe so tudi v pristanišču povzročile rreceišnje razdejanje Bati se ie. da b- število človeških žrtev. ko bodo zaključena reševalna dela. orereišnie Požari k' co izbmhnill v zelo velikem številu, so bi^ v dopoldanskih urah večinoma že nod kontrolo Maniše skupine nem.šk;h bombnikov so preteklo noč ponovno napadle tudi "londonsko področje. Dasi je b'lo na mesto vrženih mnogo rušilnih in zažiga nih b~mb vendar napad ni bil ti=te jakosti kakor prejšnjo noč. Gmotna škoda ni velika, prav tako tudi ne število človešlch žrtev London, 21. marca. AA. (Reuter) Ministrstvo za letalstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata: v noči na ptek so bili napadi sovražnikovih letal manj obsežni kakor prejšnje dni. Ve'jali so v glavnem nekemu m°s4u v jugozapadni Angliji in Londonu Napad na jugozapad-no mesto ni bil dolgotrajen, vendar 'e zanetil nekaj požarov, med njimi neka'ee znatne. Ogeni smo pogosili Po dosrdan.i h podatkih število človešk!h žrtev n' bilo veliko. V Londonu ie bilo 'e malo človeških žrtev in tudi stvarna ?koda j 3 neznatna. Britanska letala so v noči s četrika na petek napadla Lorient v zasedeni Franciji. Plvmouth, 21. marca. AA. (Reuter.) Kralj in kraljica sta obiskala Plvmouth. Kralji si je ogledal pri tej priliki tudi ne- ki torpedni rušilec, ki je pred kratkim prispel iz Amerike. Pretekli teden uničenih 44 nemških letal London, 21. marca. i. (Reuter) Podatki angleškega letalskega ministrstva o sovražnikovih letalskih akcijah v tednu ki se ie končal 15 marca, kažejo da ie bilo v tem tednu nad Anglijo in v b ižini angleških obal uničenih 44 nemških letal Angleško letalstvo ie v teh akcijah izgubilo eno samo borbeno letalo nad angleškim ozemljem Med uničenimi nemškimi letali ie bilo 40 bombnikov in 4 lovska letala 48. napad na Lorient London, 21. marca. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so bombniki vojnega letalstva izvedli napad na oporišče nemških podmornic v Lorientu. Vrženih je bilo mnogo eksplozivnih tn zažigalnih bomb. Napad je bil uspešen. Povzročen je bil en večji požar tn nastalo je mnogo eksplozij. Napad na Lorient je bil 48. v dosedanjem poteku vojne. Včeraj podnevi so izvedla letala obalnega in bombniškega poveljstva več operacij Posamično letalo obalnega poveljstva tipa Bristol-Beaufort je najprej napadlo dva sovražna motorna torpedna čolna v bližini holandske obale. Isto letalo je nato bombardiralo neko nemško tovorno ladjo pri otoku Terscheling ln postojanke topništva na Friz kih otokih. Letalo je pregnalo tudi dve nemški lovski letali tipa Mes-serschmidt 110, ki sta ga skušali napasti. Ob južni obali Norveške je bila s strojnicami obstreljevana neka nemška tovorna ladja. Z vseh teh operacij pogrešajo eno angleško letalo. Koliko letal je dobila Anglija od Amerike London, 21. marca. s. (Ass. Press.) Strokovna revija »Aeropl?ne« poroča, da je Anglija preteklo leto prejela iz Zedinjenih držav skupno 1.875 vojaških letal. Bil je to ogromen napredek napram letu 1939, ko je prejela Anglija iz Aerika samo 390 letal. Ameriške dobave letal so narastle šele v drugi polovici preteklega leta, kar je razvidno zlasti iz dejstva, da je bilo v času od julija do decembra lanskega leta poslanih v Anglijo 1.600 ameriških letal. New York, 21. marca. s. (Ass. Press.) Iz San Diega v Kaliforniji poročajo, da tamkajšnje letalske tvornlce Consolidated Aircraft Co.) pošiljajo Angliji stalno po zračni poti »leteče trdnjave«. 2e doslej je bilo prevzetih 20 orjaških hidroplanov te vrste. Letala so bila poslana deloma na Daljni vzhod, deloma pa v Anglijo. Menzies bo posetil tudi Washi»gton London, 21. marca. j. (Un. Press.) Uradno sporočajo, da bo predsednik avstralske vlade Robert Menzies, ki se mudi sedaj v Londonu, v kratkem iz Anglije odpotoval v Zedinjene države. Na merodajnem mestu zatrjujejo, da bo imel Menzies v Washingtonu razgovore s predsednikom Rooseveltom in zunanjim ministrom Hul-lom. V Avstralijo se bo vrnil Menzies preko Kalifornije in Tihega oceana. Nemško vojno poročilo Razdejanje v plymouthskih pristaniških objektih in (Šokih Berlin, 21. marca. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: V pretekli noči so naše letalske sile z več skupinami bojnih letal uspešno napadle luko Plymouth. Noč je bila tako jasna, da je bilo merjenje z bombami zelo olajšano. Nemška letala so se lahko razvrstila v najugodnejši položaj za dosego najboljših učinkov. V pristaniških objektih in dokih so nastali veliki požari. Pričelo je goreti tudi več ladij. Skladišča s potrebščinami vojne mornarice so bila hudo poškodovana. Druga bojna letala so bombardirala London. Dne 20. marca podnevi so izvidniška letala zelo uspešno bombardirala hangarje in druge objekte na letališčih v južni Angliji. Iz višine komaj 100 m so sesula serijo bomb v neposredno bližino večjega števila lovskih letal, ki so bila razvrščena na vzletiščih. Nadalje je bila zelo učinkovito bombardirana luka Clacton on Sea. Ob južnovzhodni obali Anglije je bila potopljena neka 8000 tonska tovorna ladja, ki so jo tri bombe zadele v krmo ln prednji del. Pri napadu na neki konvoj, ki je bil omenjen v včerajšnjem vojnem poročilu, je bila zadeta še četrta tovorna ladja s 6000 tonami, ki se je vnela. Neki lovilec min je na Severnem morju sestrelil neko angleško letalo. Sovražna letala v pretekli noči niso prodrla nad nemSko državno ozemlje. pokaže v pravi luči tudi važnost Balkana in Egejskega morja. Bližnji meseci bodo pokazali, ali in katere teh napovedi so točne in katere ne. Monakovo, 21. marca. n. (Štefani). Na današnji prvi dan pomladi so tukajšnji listi objavili uvodnike, v katerih se bavijo s pričetkom napovedane nemške ofenzive. Tako naglaša »Mtinchener Neuster Nach-richten«, da se konture velikega nemškega navala na sovražnika že jasno odražajo v doslej objavljenih podatkih. Nemške oborožene sile so dosegle že velike uspehe. O tem pričajo v prvi vrsti množestveni napadi na Glasgow, Hull, Liverpool in London. Angleške luke in ladje so prvi in glavni cilj silnih nemških udarcev. Nemčija je sedaj že pričela prav občutno ln otipljivo reagirati na ameriški zakon o pomoči Angležem. »Miinchener Tageblatt« naglaša, da je to šele pričetek katastrofe, ki se ji Anglija bliža z velikimi koraki. V prihodnjih mescih, ko bo vzplamtela tudi pod-morniška bitka, si bodo Angleži na jasnem o uničujočemu učinku nemškega orožja. Dve nemški oklopnici na Atlantiku London, 21. marca. s. (Reuter.) Z uradnega mesta je bilo danes objavljeno, da sta nemški ladji, ki napadeta v Atlantiku angleške trgovske ladje, 26.000-tonski oklopnici »Scharnhorst« in »Gneisenau«. Kakor je sporočil nedavno v svojem govoru ministrski predsednik Churchill, operirata ti ladji tudi zapadno od 42. meridia-na. Potopljen konvoj ob afriški obaO Berlin, 21. marca AA. (DNB). Vrhovno povefljstvo sporoča- Podmornice, ki operirajo ob zapadni afriški obali ao potopile močno zaščiten konvoj, ki je plul v Anglijo. Potopljenih je bilo za 60 000 ton bro-dovja iz tega konvoja. Berlin, 21. marca. j. (DNB) Naknadno se je izvedelo, da so nemška letala za dolge polete 19. marca napadla 4 trgovinske parnike, ki so pluli v nekem angleškem konvoju. Napad je bil izvršen približno 100 km zapadno od Irske. Ena izmed ladij s približno 7000 tonami se je kmalu nato. ko je bila zadeta, potopila. Neki parnik s približno 5000 tonami je bil hudo poškodovan. Zadeti sta bili tudi dve nadaljnji ladji s približno 5000 odnosno 6000 tonami. Na njih je izbruhnil ogenj in sta bili ladji onesposobljeni za nadaljevanje poti. Razen teh štirih ladij so izvidniška letala nemške armade potopila tudi še neki parnik s približno 5000 tonami. Lizbona, 21. marca. j. (Štefani). Radijska postaja portugalskega mornariškega ministrstva je prestregla SOS klice z angleških tovornih ladij s-Blanc Macnab« in »Mandallay«. Lizbona, 21. marca. s. (Ass. Press). S capverdskih otokov poročajo, da je v bližini otočja neka tuja podmornica potopila neko norveška ladja. Posadka se je rešila na otoke. Odlikovanja v Nemčiji Berlin. 21 marca (DNBi Na predlog vrhovnego poveljnika nemške mornarice velikega admirala Raederja ie voditelj Nemčije imenoval poročnika bojne ladje Kretschmeria za korvetnega kapitana Voditeli Nemčije ie ponovno odlikoval 13 duhovnikov z železnim križcem druge vrste. Od 13 od 1;kovancev se i:h ie 6 odlikovalo kot vojaški duhovniki na bojišču, ostalih 7 oa je pripadalo sanitetnemu oseb ju v neposredni bližini bojišča Rje je parnik „Bremenu London, 21. marca s. (Columbia BS > Današnji angleški listi objavljajo fotogra- fije požara na nemškem prekomorniku »Bremen«. Fotografije so posneli na izvid-niških poletih ponoči angleški letalci. Ugotovljeno je, da se je »Bremen« nahajal v trenutku požara v pristanišču Bremerha-ven. Heinckel: Letala bodo dosegla looo km na uro Berlin, 21. marca. j. (Štefani.) Današnji »Volkischer Beobachter« objavlja izjavo znamenitega nemškega letalskega kon-st-ukterja Heinckela, ki jo je podal nemškemu letalstvu dodeljenim dopisnikom tiska. Heinckel je obrazložil novinarjem letalske sposobnosti znamenitega nemškega vojaškega letala »Heinckel 3«, ki se je zelo obneslo na vseh bojiščih. K tej razlagi je Heinckel pripomnil: »Zdaj smo šele komaj ob začetku novega razdobja v ie-talstvu; letala bodočnosti bodo z lahkoto dosegla brzino 1000 km na uro. Položaj v Holandiji Amsterdam, 21. marca. AA. (DNB). Nemški komisar ze zasedene holandske pokrajine jc izdal uredbo, pc kateri se sme po upravni poti proglašati prck; sod v vsej državi ali v posameznih pokrajinah če to zahtevata javni red in varnost V taksnem primeru nemški komisar pokrajine, v kateri se po upravni poti proglasu preki sod, imenuje posebnega pcoblaščcnca ki mu je podrejena vsa javna uprava in ki zarad- z-vedbe svoje naloge izdaja pravne predpise. Pred naglo sodišče pridejo vse osebe, ki hote sodelujejo pri dejanjih ogrožajo-čih javni red in varnost, ter osebe ki se hote ne pokoravajo določbam nemškega komisarja Nemško vrhovno srdiš^e kot naglo sodišče izreka sodbe po predpisih, ki veljajo v Nemčiji o postopku naglih sodišč. Bardossy v Berlinu Madžarski zunanji minister je prispel včeraj v Berlin Razgovor z Ribbentropom in avdienca pri Hitlerju Berlin. 21 marca. n. (DNB) Danes ob 9. ie prispel z brzov.akom v Monakovo novi madžarski zunanji minister grof Bar-dossy. Na pistaji so ga sprejed zunanji minister von Ribbentrop. zastopniki uprav nih in vojaških oblasti ter narodr.o-socialistične stranke Navzoča sta bi.a tudi madžarski poslanik v Berlinu in generalni konzul v Monakovu Častna četa vojakov ie madžarskemu državn ku izkazala predpisane časti. Nemški zunanji minister ie svojega gosta s postaje spremljal do hotela Regina. v katerem so bili rezervirani apartmaji za madžarskega zunanjega ministra in njegovo spremstvo. Okrog 10 se ie Bardassv cdp?ljal pred spomenik narodno-socialističnih žrtev, kjer je položil velik venec. Ob tei pril ki mu ie izkazala čast četa narodnosocialist'čnih zaščitnih oddelkov. Ob 11 se je grof Bar-dossv v sprem tvu berlinskega p slaoika pripeljali v hotel »Štirih etn h čas?v« k;er ga ie sprejel zunanii minister Ribbentrop Ob tei priliki sta imela drž viika prvi daljši razgovor o katerem ie bilo slu b"^ no obiavlieno da je pot k3l v ze'o prisrčnem duhu Razgovor se ie nanaša na vsa vprašanja, ki se tičajo skupno obeh zavezniških držav. Grcf Bardossv je ostal po svojem prvem razgovoru z nemškim zuoan:im ministrom pri njem na kosilu K obedu sta bila povabljena tudi madžarski poslanik v Berlinu in nemški poslank v Budirr.re-ti. ki se ie pripelial skunai z B^rdossyjem v Monokovo ter večje š'evilo nemških vodilnih osebnosti Ob priliki obeda v hotelu »Štirih letnih časov«, sita nem " ki in madžarski zunanji minister izmenjala prisrčm zdravici. Ribbentrop je v svoji zdravici opozoril na nemško-madžarsko vojno tovarištvo iz časov zadnje svetovne vojne Usoda je obema tovarišema nailožila dolgo trpljenje, toda sedaj ga je zamenjalo tovarištvo de-jonj. Italija Nemčija in Japonska in prijateljske države ki sil, se jim priključile, med njimi kot prva Madžarska, se sedaj bore v dokončni borbi za uničenje poslednjega nasprotnika. V odgovoru je prof. Bardossv naglasil, da se je madžarska vlada zmerom zavedala, da more le daljnosežno in tesno sodelovanje z Nemčijo madžarskemu narodu popraviti zlo, ki je nastalo z njegovo nacionalno katastrofo in mu pripomoči, da doseže svoje pravične cilje. Za Madžarsko je glavna naloga, da sodeluje v duhu najres-ničnejšega prijateljstva z Nemčijo, ki se prav sedaj heroično bori za pravičnejši novi red v Evropi. Popoldne se ie madžarski zunanji minister odoelial v voditeljski dom kjer ga je v veliki dvorani sprejel poglavar nemške države in kancelar Hitler Razgovoru je prisostvoval tudi Ribbentrop. O razgovoru ie bil objavljen kratek komunike ki pravi, da ie kancelar sprejel madžarskega zunanjega ministra v Ribbentropovi prisotnosti v veliki dvorani voditeljskega doma Razgovor ie bil dolg in ie notekel v prisrčnem duhu. Množice Monakovčanov so priredile danes madžarskemu zunanjemu ministru ta- ko pri niegovem prihodu, kakor tudi pozne je. kadarkoli se ie pojavil na ulici, prisrčne manifestacije. Teleki o delu vlade Budimpešta. 21. marca, j (DNB) Madžarski ministrski predsednik grof Pavel Teleki je imel na snočnji konferenci madžarske vladne stranke dve uri traja oč govor, v katerem ie podal prerled dela vlade v okviru pripravljanja raznih novih zakonskih načrtov. Grof Teleki je tudi označil nekatere smernice, po kar'h se namerava vlada lotiti raznih aktualnih problemov. Ob zaključku svojega govora se je dotaknil tudi pot vaoja mad a ske ;a zunanjega ministra Bard ssvia ter ie v tej zveri izjavil, da se to potovanje re nanaša na noben p-sebni dogodek ker je pač povsem naravno, ako madžarrk; zunanji minister, ki ie šele p cd k atkim pr -vzel posle, išče prilike da s° spo na z zunanjima ministroma Nemčija in Itavje, ker bodo ta osebna poznanstva dobro služila skupni stvari. Grof Teleki ie nato omenil u,-=Tepe ki iih ie zadnjič storila vlada Zedinjenih držav proti Madžarski s tem. da je polaž la roko na madžarska d broimetja v Z di-njenih državah ter ie nag a^il. da ni nobenega povrda za vznem rjenje. zakaj Madžarska ie že 12 država k; se i je n_kai takega pripetilo. Madžarska bo že našla sredstva in pota. da bodo ni~ni int ra i zavarovani pred vrako večjo .{kodo. Macuoka bo prispel v nedeljo v Moskvo Tokio. 21. marca j. (Štefani) Potovanje japonskega zunanjega mm:=tra Macuoke v Evtooo napreduje pr dr ločenem načrtu ter pričakuiejo da bo 23 marca Macuoka dospel v Moskve Dne 18. marca je Macuoka s svojim spremstvom prispel v Čito odkoder je takoi nadalieval vožnjo v Irkutsk v Sibiriji, kamer ie prispel 19 marca zjutraj. Macuoka potuje s svojim spremstvom v dveh posebnih vagen;h ki sta bila priključena vlaku, katerega je dala japonskemu zunanjemu min stru na razpolage sovjetska vlada. V Berlin prispe Macuoka naj-brže 26 marca. Tanger priključen Španskemu Maroku Madrid. 21 marca n. (DNB). Danes je bil Tanger tudi forma'no priključen španskemu Maroku. Maroški kalif je v svečanem sprevodu prišel v mesto in proglasil svojo oblast v njem. Nov francoski poslanik pri sovjetski vladi Vichy, 21 marca & Press) Z urad- nega mesta poročajo da je bil dosedanji francoski veleposlanik v Moskvi Labonne odpoklican ter se v kratkem vrne v Vichy. Na njegovo mesto be ze novega francoskega veleposlanika pri rusk- vladi imenovan dosedanji poslani!" pr* kitajski vladi v Cungkingu Henry Cj*>net. Herojski odpor v Kerenu Italijanska vojaka v trdnjavi Kerenu v Eritreji junaško odbija vse napade angleških imperialnih čet — Enako hrabro se drži posadka v zelenici Džarabub v Libiji 1 Kredit! za pomoč Angliji pred senatom Odpor ameriške senatne opozicije popolnoma popusta Rim, 21. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 287. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah v Afriki: V Severni Afriki je sovražnik s podporo topništva spet obnovil intenzivne napade na Džarabub. ki so bili vsi odbiti. V Cire-najki so naša letala bombardirala sovražno pomorsko oporišče v Bengaziju. V Sirti je nemško protiletalsko topništvo 19. t. m. sestrelilo sovražno letalo tipa »VVellington«. Njegova posadka je bila ujeta. Neka skupina naših letal je bombardirala sovražno pomorsko bazo v Sudi na Kreti. Posebej so bile bombardirane ladje v luki. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo tipa »Hurricane«. V Vzhodni Afriki so bili vedno novi poskusi Angležev, da bi prebili naše postojanke okrog Kerena, po vrsti odbiti. Naša letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne baterije. Nastalo je več velikih eksplozij. V pokrajini Gala Si-damu je skušal sovražnik prodreti skozi prehod Dabus, a je bil odbit. Kairo, 21. marca. s. (Reuter). Italijani nudijo pri Kerenu angleški vojski še vedno ogorčen odpor. Posebni poročevalec agencije s>Exchange Telegraph« na bojišču javlja, da so bili boji pred Kerenom ves teden izredno ostri. V napadu in obrambi so bile uporabljene vse vrste orožja. Udejstvovalo se je poljsko topništvo, Italijani pa so nastopili tudi z metalci min, katerih dva so Angleži s posadkami vred zajeli. Zelo so se izkazale škotske čete, ki so odbile enega najhujših protinapadov italijanskih alpinskih čet. Prišlo je do ostre borbe na nož. škotskim vojakom je prišel na pomoč neki angleški midlandski polk, potem pa tudi indijske čete. Skupno so nato Angleži napredovali do dve milji pred vzhodnimi utrdbami pri Kerenu. Zajetih je bilo mnogo italijanskih vojakov. V bojih pred Kerenom igrajo važno vlogo angleški trenski oddelki, ki kljub siloviti vročini neprestano dovažajo vojni material na bojišče. Angleška poročila Kairo, 21. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Eritreja: pri Kerenu so bile sovražniku zopet prizadete težke izgube, ko je izvršil neuspešen protinapad. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov. Položaj se nadalje razvija ugodno. Abesinija: V južnem in vzhodnem delu angleške čete nadalje zasledujejo Sovražnika. Libija: Ničesar poročati, Nairobi, 21. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja danes v svojem službenem poročilu, da so južnoafriške čete iz Džidžige prodrle proti vzhodu ter zavzele mesto Hargeišo ob rneji Abesinije in Angleške Somalije. Operacije z namenom, da se doseže stik z angleško vojsko, ki je zavzela Berbero, se nadaljujejo. Hargeiša leži približno na pol poti med Džidžigo in Berbero. Ce se posreči Angležem vzpostaviti zvezo med obema mestoma, bo zelo olajšana preskrba angleške vojske v Džidžigi, ker je razdalja med Džidžigo in Berbero štirikrat, krajša nego ona med Džidžigo in Mogadisciom. Kairo, 21. marca. j. (Reuter) Znatno število italijanskih čet v bližini Negelija, je prišlo zaracii obkoljevalnih angleških operacij v nevarnost, da bodo zajete. Čete, ki operirajo na zapadu od Javela, na vzhodu pa od Dola, vse bolj stiskajo obroč okrog italijanskih postojank pri Nekeliju. V severni Somaliji so angleške patruljne čete še bolj pojačile svoj pritisk od reke Farfan. Gre za zelo velike predele, ki še niso bili doslej zasedeni. Razni znaki kažejo, da je v tem delu Somalije, ki je bil znan pod imenom »sultanat Mi-jarten« izbruhnila med domačini vstaja. Vse kaže, da Italijani tu ne bodo več dolgo ostali gospodarji položaja. Kairo, 21. marca. n. (UP) Poveljstvo angleškega letalstva je objavilo danes popoldne v svojem službenem komunikeju: Angleške letalske sile nenehoma posegajo v borbo za Keren. Angleška in južnoafriška letala so včeraj, kakor prejšnjega dne, hudo in neprestano bombardirala sovražne čete in postojanke v Kerenu ter v okolici mesta. Pri napadih je bilo odvrženo mnogo ton bomb na sovražne postojanke. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana. »Tragično leto za plutokracijo" Rim, 21. marca. AA. (Štefani) »Popolo d' Italia« prinaša pod naslovom »Razlika v slogu« članek, v katerem pravi med drugim: Vojna osi se bije po docela drugačnem duhovnem in moralnem načrtu. Razlika se zrcali v plamenih. Os ima svojo obliko in deluje v ozračju romanstva in germanstva, to je v ozračju višjega naroda velikih duhov, ki je ves prežet z umstvenimi in moralnimi vrednotami. Zveze Velike Britanije iz leta 1939. so pomenile, kakor zmerom v angleški zgodovini, le izrabljanje vlad raznih narodov, ki so bili podjarmljeni. Angleško-severnoameriška koalicija izraža anglosaško miselnost. Zasluga te miselnosti je, da je zadnjih dvajset let dobila moderna civilizacija pod vplivom Angležev in severoameriškega materializma druge orientacije, ki so ogrožale višji duhovni značaj, dosežen s tisočletnim delom Evrope. Leto 1941., pravi list dalje, bo tragično za plutokracijo. Rim, 21. marca. AA. (Štefani) Pred dvajset leti, piše »Popolo di Roma«, je Musso-lini ublažil socialne razlike in dosegel večje blagostanje delavcev s celo vrsto zakonov, ki jih pozna ves svet. Ko so vsi notranji viri rodili svoj maksimum kljub stalnemu nasprotovanju demokracij in pluto-kracij, ki so skušale preprečiti preporod Italije, so demokracije in plutokracije napovedale vojne proletarski Italiji, ker so slutile, da bi njena moč mogla nekoč ogroziti njihovo bogastvo. Delovanje bogatašev je naperjeno proti delavskim kategorijam, ki streme za boljšo usodo, in zahtevajo, da se jim prizna pravica do življenja. Proti tej sebičnosti se bori italijanski narod. Zmaga je gotova, ker stoji na čelu italijanskega naroda isti mož, ki je 20. marca 1919. govoril v Dalmini delavcem in čigar besed čas ni vrgel v pozabo. ★ Weygand o položaju francoskih kolonij Alžir, 21. marca. j. (Un. Press) General Weygand je zastopniku agencije United Press dovolil razgovor, v okviru katerega je dal nekaj pojasnil glede stališča, ki bi ga zavzela Francija v primeru, da bi se izpremenil položaj v pokrajinah, ki so blizu francoski severni Afriki. Na vprašanje, ali bi Francija smatrala, da je ogrožena severna Afrika ter da jo zaradi tega več ne vežejo določbe pogodbe o premirju, ako bi kaka tuja sila zasedla Španijo, je Weygand odvrnil, da bo o tem odločal edinole maršal Petain. Kar se tiče španskih aspiracij v Afri- ki, je general Weigand odgovoril, da se francosko-španski odnošaji tičejo edinole vlad obeh držav, ter da se bodo vsi problemi, ki so s tem v zvezi, najrajši uredili mirnim potom. Anglija in Irak Bagdad, 21 marca. s. (Reuter). Iraški zunanji minister, ki se je vrnil s sestanka z angleškim zunanjim ministrm Edenom je podal danes izjavo, v kateri prevn. da jc povsem naravno, da je izrabil priliko za razgovor z ministrom Edenom glede odnosa jev med obema zavezniškima državama, Anglijo in Irakom Stopil je v Kairu v stik tudi z drugimi odgovornimi angleškimi osebnostmi. Veseli ga, da so ti razgovori podali novo zagotovilo sodelovanja med obema državama Na sestankih je bil proučen splošni položaj, ter je b'lo ugotovljeno, da bosta Anglija in Irak še nadalje sodelovala v okviru medsebojne zavezniške pogodbe. Irak ima interes, da sam ostane po možnosti izven vojne, bo pa popolnoma izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe z Anglijo. Z albanskih bojišč Vesti, da bi Grki zasedli Tepeleni, netočne Rim, 21. marca. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske beleži v svojem današnjem 287. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti normalno delovanje topništva. Naša letala so bombardirala in v nizkih poletih s strojnicami oustreljevala sovražne čete in obrambne naprave. Grško vojno poročilo Atene, 21. marca. n. (At. ag.) Grško vrhovno poveljstvo pravi v svojem snoč-njem 145. vojnem poročilu: V četrtek je imelo delovanje patrol in topništva omejen obseg. Sovražna letala so bombardirala nekaj podeželskih predelov na Kreti. Škoda je bila neznatna. Človeških žrtev ni bilo. Z albansko-grške meje se je včeraj razširila vest o padcu Tepelenija, odnosno, da so grške izvidnice včeraj ob zori prodrle v mesto. Zastopnik grškega general- nega štaba je te vesti demantiral, češ da niso izšle iz grških odgovornih krogov. V resnici so grške čete včeraj znova odbile množestven napad Italijanov, ki so ga sprožili v dopoldanskih urah. Pri zasledovanju nasprotnika je grškim četam uspelo na več točkah pridobiti nekaj terena in prestaviti svojo prvo črto spet bližje sovražniku. V borbah je bilo ujetih nekaj Italijanov. Atene, 21. marca. s. (Columbia BS) Po informacijah iz grških uradnih virov so Grki včeraj odbili dva močna italijanska napada na 5 km široki fronti na osrednjem sektorju bojišča v Albaniji. Cela italijanska četa, okoli 150 mož, ki je zašla v križni ogenj grškega orožja, je bila uničena. Nobeno grško poročilo doslej ne omenja, da bi bili Grki zavzeli Tepeleni in je torej vest o padcu Tepelenija smatrati kot netočna Po sestanku na Cipru Turški zunanji minister Saradzoglu je včeraj poročal prezidentu Ineniju o svojih razgovorih z angleškim zunanjim ministrom Edenom Berlin 21. marca. n. (DNB.) Turški po- Ankara, 21. marca. s. (Reuter.) Turška slanik v Berlinu Gerede je izročil držav- | vlada je sklenila poslati več poslancev v nemu poglavarju in kancelarju Hitlerju — " temfMm da nreblval" poslanico predsednika turške republike Is-meta Inenija v odgovor na njegovo spomenico. Hitler je poslanika prosil, naj sporoči predsedniku turške republike zahvalo za njegovo poslanico. Carigrad, 21. marca. j. (Un. Press.) Turški zunanji minister Saradzoglu se je po sestanku z angleškim zunanjim ministrom Edenom na Cipru včeraj vrnil v Ankaro. Takoj po povratku je bil sprejet pri predsedniku Ineniju, kateremu je poročal o svojih razgovorih z angleškim zunanjim ministrom. Po tem referatu se je sestala turška vlada k posebni seji, na kateri je Saradzoglu o svojem sestanku poročal tudi članom ministrskega sveta. Kakor zatrjujejo v krogih carigraj^ke diplomacije, je igrala precejšnjo vlogo v razgovorih med turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in angleškim zunanjim ministrom Edenom o priliki sestanka na Cipru tudi italijanska ofenziva v Albaniji. Nadalje sta državnika obravnavala tudi vprašanja obsega angleških dobav vojnega materiala Turčiji in Grčiji, kakor tudi ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti za primer, da bi Rusija na kak poseben način reagirala, ako bi stopila Turčija v vojno. razne dele države v namenom, da prebivalstvu raztolmačijo politiko vlade v sedanjem mednarodnem položaju. izkrcavanje Angležev v Solunu Carigrad, 21, marca. j. (AR.) Pomožne angleške vojne ladje še zmerom izkrcujejo v Solunu močne kontingente angleških čet ter velike količine vsakovrstnega vojnega materiala in orožja. Prav tako se izkrca-vanja nadaljujejo tudi na raznih drugih angleških oporiščih na grškem ozemlju ter na otokih. Glede na to pričakujejo v Carigradu da bo nemška armada vsak tre-notek vkorakala na Grško. Aretacija dveh vohunov v Carigradu Carigrad, 21. marca. s. (Columbia BS.) Turške oblasti so aretirale dva tujca, pripadnika neke velesile, ki sta v uniformah turških častnikov opravljala vohunsko službo v Traciji. Turške oblasti so postale na vohuna pozorne, ker sta oba v častniških uniformah ponovno potovala iz Carigrada na bolgarsko mejo. Francosko nemško sodelovanje Berlin, 21. marca. e. Dejstvo, da je prišlo do sestanka med admiralom Darlanom in nemškim veleposlanikom Abetzom, se tolmači v berlinskih novinarskih krogih zelo pozitivno glede nemško francoskega sodelovanja. Opažajo se znaki, ki kažejo na to, da že obstoji neko sodelovanje med Nemčijo in Francijo in da prihaja to sodelovanje iz praktičnega življenja, kakor tudi 'z zelje francoske vlade, da ublaži usodo zasedenega in nezasedenega dela Francije Na merodajnem mestu je bilo rečeno, da bi bilo zmotno pripisovati sestanku Dar-lana in Abetza značaj manifestacije nadaljevanja montoirske politike ,toda nkratu priznavajo, da nemško francoski gospodarski promet in sodelovanje nista bila nikdar prekinjena. Kljub tej izjavi nemških odgovornih činiteljev je mnogo več znakov, ki pravijo, da je Francija pripravljena računati z realnostjo. šahovski turnir v Rusiji Leningrad, 21. marca. s. Danes prispejo v Leningrad mojstri Lilienthal, Smislov, Bondarevski in Boleslavski, ki se udeleže šesteroboja za šahovsko prvenstvo Rusije, ki se prične v nedeljo. Velemojster Keres je prispel v Leningrad že predvčerajšnjim, prav tako pa tudi Botvinik, ki je pred turnirjem odšel na krajši oddih iz Leningrada. Turnir bo v eni izmed dvoran Zimskega dvorca. Da bodo gledalci laže sledili poteku partij, so bile v dvorani izvršene posebne tehnične priprave Vsaka poteza v partijah bo sproti projicirana na velike demonstracijske deske. Poleg tega pa bo ena izmed radijskih postaj sproti prenašala potek partij in posamezne poteze bo tolmačil bivši državni prvak Levenfiš. Gledalci v dvorani bodo lahko s slušalkami na ušesih spremljali potek partij v Levenfi-ševem tolmačenju, obenem pa bodo sledili pozicijam na demonstracijskih deskah. Švica dobi pomorsko zastavo Bern, 21. marca. AA (Havas). Posebna komisija se bavi s sestavljanjem švicarske pomorske zastave. Zdi se, da se bo zvezni svet v kratkem bavil s tem vprašanjem. Znano je, da konvencija, ki je bila sklenjena v Barceloni L 1921. v načelu dopušča državam, ki nimajo neposrednega stika z morjem, da na svojih ladjah izobesijo lastne zastave. Toda ta novost bo vendar zahtevala pogajanja z zainteresiranimi državami. Tovorni promet v južnem Pacifiku New York, 21. marca. s. (Reuter). Med angleško ln ameriško vlado je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega bodo ameriške in nizozemske trgovske ladje prevzele skoraj ves tovorni promet v južnem Pacifiku, kakor tudi ves promet s Singapurom. Na ta način bo razbremenjena angleška trgovinska mornarica, ki bo lahko vse svoje ladje uporabila v Atlantiku. Ne Izključujejo, da bo promet ameriških ladij razširjen tudi do Indijskega oceana in Rdečega morja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! VVashington, 21. marca. s. (Columbia BS.) Izgleda, da je opozicija v senatu povsem ponehala z borbenostjo proti sprejetju kredita za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala. Opozicijski senatorji so se prepričali, da njihov odpor v nobenem primeru ne bo mogel imeti uspeha. Zato napovedujejo v vladnih krogih, da bo finančni odbor senata že jutri odobril predložene kredite, in sicer najmanj s tolikšno večino kakor sam zakon o posojanju vojnega materiala. Vodja demokratske večine v senatu Barkley je sporočil, da bo tudi plenum senata verjetno že v ponedeljek odobril predložene kredite. Washington, 21. marca. AA. (DNB.) Včeraj je senat odobril proračun za mornarico v višini 4 milijard dolarjev. Obenem je sankcioniral dopolnilni predlog reprezentančne zbornice, po katerem mornarica USA ne sme kupovati konserviranega mesa v konzervah v južnoameriških državah, ampak se mora omejiti na izdelke iz USA. Proračun za mornarico določa gradnjo novih ladij za 1.5 milijarde dolarjev, med njimi 6 bojnih križark po 20 do 25.000 ton in novega tipa drednota. Za nova letala je določenih 350 milijonov dolarjev, še prej je bil senat odobril znesek 345 milijonov dolarjev za pomorske utrdbe. Pred-no bo predsednik Roosevelt podpisal pomorski proračun, da bo še enkrat dobila v razpravo reprezentančna zbornica, da zavzame stališče do Izpreminjevalnih predlogov senata. VVashington, 21. marca. s. (Ass. Press.) Zaradi hudega viharja na morju jahta predsednika Roosevelt »Otomac« še ni mogla zapustiti pristanišča in je predsednik Roosevelt prebil preteklo noč še na Floridi. Cim se vreme izboljša bo ladja odplula na odprto morje. Rooseveltov sestanek s Churchillom ? Carigrad, 21. marca. j. (A. R.) Več new-yorških dopisnikov turških listov objavlja Informacije, da se bo predsednik Roosevelt sestal z angleškim ministrskim predsednikom Churchillom v teku svojega potovanja po morju, ki ga ima Roosevelt v načrtu za bližnjo bodočnost. Odstop nadaljnjimi angleških oporišč New York, 21. marca. o. (United Press). Med Zedinjenimi državami m Anglijo so v teku pogajanja o odstopitvi nadaljnjih angleških oporišč. Sporazumno o tem bo podpisan prihodnje dni. Likvidacija angleških podjetij v Ameriki Budimpešta, 21. marca. j. (Štefani). Xcw-yorški dopisnik lista »Magyarsag« poroča, da bo moTala Anglija v svrho plačevanja svojih obveznosti razen 20 industrijskih | podjetij, ki jih je morala prodati v Ame-j riki, v kratkem likvidirati tudi svoje finančne udeležbe pri ameriških zavarovalnih družbah, da si pridobi potrebnih denarnih sredstev za plačrlo nekaterih novih dobav, ki jih lahko dobi od ameriške industrije samo proti plačilu v gotovini. General Johnson o ameriški politiki ] New York, 21. marca, j (AK). Znani i general Johnson objavlja v listu New Vork \Vorid Telegram« članek, v katerem se bavi z bodočim razvojem ameriške zunanje polit'ke. V svojih razmotrivanjih med drugim ugotavlja, da Zedinicne države še niso dosegle tistega stanje, ko sc sprožijo puške in topovi. Slaba politika bi bila, ako bi Amerika že zdaj pričela o-fi-cielno vojno, ko za to še ni stvrane potrebe Glavni vzrek pa jc, da sc še zmerom ni opredelila Sovictska unija, ki pomeni za nadaljnji razvoj vojne tnega najvažnejših činiteljev. Dokler so Zedinjene države izven vojne, lahko svoj vpliv na Rusije še zmerom mnogo učinkoviteje uveljavljajo, kakt-T pa, če b' se bile tudi že formalno priključile demokratskemu vojnemu taboru Zedinjene države morajo danes upoševati prav vse činitelje. ki jim morejo koristiti, ker ne gre samo za to. da se reši Anglija, marveč gre za rešitev celotnega angleškega imperija Žito in moka za nezasedeno Francijo Ifashington, 21. marca. AA. (Havas). Pomočnik ameriškega zunanjega ministrstva \Vellcs je obvestil francoskega veleposlanika Heyc. da je dobi'! od britanske vlade dovoljenje za svoboden prehod francoskih trgovskih ladij, na kater>h bo žito za Alarseille. Pričal ujejo. da bodo v kratkem izvršene vse formalnost' za prevoz 14 000 ton žita in moke za prebivalstvo v nezasedeni Franciji. Irska za strogo nevtralnost Washington, 21. marca. AA (DNB) Wa-shington Post poroča, da je irski minister za narodno obrambo, Frank Aiken, prispel v Washington na pogajanja zaradi prodaje ameriškega vojnega materiala in letal Irski, kakor tudi zato, da se stavijo na razpolago potrebne ladje za prevoz tega materiala. Minister Aiken je izjavil, da se bo Irska borila proti vsakemu napadalcu, pa naj bo to Anglija ali Nemčija. Na vprašanje, zakaj Irska ne da Angliji na razpolago svojih pristanišč, je Aiken dejal, da je Irska proglasila svojo nevtralnost in jo bo tudi varovala. Če bi odstopila svoja pristanišča Angliji, bi se zapletla v vojno, tega pa irski narod ne želi. Irski narod bo odločno stopil v boj samo v primeru, če ga kdo napade. Če bi Nemčija izvedla napad, bi Irska prosila za pomoč Anglijo. Aikena so potem vprašali, ali bi Irska prosila Nemčijo za pomoč v primeru, če bi jo Anglija napadla. Aiken na to vprašanje ni dal nobenega določnega odgovora, poudaril pa je, da bi v tem primeru Nemčija sama ponudila Irski svojo pomoč. Na vprašanje, ali Irci drže z Angleži, je Aiken odgovoril, da Irci drže sami s seboj, ter je pripomnil, da bi plebiscit pokazal, da je 80 odstotkov prebivalstva za to, da se Ul-ster združi z Irsko. Končno je Aiken dejal, da bo v Washingtonu ostal tri tedne. Izrazil je upanje, da se bo mogel razgo-varjati z Rooseveltom, čim se bo vrnil s potovanja. i drobiž Bukarešta, 21. marca. n. (Štefani). Ministrski svet je imel snoči daljšo sejo, na kateri je razpravljal v prvi vrsti o gospodarskih vprašanjih. Gospodarski minister je dobil pooblastilo, da se poleg tujih strokovnjakov v rumunski industriji lahko namestijo tudi domači uradniki in delavci, tako da se bodo temeljito specializirali. Posebej beleži komunike ugotovitev vlade, da množine blaga, ki se dobavljajo nemški vojski v Rumuniji, ne presegajo normalnih kontingentov, določenih za dobavo Nemčiji v smislu trgovinske pogodbe med obema državama. To ugotovitev razlagajo tukajšnji poučeni krogi kot deman-ti govoric iz nepnjateljskih virov, češ da mora romunsko ljudstvo gladovati zaradi oskrbe nemške vojske z romunskimi pridelku Bukarešta, 21. marca A A. (DNB). Oblasti so začele s kazenskim postopkom proti bivšemu notranjemu ministru Gelmegea-nu, ki je obtožen, da je nezakonito razpolagal z dispozicijskim skladom in da ni mogel podati nobenih dokazov za izdatek 2 milijonov lejev, ki so bili izdani v neznane namene Gelmegeanu je izjavil, da je dal ta znesek bivšemu policijskemu pre-fektu generalu Marinescu. Danes je bil objavljen dekret, ki prepoveduje Židom prestop v drugo vero. Določene so težke kazni za vse, ki bi se proti tem določbam pregrešili, kakor tudi za svečenike, ki bi morebiti pokrščevali 2ide. Odlok naglasa, da gre za obvarovanje čistosti romunske rase. Rusko žito za Slovaško Bratislava, 21. marca. n. (Štefani). Posebna trgovinska delegacija ie danes odpotovala v Moskvo. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na dobave ruskega žita Slovaški. Pričakovati je. da bo sporazum dosežen še ored koncem tega mesca. Sovjetski poslanik pri Petainovi vla-ii Moskva, 21. marca, n (SDA) Ruski trgovinski zastopnik v Parizu Bogomolov je bil imenovan za novega sovjetskega posla, nika pri vladi v Vichvju. Francoske vojne ladje na poti v Indokino Saigon, 21. marca s (Tas) Agencija Domej javlja da prispejo v Saigon v kratkem tri francoske 6.700-tonske, križarke in ena podmornica, ki so že na peti iz Francije v Saigon. 6. marca sta prispeli v Saigon iz Francije dve francoski p<*lmornici. Japonska mladina pri GoebbelsH Berlin, 21. marca. AA (DNB). Propagandni minister dr. Gobbels je sprejel danes dopoldne odposlanstvo japonske mladine, katero vodi ministrski svetnik Koja-me. Dr. Gobbels se je z japonsko delegacijo zadržal v prijateljskem razgovoru in se zanimal za program gibanja japonskega mladinskega odposlanstva. Prvi vlak iz Moskve v Budimpešto Budimpešta, 21. marca, o Iz Moskve je odšel prvi vlak v Bud:mpcšto, kamor bo prispel v nedeljo dopoldne Z njim bodo prepeljali na Madžarsko 56 henvedskih zastav, ki so jih uplenile ruske čete !leta 1848. v vojni z Madžarsko. Nasprotni vlak bo odšel iz Budimpešte na rusko mejo jutri popoldne. Promet med Madžarsko in Rusijo se namreč vrši s prestopanjem in pretovarjanjem na kolodvoru Lavočne, ker so železniške tračnice v Rusiji širše kakor normalne evropske tračnice. Princ Asturski — grof Barcelonski Pet in sedemdeset članov španskega plemstva, ki živijo v Rimu, se je prošie dni udeležilo spominske svečanosti za pokojnim bivšim španskim kraljem Alfonzom XIH. Ob tej priliki se je izjavil Alfonzov sin, princ Asturski o svojih prestolonasled-niških pravicah. Rekel je, da prehaja s smrtjo njegovega očeta, Alfonza XIII.. naslov princa Astur-skega na njegovega sina. Do časa, ko bo pozvan k izvajanju svojih vladarskih funkcij si je vzdel naslov «grofa Barcelonskega*. O svojem očetu je pripomnil, da je ljubil Španijo do zadnjega diha ter ji služil z vsemi svojimi močmi. Tudi on bo hodil po očetovih potih ter ne bo storil ničesar, kar bi lahko narušilo mir v Španiji. Zato ostane svoji domovini na razpolago. Grof Barcelonski je že 1.1937. ponudil generalu Francu svoje uslusre, Franco pa mu je odgovoril. naj rajši štedi svoje sile za pozneje, ko bo španiii bolj potreben kakor v državljanski vojni. Muzej dvh ruskih pesnikov V Rebrovu pri Kislovodsku v Rusiji so otvorili književni muzej. V Kislovodsku je 1. 1829. živel Puškin, 1. 1837. pa Lermon-tov. Vremenska napoved Zemunska: Malo topleje bo. Pretežno vedro vreme v vsej državi Samo v severnih in vzhodnih delih bo nekoliko bolj efe-Iačno. s? " "»JU'JW>r Wt. MMk. 3?. ffl. IWI. Italijanski ranjenci na povratku v domovino i S posebnim sanitetnim vlakom se je vrnilo iz Grčije 289 hudo prizadetih Prisrčni sprejemi na vožnji od DjevdjeHje do Rakeka Slavo Pleveij stotič Ljubljana, 21. marca. Pred petimi dnevi je potoval skozi Ljubljano vlak italijanskega Rdečega križa, ki je peljal iz Italije grške ranjence, ki ne bodo nikoli več posegli v borbo in jim bo domovina skušala kolikor mogoče zboljšati zdravstveno stanje ter jim olajšati obstanek za dobo, ki jim je še namenjena. Davi se je vračal isti vlak skozi Ljubljano. Pripeljal je iz Grčije preko Beograda v 24 udobnih vagonih 289 invalidnih italijanskih bojevnikov, ki se kljub trpljenju veseli vračajo med svoje drage. Je velika blaginja mednarodne konvencije, ki omogoča, da se tudi v dobi, kadar najbolj besnijo medsebojna sovraštva, izmenjujejo med bojujočimi se narodi bojevniki, ki so že pogledali smrti v obraz in storili svojo junaško dolžnost v tolikšni meri, da so si prislužili največjo ljubezen svojega naroda in spoštovanje vseh kulturnih narodov. V današnji svetovni vojni vihri smo Ju-gosioveni najbližje priče vojnih dogodkov, ki se odigravajo pred našim pragom, na Jadranu in v Albaniji. Dve državi, nad katerima se od davnine smehlja vedrina in solnčna luč, ki jima je dala toliko žlahtnih umetnin, toiikšno bistrino duha in toliko stare vojne slave, križata meč v Albaniji, v zagonetni, skorajda skrivnostni deželi, polni prečudnih nasprotij, solnca in mraza, skalnatih planin, plodnih dolin in pogubnih močvirij, velike starinskosti in narodnostne mešanice. Pri kraju je zima, v novi pomladi so pravkar spet besnele silne bitke. Ali tudi pretekla zima, ko je vojna navidezne počivala, je terjala težke žrtve. Sinovi solnca so v visokih albanskih gorah preživljali strašne dni in noči, drhteli so v mrazu, ozebli so v noge in roke. Mnogo jih je izdihnilo, mnogi pa bodo poškodovani do smrti. 2e izkušnje v Galiciji so pokazale, da zahteva zima strašne bojne žrtve, pa je žal bilo tako letošnjo zimo tudi v Albaniji. K temu še lajanje topov, enolična smrtonosna pesem strojnih pušk in letalski napadi — vse to piše tožne strani v zgodovino vojevanja v Albaniji. In tako je torej skozi Ljubljano dvakrat poromal vlak, ki je zamenjal najhujše prizadete ranjence dveh vojujočih se držav. Do sporazuma je prišlo po posredovanju Madžarske in Švice. Na vsej poti skozi Jugoslavijo je bil vlak deležen prisrčne pozornosti. Iz Italije je peljal samo 19 ranjencev, število italijanskih ranjencev pa je bilo neprimerno večje. 2e v Dževdželiji je bil ljubezniv sprejem. Italijanskemu konzulu iz Skoplja in ostalim pripadnikom italijanske diplomacije so se pridružili naši obmejni in vojaški predstavniki. Bolničarke Rdečega križa so razdelile grškim ranjencem sadje, čokolado, cigarete in druge dobrote. Grški ranjenci, pripeljani iz Ravene, so se grenko smehljali in se toplo zahvaljevali. 2 njimi vred je bila ganjena vsa družba. Ko je naslednje jutro prispel z grške obmejne postaje Idomeni grški vlak z italijanskimi ranjenci, je bilo ganotje še mnogo večje. Vsem, ki so smeli v vagone in so govorili z ranjenci, se je nudila slika strahot vojne, da je težko opisati čustvovanje vsakogar, ki je samo pogledal nekatere ranjence. Brž je bil sestavljen protokol, nakar so začeli prenašati ranjence iz grškega vlaka v italijanski vlak. Dr. Bruno Calvi, ki je doma iz Zadra in odlično govori srbohrvaščino, je v imenu italijanskega sanitetnega odbora izrekel prisrčno zahvalo našim oblastvom. Organizacija je bila izvrstna. V prav kratkem času so bili ranjenci preneseni v italijanski vlak in postreženi z izvrstnim kosilom. Nato se je pričela pot skozi Jugoslavijo. Takoj v Skopi ju je bil spet topel sprejem od strani predstavnikov Rdečega križa. Samarijanke so razdelile darila in so kar vidno razveseljevale italijanske ranjence. In potem v Beogradu: »Jutro« je med brzojavkami že kratko poročalo, kako so tudi naša oblastva in Rdeči križ v družbi z italijanskimi predstavniki poskrbeli, da so bili italijanski ranjenci deležni zaslužene pozornosti. Tudi na nadaljnji poti proti Sloveniji jim je bila nekajkrat izkazana gostoljubnost z majhnimi darilci. V Ljubljano je vlak prispel v zelo zgodnji uri. zato ni bilo sprejema, kakršnega bi bila sicer Ljubljana gotovo izkazala. Kar pa je bilo zbranih na kolodvoru. je med njimi že sam sanitetni vlak 1 zbujal zasluženo pozornost. Kompozicija šteje 16 vagonov, ki so vzorno urejeni. Poleg vagonov z lepo razporejenimi čisti- mi posteljami je tudi vagon za operacije, previjalnica, kuhinja in razne instalacije za higienske potrebe, za parno kurjavo in drugo. Poveljnik voza je kapetan Vinzen-zo Martellini. V spremstvu so: dva poročnika - kirurga, podporočnik lekarniške stroke, administrativni kapetan, podporočnik kot njegov pomočnik, vojni kurat, dva podoficirja in 44 bolničarjev. Vprašanje prehrane je izvrstno urejeno, saj je bil vlak že v Italiji opremljen z vsemi potrebščinami za mesec dni, da vodstvo ni imelo nobenih skrbi ne na prevozu proti Grčiji, ne na povratku. Postelje v bolniških vagonih so razvrščene v treh vrstah na vsaki strani vagona. Na postajah so se ranjenci lahko dvignili k oknom in z nasmehom pozdravljali ljudi na peronu. Sami mladi ljudje med 20. in 26. letom, ta brez roke, drugi brez noge, ali celo brez obeh! Očitno torej, da so največ trpeli zaradi mraza in so jim grški zdravniki takoj, ko so bili ti fantje ujeti, morali amputirati zmrzle ude. Število ranjenih od orožja ie maniše Med ranjenci je tudi pet oficirjev. Eden izmed niih. poročnik Del Grosso. se ie boril v vseh podvigih. v katerih se ic zadniih 25 let borila Italija. Izkazal se ie v svetovni voini. Ranien ie bil v faš'st;čni revoluciji, udeležil je nohod^ v Abesmijo. potem je bil v Španiji, zdaj pa je v Albaniji izgubil obe nogi pri kolenu. Naj je še tako prizadet, ga drži pokonci vedrina, lastna njegovemu narodu. Pravi: »Se bom šel na fronto, saj za tank mi noge niso potrebne ...» Je srečen delež teh mladih ljudi, da jih tudi v tako težkih prilikah ne zapusti dobra volja. Ko je italijanski vlak po polurnem postanku v Ljubljani nadaljeval pot proti italijanski meji, so bili seveda vsi ranjenci že prebujeni ia so komaj pričakali srečno vrnitev v domovino. Seveda so pohiteli k sprejemu na ljubljanskem kolodvoru predvsem vsi pripadniki italijanskega konzulata v Ljubljani s svojim šefom g. generalnim konzulom Guerinijem Maraldijem na čelu. Sprejel jih je vodja sanitetnega vlaka in jih po-vedel skozi vagone, da bo pozdravili svoje drage rojake in jim izročili darila. Ranjenci so se prebujali ln veselo presenečeni razvezali pogovor. Z Rakeka je tudi že prispel v Ljubljano naš obmejni komisar Strgar, ki je nato spremljal sanitetni vlak do Postojne. Na Rakeku je imel vlak le kratek postanek. Svidenje ob svečanem sprejemu v ^--ctojni je bilo močno ganljivo za ranjence kakor tudi za vse, ki so jih prišli pozdravit. Življenjski jubilej dr. Vlac&knirja Ravnikarja Prisrčna počastitev zaslužnega Sokola pri ljubljanskem matičnem društvu V četrtek zvečer je bila izredna seja uprave Ljubljanskega Sokola, pri kateri so sodelovali tudi predstavniki vseh odsekov. Na dnevnem redu je bila proslava 70-le+niee roistva oredsednika gradbenega odbora, br. dr. Vladimirja Ravni-harja, bivšega staroste Jugoslovenskega sokolskega saveza. Sokolsko župo Ljubljano je zastopal pri tej priliki starešina brat dr. Viktor Murnik. a navzoč je bil tudi župni prosvetni odbor. Zaslužnega jubilanta je nagovoril društveni starosta br. Janko Jazbec, ter v jedrnatem pregledu podal skromno sliko njegovega dolgoletnega in uspešnega sokolskega dela. 2e nad pol stoletja pripada dr. Ravnihar vrstam Ljubljanskega Sokola. Nadaljeval je sokolsko tradicijo svojega očeta, ki je bil nad 20 let aktiven član društvene uprave in prvi društveni tajnik. Nad vse agilen in borben se je udeleževal br. dr. Ravnihar tudi izven-sokolskega narodnega dela, zlasti za časa svojega bivanja v Novem mestu in Celju. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1901. je bil izvoljen za podstarosto Ljubljanskega Sokola ter na tem mestu razvil izredno živahno delavnost. Pri premnogih podeželskih sokolskih nastopih in prireditvah je nastopal kot vnet govornik in predavatelj ter širil povsod sokolsko misel. Za zmago sokolske misli ie zastavil prečesto tudi svoje spretno pero. ter med drugim napisal poljudno razpravo »Sokolska misel in Slovenci«. V zadnjih letih agilno vodi naš društveni gradbeni odbor Svoi sedmi križ si ie naložil čredno čil in svež. S toplimi čestitkami in iskreno željo. da bi slavljenec enako zdrav in svež dočakal še več življenjskih mejnikov, je za-vršil starosta br Jazbec svoj pozdrav. Za tem je spregovoril župni starešina br. dr Viktor Murnik Podčrtal je zlasti uspešno delo. ki ga je vršil jubilant 2 veliko požrtvovalnostjo na čelu bivše Slovenske sokolske zveze, a po osvoboditvi na čelu jugoslovenskega sokolstva. V imenu Ljubljanske župe mu je izročil čestitke in pozdrave. Mala Sokolica, s. Majdica Pelanova. je slavljencu izročila s kratkim nagovorom kito nageljev v znak hvaležnosti, ki jo čuti sokolska mladina napram zaslužnemu starosti. Vsem se je nato iskreno zahvalil dr. Ravnihar ter poudaril, da je bila njegova želja, ne omenjati njegove sedemdesetletnice. »2e pri očetu sem spoznal vzvišenost sokolske misli, je dejal, ter se držal tega nauka do današnjega dne, a ostanem mu zvest do poslednjega diha. Velike so bile koristi, ki jih je dalo so-kolstvo svojemu narodu v boju za osvoboditev, a nič manj važno ni njegovo delo tudi v svobodni domovini, še velike naloge nas čakajo, a izvršili jih bomo samo, če bomo vztrajno delali. Hvala bratom in sestram za počastitev!« S pozivom, da se tudi ob tej pomembni priliki spomnimo gesla »mai položi dar domu na altar«, je zakliučil nato starosta to pomembno prireditev. Zadnji ie imel »besedo« kristalni nabiralnik za dom Ljubljanskega Sokola. Jubilei Podpornega društva za gluhonemo mladino V torek 25. marca ho praznovalo Podporno društvo za gluhonemo mladino deseti o Laioo svojega obstoja s slavi zborovanjem, ki bo ob pol desetih v telovadnici ljubljanske gluhonemnice. Za to priliko je društvo izdalo ol>sežno in lično opremljeno spominsko brošuro >Pomoč najbednejšim«, ki jo je napisal njegov dolgoletni tajnik, strokovni učitelj gluhonemnice Vilko Mazi. Med zanimivo vsebino te publikacije .so tudi slike oseb, ki so si stekle za društvo posebnih zaslug. Posebno zanimiva pa je slika na ovitk i ki je posneta po reliefu bivšega gojenca gluhonemnice in sedanjega slušatelja umetnostne akademije v Beograd-1 Ivaaa Strekl.a. Relijef simbolično prikazuje pomot" gluhonemi mladini in priča o velikem talentu tvorca. — Vsi. ki vam je pri srcu usoda isšo '..'l 9« mr—. «4» nimi, žalostnimi očmi zagleda vame dr. Jaka Zupan, iz »Visoke pesmi«, ki ga je življenje »po milosti božji« pribilo na križ samo zato. ker je govoril resnico, se boril zanjo, zanjo trpel in shiral... Potem pa se mi nasmehne skesan »Amerikanec« Polajnar iz »Trške gore«, človek, ki je v Ameriki spoznal, da je na domači zemlji najlepše in najboljše... kljub vsemu! Tu se album konča — niso pa izpolnjeni še vsi listi___Vemo, da boš izpolnil tudi te liste — saj drugače ne more biti, kajti z nami delaš in živiš in z nt, n.i ostaneš na naših deskah! ... Zdravo, Slavo! Kaka Obsežno delo trboveljske občine Aktualna vprašanja na seji občinskega sveta Trboveljski občinski odbor je razpravljal o vprašanjih, ki zanimajo našo industrijsko občino. Seja je bila gospoda rsko-uprav-nega značaja Predsednik g Klenovšek je izčrpno poročal o delovanju preskrbovalne-ga urada c organizaciji zimske pomoči v r-bo^.iah in akciji z^ uredbo *"egulacije, Trboveljšcice Predsednik bo osebno posredoval v Ljubljani gu^de regulacije, o kateri kljub komisijskemu og.edu trenutno ni znano. c.<'*od, koliko tn «vcaj se bodo prispevala potrebna i"».atna j^edstva za izvedbo načrtov. Vsekakor je regulacija po zadnjih velikih povodnjih, ki so pri nas napravile ogromno škodo nujno potrebna Opustošenja sredi obljudenega kraja niso Trbovljam v okras Prizadeti občani se vprašujejo, kdaj se bo kaj storilo, da Im voda ne bo odnašala nove zemlje in celih vrtov. Predsednik in podpredsednik occje ifa poročala o blagajniškem stanju od oktobra 1940 do marca 1941. Bilo je konec decembra 4.610.396 din dohodkov in 3 866.474 din izdatkov s saldom od 743.922 din. Konec februarja je bilo dohodkov 5.424.409 din, izdatkov pa 4.726.934 din in saldo od 697.475 din. ki jih krijejo gotovina 192.213 din, naložba v poštni hianilnici, začasni izdatki in vrednostni papirji. Občinski odbor- je odobril 19 enkratnih ubožnih podpor po din 50, 18 podpor po din 100, nekoliko podpor po 150 in 300 din. Odrejene so bile tudi nekatere redne mesečne podpore, povišanja podpor in nakazila v naturi ter izplačilo raznih bolniško-oskrbnih stroškov. Na dnevnem redu je bila tudi odobritev cele vrste materialnih in gospodarsko upravnih izdatkov, ki kaže >, kako obsežno delo vrši trboveljska občina. Član občinske uprave Filip Mum je poročal o vloženih prošnjah glede odpisa občinskih doklad posameznim davkoplačevalcem ter je na njegov predlog odbor sklenil odpisati zaostale občinske doklade enajstim trboveljskim občanom in podjetjem v skupnem iznosu 43.958 din. Planinska vas dobi svojo prvo gostilno. V smislu pravilnika za poslovanje trboveljskega občinskega preskrbovalnega urada je bil na predlog podpredsednika občine g. Plavšaka imenovan definitivno za poslovodjo tajnik občine g. Tine Korinšek Združitev tolikih funkcij bo občinskega tajnika gotovo močno obremenila. Dolgoletni občinsk} vojaški referent in nameščenec Franc G rosa r je po lnstni prošnji iz zdravstvenih razlogov upokojen. Odbor je sklenil razpisati službeno mesto vojaškega referenta. Blago so metali iz vagonov Aretacija drzne zločinske družbe v Beogradu Beograd, 21. marca. Doba pomanjkanja različnega blaga ic pripravila nekatemikc s poštene poti, da so si začeli na čudne načine prilaščevati tujo roko. Beograjska policija je pravkar razkrila dobro organizirano tolpo šestih mladeničev, večjidel brezposelnih, ki so kradli blago iz tovornih vagonov na progi poleg Donave do savskega pristanišča v Beogradu. Blago so metali iz vagonov na vožnji, potem pa so robo razprodajah s pomočjo nekega trgovca, ki jim ie bil dober svetovalec Zika Nikolič. oženjen in oče treh olrok, je bil izprva motorist na Donavi. Njegov postranski zaslužek je bil v tern, da je preprodaja! staro železje. Z manjšimi tatvinami se .ie nekaj krat pregrešil zoper zakon. Naposled ie povabil v družbo svojega brata Jovana iz Zemuna in Andreja Stol-nika. Začeli so se shajati v kavarnici •Zmaj', na tovornem kolodvoru Saranu pri Donavi. Tu sn skovali načrt, kako bodo kradli razno robo iz tovornih vagonov. Vtihotapi jat i so se začeli v vagone in so izmetavali na primernem kraju blago, ki jim je bilo najbolj všeč. Izmetavali so sede bencina, vreče moke in riža in razno že-leznino. Svoj posel so opravljali večinoma ponoči. Izvršil; so kakih 20 t?lah tatvin in napravili za več ko 50.000 din škode. Dolgotrajno pa seveda njihovo početje ni moglo biti. tem mani, ker so postajah" lopovi vedno predrznejši in ?o začel: izmetavali tudi usnje. Kot svojega odjemalca so našli trgovca Abrahama Steinerja v Židovski ulici v Beogradu. ki jim ie plačeval za robo lepe tisočake. Trojica je razširila svojo družbo in ?o pristopili še brezposelni Dragotin Popovič, Boža Jovičič in Vlado Dobrodolac. Toda že je visel nad vso družbo Damolclejev meč. Beograjska policija ie pc dobro zasnovami zasedi nenadoma zajela vso sedmorico in zdaj jim na policijski upravi prereJetavajo vest. Maltami pregled Današnji problemi v reviji Pravkar izišla 2.—3. številka kulturne in socialne revije »Misel in delo« je posvečena aktualnim vprašanjem mednarodnega reda. Uvodni članek »Za boljši mednarodni red« razglablja današnja stremljenja po ustvaritvi novega reda in ideološke osnove teh stremljenj, ki so zašla v neizmerno tragičen vojni konflikt. Posebej poudarja ta tehtni uvodnik položaj malih narodov in držav v ogromnem političnem in gospodarskem boju, ki razdvaja današnji svet. »Naš narod«, čitamo v tem sestavku, »je s svojimi žrtvami v preteklosti izkazal pred vsem svetom svojo nedotakljivo pravico do življenja, svobode in neodvisnosti v lastni narodni državi Jugoslaviji. Za očuvanje te pravice ne more biti tudi v bodoče nobena cena previsoka«. V članku je nadalje izražen današnji odnos do slovanskega programa. Tu čitamo med drugim: »Nobenega dvoma ni, da bo sporazum med Slovani eden izmed stebrov Ln pogojev bodoče pravične ureditve Evrope in sveta, seveda za ceno izločitve vseh tujih vplivov in zunanjega intrigiranja iz slovanskih držav«. Profesor geografije na Aleksandrovi univerzi dr. Anton M e 1 i k je prispeval članek »Politično geografske osnove Jugoslavije«, ki z znanstvenimi merili označuje lego in važnost naše države glede na geografske činitelje, ki neogibno soodločajo pri zgodovinski usodi naroda. V tem okviru je posebno ostro začrtan položaj Slovenije, 3d je prav zaradi svoje geografske lege ena najvažnejših in najobčutljivejših točk Jugoslavije. Pisec sklepa, da bo v bližnji bodočnosti za usodo balkanskih narodov temeljnjo važno sosedstvo Nemčije in Sovjetske zveze kot dveh novih političnih tvorb ogromnih dimenzij. Dr. Svetozav 11 e š i č se bavi v posebnem članku s sodobno politiko »prostora«. Pojmovanje prostora v geografskem, geopolitičnem in kulturnem smislu ie zavzelo najznačilnejše oblike v nemški strokovni in publicistični literatui i ter je prešlo odtod tudi v politično prakso, članek dr. Svetozar ja Ilešiča označuje in vrednoti to pojmovanje in njegove konsek-vence ter prihaja k sklepu, da sodobna »politika prostorov« ne more pomeniti ni-kakega koraka naprej k cilju čim bolj smotrne ureditve sveta Dr. Ivan Hribar nadaljuje s svojimi članki o »Sojuzu sovjetskih socialističeskih respublik«. V tem članku se bavi zlasti z gospodarskim napredkom ruskih dežel in posebej še s pojavom takozvanega staha-novstva kot ruske delavske elite. Dr. ing. Črtomir N a g o d e nadaljuje svojo na. znanstvenem študiju in statistiki slonečo razpravo o gospodarstvu Slovencev v jugoslovanski državi pa v slovenski banovini. O gospodarskem položaju Slovencev v naši državi so pri nas pogosto pisali ljudje, ki so v svojih razglabljanjih zastopali predvsem politično-avtonomističnl program in so čisto gospodarska dejstva ter njih geografske in druge osnove zapostavljali pred političnimi željami. Dr. ing. Nagode sega v svoji razpravi v globino te problematike in prihaja k sklepom, ki morajo zanimati vsakogar, kdor se bavi z našimi javni ,Peugeot«. Tudi v kleti si tatovi koles najdejo pot. Tako je bilo ukradeno iz kleti tehnične srednje šole dijaku Marjanu žnidaršiču kolo znamke AVaffen-rad;. Francu Grudnu je nekdo odpeljal iz veže Končanove gostilne v Rožni dolini 800 din vredno kolo znamke Pax*\ Mariji Lindičevi je bilo na T vrše v i cesti izpred neke trgovine ukradeno kolo znamke / Presto . Ivanu Notarju pa izpred hiše na Celovški cesti 800 din vredno kolo znamke Standard«. vrha na Notranjskem doslej še m bU kaznovan, njegov prvi greh pa je bil sunek z žepnim nožem v hrbet, ki ga je lani zagrešil nad Matijo Planincem. Fantje so na večer popivali v Planini nad Crnlm vrhom pri posestniku Lešnjaku in so se precej nalezli žganja, pa je med njimi nastal običajni prepir in zgodilo se je, da je Jenkovič vrgel Planinca čez prag in mu potem še z žepnim nožem prizadejal precej nevarne rane v hrbet. Pred malim kazenskim senatom se je Jenkovič zagovarjal, da je bil precej vinjen, ko je poškodovani zavpil »auf biks ', kar da ga je tako razburilo, da ga je vrgel iz hiše. Nož pa da je potegnil zaradi tega, da bi prestregel Planinca, ki ga je hotel v temi z nečem udariti. Sodniki so ga obsodili nu 6 mescev strogega zapora. n— Staro poslopje glavne pošte, ki s svojo zunanjostjo kvari izgled glavnega križišča Ljubljane, kakor Je videti, počasi razpada. Vsaj omet je pri kraju, posebno ob strešnem žlebu in ob odvodnih ceveh. Včeraj pa so se lotili delavci zasilnih popravil in so yned drugim obnovili odtočno cev strešnega žleba v Selenburgovi ulici. Tako delo pa ni tako enostavno in je združeno s smrtno nevarnostjo. S strehe so spustili nekaj metrov dolgo pleteno lestev, na kateri je visel delavec in med nebom in zemljo opravljal svoje delo. u— Cestišče prijazne Ziljskega ulice so pravkar posuli z drobnim kamenjem, parni valjar pa opravlja svoje. Ob tej priliKi bi morali urediti tudi hodnik za pešce, ki ga doslej še ni. u— Novo zidano čuvajnico so pravkar dogradili ob Dolenjski cesti tik železniške proge. Stoji na nasprotni strani ceste v smeri dosedanje lesene, ki sameva pod hribom Golovca do malega že 40 let. Nova čuvajnica je visokopritlična z odprtim razgledom na obe strani, proti prihajajočemu in odhajajočemu vlaku. Tudi za čuvaja je predviden mnogo udobnejši, razsež-nejši prostor za poslovanje kakor v dosedanji zastareli čuvajnici. u— Virantov vrt — mestna last. V ponedeljek je mestna občina ljubljanska od erarja na javni dražbi, za izklicno ceno 400.000 din kupila vrt poštne direkcije. S tem se bo izpolnila stara želja šentjakob-čanov in tudi drugih Ljubljančanov, naj bo ta lepi vrt spet odprt vsemu prebivalstvu. Kadar bo kupčija potrjena in se poštna direkcija izseli iz prostorov nekdanjega kegljišča ter z vrta, bo mestna občina ta od vseh strani pred prometom zavarovani vrt odprla javnosti, kakor ga je že prejšnja lastnica, sedanja banovinska hranilnica, odprla javnosti pred svetovno vojno. Mestna občina bo podrla kegljiško poslopje, da razširi Grudnovo nabrežje. Najprej bo v nasadu uredila otroško igrišče in park olepšala za sprehajališče in oddih malim in velikim. Virantov vrt je bil nekoč last znamenitega hidrotehnika in osuševalca Barja ter graditelja po njem imenovanega prekopa, eksjezuita Gabrijela Gruberja. u — Veliki koncert, ki ga prirede pevski ibori ljubljanskih meščanskih in srednjih šol v opernem gledališču danes ob 15. za šolsko mladino, jutri ob 11. pa za javnost, ima mnogo užitka obetajoč program. Sodelovali bodo zbori šentjakobske m tenturnove ženske meščanske šole, bežigrajske, meščanske šole iz Sp. Šiške in Zg. Šiške, uršulinske meščanske šole, gimnazije in učiteljišča, bežigrajske, poljanske, klasične gimnazije in drž. učiteljišča. Za zaključek bo pa nastopilo 500 mladih pevk in pevcev z vseh srednjih šol in učiteljišča ter sc izkazalo s slavno Foer-sterjevo »Ave Marija« z orkestrom, Ko-košar - Adamičevo »Kaj pa delajo ptičke?«, Sattnerjevo »Pozimi iz šole« in z veličastno Premrlovo »Slovansko pesmijo« z orkestrom. Sijajno pripravljeni zbori in orkester bodo vse točke bogatega sporeda gotovo izvajali tako popolno, da bo ta največji mladinski koncert letošnje sezone gotovo tudi velik užitek celo razvajenemu prijatelju glasbene umetnosti. Pomisliti pa moramo tudi. da je ves čisti dohodek obeh koncertov naša idedlna mladina namenila za podporo mestnim revežem ljubljanskim. Zato je vstopnina res skrajno nizka, saj na operni blagajni že danes dobite vstopnice za koncert, ki bo v soboto ob 15., po 2 do 10 din, za koncert, ki bo v nedeljo ob 11. pa po 3 do 16 din. Brez dvoma bosta koncerta razprodana in zato opozarjamo na predpro-dajo vstopnic v opernem gledališču. u— Bošt janov Miha (Gnidovec), Žumrov Janez (Moser), cerkovnik Cene (Gornik), tri dolenjske grče, izvrstno zabavajo obiskovalce v šentjakobskem gledališču pri igri Metke li. Danila Bi čarja »Na r.ški gorio. Ponovitev bo drevi in v nedeljo 23. t. m. ob 20.15. V nedeljo 23. t. m. ob 15.15 pa bo poslednja popoldanska uprizoritev - ke Vaštetove -Visok,- pesni« 8 s,fk >? življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo in dijaštvo. n— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote ob 20. do ponedeljka ob 8. mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica 7/1., telefon 36-41. u— Ambulatorij okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča člane in njih svojce, da ordinirajo zdravniki na praznik Marijinega Oznanjenja 25. t. m. od pol 8. do 12. ure. V nujnih prime-nih se je popoldne obrniti na pristojnega rajonskega zdravnika, a v primeru njegove odsotnosti na mestnega dežurnega zdravnika g. dr. Gvida Debelaka. Ljubljana. Tvrševa cesta 62 tel 27-29. u— Pododbor društva »Kneginja Zorka« najlepše prosi narodno občinstvo, naj ne odklanja nakup rožic, ki jih bomo prodajale v korist društvenemu dijaškemu domu 22. t. in. Cvetka se poda v vsako gumbni-co. in stane dva dinarja. Seveda se preplavila hvaležno sprejemajo. Delimo pod geslom: Dajmo narodu zdrav, zaveden, zmožen in požrtvovalen naraščaj. Prosimo! u— P reda v? ne o predleg?h za novi Ijud-sk<5Sol»ki zakon priredi Pedagoško društvo v Ljubljani Govor'1 bo priznrni naš šolnik g prof. Gustav ši'ih iz Maribora. Predavanje bo v p edavaln c nrneral ške-ga inštituta na univerzi v ponedeljek 24. t. m. ob IS uri. Vstopnine ni. u— An- ?«-ško društvo sporoča, da bo v sredo 23 t m ob 18. uri v beli dvorani hcte'a Un on predaval diiek'or britanskega instituta v Beogradu g. D Shi'lan o temi »Shakespeare in njegova doba«:. Zanimivo predavanje bo v angleščni in spremljano s skiopt črim.i s!;ksmi. u— V okviru Vrtnarskega teea-"a za lastnike maTh vrtov priredi Sad arska in vrtna- ?k- p diu:'n.c3 Ljubljana I v seboto 22 t m ob pol 16. uri ogled toplih gred v Mestni vrtnariji. Razkazoval bo ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap. Vstop prost. u— Občni zbor Zveze akademsko izobraženih žena, sekcije Ljubljana, bo v soboto 5. aprila ob 20.30 v društveni sobi, Gosposka ulica 12. Samostojne predloge je treba odboru poslati osem dni pred občnim zborom Odbor. u — Vojni invalidi in ostale vojne žrtve mesta Ljubljane in okolice se pozivajo da se v polnem številu deleže občnega zbora, ki bo na praznik 25. t. m. ob pol 9. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Odbor. u— Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri v društvenem lokalu Gosposka ulica 12 (Novinarski dom). Odbor poziva vse diplomirane tovarišice in tovariše, da se občnega zbora zanesljivo udeležijp, ker gre za aktualna vprašanja. vtiiiiiega Ker pa vladni ZcSCupn.k ni ::ajnogel dati jamstva, da bodo slovenska d»la izbirana le po obeh ljubljanskih žii t jah; kakor tudi ne jamstva, da bodo sploh razstavljena in to na dostojnih mesth, je vodstvo podpisanega društva sklenilo, da se razstave oficielno ne udeleži. OSOMSSJK — UD — Slovenski lik * Eden najboljših spisov slovečega angleškega pripovednika Conrada Josepha je roman »Senčna črta«, ki ga je prevel Oton Zupančič. Snov je posneta iz življenja pomorščakov. Conrad je svojevrsten realist; morje mu je simbolna sila, ob kateri se razvijajo človeške strasti. Knjiga stane broširana 40 din, vezana v platno 60 din. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. (—) * Barve v gorah. Predavanje Slavku Smoleja pod tem naslovom je tako zelo dobro uspelo, da ■ moremo trditi, da je ne samo preseglo vsa pričakovanja, temveč da ga moremo označiti kot najboljše dosedanje alpinistično-skioptično predavanje v Ljubljani. Zaradi tegu se je odbor AK Skale odločil za ponovitev predavanja v sredo 26. t. m. ob 20. uri v frančiškanski dvorani. Opozarjamo že v naprej vse interesente. . naj si nabavijo vstopnice v predprodaji v kinu Union, da se ne bo zgodilo kot zadnjič, ko ie moral marsikdo oditi domov, ker ni bilo več vstopnic na razpolago, f—) * Pivcem piva! Se malo potrplienja. Novo črno unionsko pivo bo v najkrajšem času dozorelo in dobro vležano ter pride v soboto 29. t. m. v promet. (—) * Organizacija ban. zdravnikov dravske banovine bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob dveh v klubovi sobi kavarne »Zvezde« v Ljubljani. * Nenadna smrt pri razgovoru z zaročenko. Na obali pri šibeniku se je kovač Ivan Vuk.šič v sredo zvečer razgovarjal s svojo zaročenko. Nenadno se je zgrudil mrtev. Preiskava je dognala, da so se tisti čas v bližnji gostilnici pretepali gostje. Neki pretepač je skočil na ulico za drugim pretepačem, da se mu maščuje za udarec s palico. Dvakrat je ustrelil za njim Prvi strel je šinil nad glavo Vukšičeve zaročenke, drugi pa je zadel Vukšiča naravnost v glavo. * žalostna smrt staršev zavoljo hčerke. V vasi Ovseni ku pri Arandjelovcu sta imela premožni gospodar živan Trifunovič in žena Radojka 131etno edinko. Dekle se je krepko razvilo. Ko ie nedavno biio na obisku pri svoji teti, jo je neki mladenič pričakal z avtom in jo ugrabil, čeprav je bila teta z mladeničem dogovorjena o otml-ei, se je vendar brž skesala in se podala v Ovsenik. kjer je staršem med jokom povedala. kaj se je zgodilo. To je očeta živa-na tako razburilo, da se je onesvestil in podlegel za kapjo. Mati Radojka pa se je obesila v času, ko je teta hitela klicat sosede. Ko so sosedje prišli so našli oba nesrečna roditelja mrtva. * ženo je ustrelil. V Kozarevu na Hrvatskem Podravju je začela Slava Majorjeva pred dvema letoma živeti s kmetom Franom Pisaričem. Zaradi tega se je kmalu sprla s sosedom in svakom Ivanom Pisaričem. Slava je namreč zahtevala od svojega nezakonskega moža, naj proda domačijo in se preseli v Grabersko Brdo, kjer žive njeni starši. Nekoč je prišlo zaradi tega do prepira in je mož z lovsko puško ustrelil Slavo, nakar je moral 5 mescev sedeti. Ko se je vrnil, se je nadaljevalo skupno življenje. Slednjič sta se res preselila v Grabersko Brdo. Ko je bil Fran Pisarič poklican na vežbo. je zapustil ženi 9.800 din prihrankov. Nedavni dan pa je prišel domov in zahteval denar. Nastal je prepir in Pisarič je s samokresom ustrelil Slavo. Nato se je sam javil orožnikom. * Z lovsko puško je ustrelila očeta. 33 letna Tina Jovičičeva, hči posestnika Jurija Galoviča, je čistila puško svojega prijatelja Cvetka Radanoviča. Oče je sedel za pečjo in kadil pipo. Naenkrat se je puška sprožila in je'ves naboj zadel starega Galoviča. Hčerka Tina je kakor brezumna planila skozi okno na prosto in vpila sosedu, naj pokliče mater, ker ne ve. ali je oče ranjen ali mrtev. Takoj so se zbrali sosedje, ki so našli 581etnega Jurija Galoviča v mlaki krvi na tleh. Strel mu je raztrgal žilo na vratu. Oče in hčerka se sicer že nekaj let nista razumela, vendar vse kaže, da gre za nesrečno naključje. * Sleparije z najdenim prstanom se v Zagrebu še vedno pojavljajo. Poročali smo 13. t. m. po zagrebških listih, da je tudi g. Josip Andolšek iz Trebnjega postal žrtev take sleparije. Zavoljo točnosti pa nam g. Jože Andolšek iz Trebnjega poroča. da je bila zadeva naslednja: Mudil se je v neki zagrebški gostilni. Notri sta prišla dva tujca, ki sta ponujala gostom prstan, vendar ga nihče ni hotel kupiti. Tudi Josip Andoišek se za prstan ni zmenil. Kmalu nato pa je opazil, da je z neznancema izginila njegova suknja, v kateri je bila tudi zapestna ura in 600 din gotovine. Andolšek se je takoj nato podal na policijo, ki je začela zasledovati oba neznanca. vendar je bilo iskanje zaman. Ker )>a sta lopova gotovo znana zagrebška kriminalna tipa, je upati, da ju bo policija izsledila. s Z nožem v hrbet za »auf biks«. Ko-larski pomočnik Franc Jenkovič iz črnega je dandanes, ko se kontinenti zmerom bolj na tesno srečujejo med seboj, za vsakega človeka eno najpomembnejši h orožij v borbi za obstanek. V razumevanju tega dejstva se je uredništvo ponedeljskega »Jutra« odločilo. -nede'jsko »Jutro«. Po polti velja list 5 d za obrtniško mladino v Celju. Celjsko obrtniško je ustanovilo mladinski odsek v okviru Združenja obrtnikov za rnesto in srez Celje in s sodelovanjem Slovenskega obrtnega društva v Celju. Kakor smo obveščeni, j« vodstvo mladinskega odseka poverjeno frizerskemu mojstru g. Ivanu Vozliču. Obrtnikom se je posrečilo pridobiti si kot prvega sodelavca g. Josi-oa Grašerja. predsednika Celjskega šahovskega kluba in starešino celjskih skavtov. Upamo, da bodo tudi pristojni činitelji posvetili omenjenemu mladinskemu odseku Tvojo pozornost. Ker ti činitelji od časa do "asa podpirajo ustanove in organizacije, ki delujejo za ppiošnost ali pa za določeni del občanov, jo potrebno, da podprejo tudi obrtniški mladinski odsek s sredstvi in nasveti. * Tri rudarska glavarstva na Hrvatskem. Kraljevi namestniki so na predlog ''.rvatskega bana podpisali uredbo o ure-•litvi prvostopnih rudarskih oblastev v banovini Hrvatski. Po tej uredbi ima Hrvat- ka tri rudarska glavarstva in sicer v Za-rebu. Splitu in Mostarju. Po potrebi lah-' 0 ban ustanovi nova ali ukine sedanja ru-arska glavarstva. * Dubrovnik pričakuje goste. Vprašanje rehrane turistov, ki pridejo letos na Jadran. je posebno skrbelo dubrovniške hote- rje. Bali so se, da utegnejo letos izostatl • idi domači gosti, če ne bo poskrbljeno za rehrano. Zdaj pa je. kakor poročajo za,-rebški listi, to vprašanje ugodno rešeno. ' "sem dubrovniškim hotelirjem je bilo spo->čeno, da bo Pogod skrbel za zadostno -eskrbo hotelov z živili, izvzemši olje in ž, ki ju mora priskbeti urad za kontro-•o cen. Občinski turistični uradi morajo na odlagi lanske statistike sestaviti izkaze otrebščin gostilničarskih in hotelirskih odjetij. V kolikor hotelirji in restavra- • -rji ne bodo mogli takoj plačati vse naučene količine, bodo morale občine jamči- ri. Pogcdu, da bodo vsa naročila plačana. Hotelir ji na Jadranu so z zadovoljstvom prejeli na znanje ugodno rešitev oskrbe, :.er je s tem tudi letos zajamčen dotok domačih gostov na Jadran. f Še en parnik za švicarski Rdeči križ. V četrtek je odplul iz splitske luke v '.izbouo parnik »Ivan«, last Babarovičeve užbe. Tudi ta parnik je, kakor že več •ugih. stopil v službo švicarskega Rdeee-a križa in bo prevažal iz Amerike žito Švico. * Bndimpeštanska razstava. Uredništvo napro.seno. da dodatno k noticam o bu- impeštan^ki razstavi, objavljenim pred č -som. zlasti pa včeraj, doda naslednje ■zjasnilo: 1. Piezgodaj je objavljati listo ien in število del. ki bodo razstavljena, ncla, ki jih je izbrala navedena žirra, bo-.:o namreč dokončno žirirana še od beo--ajske žirije, katere imena danes še niso nana. 2 Nikakor ni res. da predstavlja objavljena "lista točen prerez slovenskega kovnega ustvarjanja (to tudi ne. če bo iokončno obveljal del imenovane liste). To potrjuje tudi prizadevanje vladnega pred-tavnika g. univ. prof. dr. P. Steleta. ki ;e na vsak način želel udeležbe tudi izra-ito slovensko usmerjenih mlajših umetnikov iz društva Slovenski lik. 3. Poleg ob-avljene žirije je obstojala tudi popolnoma avtonomna z enakimi pravicami in delo-.rogom še druga, t. j. Umetniški svet Slo- Sobota, 22.: Zapita vrata. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja. 23.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 24.: zaprto. Torek, 25.: Brez tretjega. Red torek. Gostovanje Vike Podgorske in Hinka Nučiča, članov zagrebške drame. Dramatik Praga je orisal v svoji igri »Zaprta vrata« prvi duševni konflikt mladeniča iz imovite italijanske hiše. ki zasluti, da ni sin očeta, čigar ime nosi. Duševna borba matere in njegovega pravega očeta, preden razkrijeta sinu resnico, izpolnjuje dejanje. Med posebno priljubljene predstave, ki imajo velik obisk, spada Gehrijeva sodobna igra »šesto nadstropje«. Ljubezenska zgodba mladega dekleta in izvrstno pogojeni tipi tvorijo privlačnost igre. OPERA Sobota, 22. ob 15.: Akademija ljubljanskih srednjih šol. Izven. Ob 20.: Faust. Red premierski. Nedelja, 23. ob 11.: Akademija ljubljanskih srednjih šol. Izven. Ob 20.: Ru-šalka. Izven. Gostovanje tenorista zagrebške opere, Josipa Gostiča. jjniža-ne cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 24.: Faust. Izven. Torek, 25.: Traviata. Izven. Gostovanje beograjske sopranistke, Zlate Gjun-gjenčeve. Drevi bo premiera nanovo naštudirane in opremljene Gounodove opere »Faust. s Franclom v naslovni partiji. Glavne partije bodo peli: Vidalijeva Margareto, Popov Mefista, Janko Valentina, Kogejeva Marto, Polajnarjeva Siebla, Dolničar Bran-derja. Učinkoviti baleti v koreografiji šefa baleta inž. Golovina, nova inscenacija in novi kostumi, ustvarjajo predstavo, ki si jo velja ogledati. Dirigent Demetrij žebre, režiser C. Debevec. Proslava 251etnega umetniškega dela opernega dirigenta Nika Atritofa bo 28. t. m. izven abonmaja. Ker je za jubilej, pri katerem bosta sodelovali kot gosta Z'ata Gjungjenčeva v partiji Carmen in Aid a Nonljeva kot Micaela, veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, naj dvigne rezervirane vstopnice nepreklicno do torka opoldne. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 22.: Na Trški gori. Stoti nastop g. Plevelja. Nedelja, 23. ob 15.15.: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 20 15.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 22.: Habakuk Znižane cene. Nedelja, 23. ob 15.: Caričine Amazonke. Znižane cene. Ob 20.: Brez tretjega. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Red B. Ponedeljek, 24.: Brez tretjega. Gostovanje Podgorske in Nučiča, Red C. Zadnjič. u— Včeraj je tudi po koledarju nastopila pomlad in se je zares izKazala. Takega vremena letos še nismo imeli. Sonce se je ves dan smejalo na jasnem nebu. Na bolj prisojnih krajih mesta, kakor n. pr. v Zvezdi, so njegovi skorajda že pripekajoči žarki dvign li živo srebro neverjetno vi-visoko nad ničlo. Sneg je po n žini povsem izginil, le na pobočjih bližnjih hribov se v sončnih žarkih tu pa tam zablestijo bele li^e — dokaz da dnevi hudega mraza, ko smo se skrbnih obrazov stikali k dooro zakurjeni peči. še n'so tako daleč za nami. Hvala Begu. starka zima nas je kontno zapustila in letos je ne bo več nazaj. Narava se naglo prebuja v novo življenje :n kmelu bo vsa v cvetju. u— Nov grob. Dotrpel je delovodja drž. železnic v pokoju g. Karel Erber. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sežalje! r._ L u i g i Nardi o liriki velikega mojstra italijanskega verza Gabriela d' An-nunzia. Predavanje, izpolnjeno s citati iz njegove lirike, ui kazalo samo temeljitega poznanja predmeta, marveč tudi vživetje v subtilne umetniške sestavine te poezije, ki ji prisoja predavatelj zelo visoko mesto n glede katere sodi — v nasprotju z ne-:aterinu drugimi, — da bo ostala trajno /riva in pomenljiva v italijanski literaturi. Predavatelj jo živahno orisal dobo, v kateri je jel pesnikovati d' Annunzio in prevladujoči vpliv, ki ga je imel nanj avtor Barbarskih od* Carducci, čigar zmei-ni paganizem je d'Annunzio razvil do bleste-čih slavospevov piirodi, ženi, Erosu in živ-Ijenski radosti. Predavanju, ki je bilo prav zanimivo, je bilo glede na neitalijansko občinstvo želeti nekoliko zmernejši govorilni tempo. Hrvatski ^las o reviji »Umetnost«. »Novosti* so dne 20. t. ni. priobčile daljši članek Ivana Gorana Kovačiča o bibliofilskih izdajah Mihe Maleša, posebej še o njegovi i eviji »Umetnosti in v reviji izišlih prevodih hrvatske moderne lirike, članek je ilustriran z nekaterimi Maleševimi risba-»ivL Pisec posebej hvali prevode iz hrvatske moderne lirike, ki jih je prispeval pesnik Alojzij Gradnik. O njih sodi tole: »To tež- rature. Na tem večeru bodo madžarski igralci brali prevode iz hrvatske poezije in proze Prireditelj je povabil za ta večer v Budimešto vrsto hrvatskih pesnikov in pisateljev, da prisostvujejo tej novi manifestaciji madžarsko-jugoslovanskega zbli-žanja. Med drugimi se bo vabilu odzval predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Ilija Jakovl^evič. Iz hrvatske književnosti. Matica Hrvatska je pravkar izdala knjigo Zlatka Mil-koviča »Brača Seljani«. ki v obliki biografskega romana prikazuje življenje in tragično usodo edinih hrvatskih raziskovalcev tujega sveta (Afrike, južne Amerike), bratov Mirka in Steve Seljana. — Dr. Drago čepulič je izdal v založbi Biblioteke lepih knjig zbirko študij »Ličnosti , ki obravnava Ronsarela, Rabelaisa. Montaigna, De-scartesa, Pascala in Moliera. — Društvo hrvatskih književnica v Zagrebu je izdaio v zadnjem času novelistično zbirko Eva Tičakove »Suputnice« in knjigo Zdenke Markovič »Prozori moga djetinstvar. — Binoza je objavila zbirko Maupassantovih novel z naslovom »Put u mrak«. Zbirko je priredi! in prevel dr Hergešlč. — Izmed novih pesniških zbirk se v zadnjem času posebno omenjata knjigi Jerolima Korbler-ja in Side Košutič. ko delo je izvršil eden največjih ni'jjstro\ slovenskega verza in najvirtuoznejših iuž-noslovanskih prevajalcev, ki bi si pridobi' med Hrvati nepozabno ime, če bi nadaljeval to svoje delo. Antologija prevodov hrvatske moderne lirike, ki bi utegnila počasi nastati, ne bi našla boljšega sestav-ljalca in interpreta, ker je Gradnik s to majhno izbiro dokazal globoko poznanje hrvatske poezije. Pesmi so natisneiene s krasnimi črkami, za kar gre hvala okusu Mihe Maleša.« Velik uspeh Jakova Gotove« v Berlinu Kakor smo že zabeležili, je bil hrvatski skladatelj Jakov Gotovac povabljen v7 Berlin, da v ondotni Državni operi dirigira svojo znamenito opero »Ero z onega sveta«, ki mu je prinesla mednarodni sloves. Predstava te nacionalne opere pod njegovo taktirko je vzbudila nepričakovano veliko navdušenje in soglasno priznanje občinstva m kritike. Gotovac je bil več kakor desetkrat povabljen pred rampo. Občinstvo mu je prirejalo ovacije, kakor že dolgo nobenemu skladatelju. Bil je deležen tudi izredne pozornosti službenih krogov. Hrvatski književniki v Budimpešti. Kakor poročajo »Novosti«, pripravlja urednik »Jugoslovansko madžarsko revije« Zoltan Csuka v Budimpešti večer hrvatske lite- Iz Celia e Celjski mestni s\-ef bo imel v petek 28. t m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov. e— lz gimnazijske službe. Prosvetno ministrstvo je postavilo go. Mileno Bežano-vo, supletko na I. realni gimnaziji v Celju, za profesorico v 8. položajni skupini. e— Naše sredogorje in visoke planine še vedno pokriva cbilen sneg. Pri Mozir-siki koči na Go l teh je 160 cm snega. Zgornja plast je osrenjena in odlična za smučanje. Sedaj je koča dobro obiskana, saj je baš v marcu smučanje najprijetnejše, ker so dnevi daljši in suvincc prijetno greje, dasi ie živčna temperafura stalno p*.d ničlo. Od 29 bo odprt in oskrbovan tudi Kocbekov dom na Korošici Tok smučarjev sc bo s pričetkom aprila usmeril v glavnem na Korošico, na krasna in obsežna smučišča ob vznožju Ojstrce Na Korošici ie snežna plast skoraj tri metre debela, prav tako tudi n00 din in 2(> srednješolcem v skupnem znesku 5.950 din C— »Pestri svet v barvahf je naslov predavanja, ki ga priredi Savinjska podružnica SPD v Celju \ petek 28. t. m. ob 20. v risalnic: meščanske šole Predavatelj dr. France Avčin iz Ljubljane bo poslušalcem predočii 200 izbranih barvastih diapozitivov » pokrajinskimi in planinskimi .motivi. Ta večer bo užitek za ljubitelje narave. e— Usodna eksplozija v kamnolomu m še dve nesreči Ko je 23-letni delavec I rane Borinc iz Hrenove pri Novi cerkvi pripravljal v četrtek okrog 16. v kamnolomu razstrelivo, je naboj prehitro eksplodiral ter močno poškodoval Borinca po glavi očeh m obeh rokah V Gorenjako-vem hlevu v Celju je v četrtek zvečer konj brcnil 58-letnega izvoščka Alojzija Krempuša iz Celja in mu zlomil levo no go nad kolenom. Istega dne se jc v Trncv-Jjah pri Celju polil triletni dninarjev sinček doma z vrelo kavo in se hudo pop«ril po obeh nogah. Vse tri poaiesrečence so* cddali v cel j-ko bolnišnico c— Pri požiganju dračja se je do smrti opekla. Ko so otroci v četrtek okrog 16. na ledini na Bregu pri Polzeli požigali travo in dračje, je plamen zajel 7-letnc delavčevo hčerko Marijo Ocvirkovo z Brega Deklic; se je vnela obleka Ogenj so sicer kmalu pogasili, kljub temu pa je dobila deklica težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj ob pol 9. dopoldne izdihnila. Iz a— Iz mastnega preskrbovalnega urada. V zvezi z objavljenim pozivom za žigosanje živilskih nakaznic za mesec mafec ra.zglaša Mestni preskrbovalni urad: Vsi imetniki živilskih nakaznic, ki ne kupujejo direktno pri trgovcih, ampak so na hrani v gostilnah ali privatno, so dolžni poskrbeti za to, da bodo njihove nakaznice žigosane potom hranodajalca pri dotičnem trgovcu, kjer kupuje hranodajalec živila za njih. Stranke, ki ne kupujejo moke, ampak samo kruh, predložijo svojo nakaznico v žigosanje trgovcu, kjer kupujejo ostale življenjske potrebščine. a— Življenjski jubilej. V krogu dragih svojcev praznuje 501etn:co rojstva znani mariborski pekovski mojster g. Josip če-bokli. Slavljenec, ki je p: eizkusil Golgoto srbske vojske čez albanske gore, je mladostno krepak, zaveden narodnjak in mož poštenjak. G. Josipu čebokliju želimo ob Irpem prazniku zdravja in zadovoljstva v nadaljnjih desetletjih. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika, v nedeljo 23. t. m. g. dr. Erik Kline, Grajski trg 1, tel. 22-19. a— Gledališče mladega rodu bo v nedeljo 23. t. m. priredilo predstavo svojega lutkovnega odra ob 15. v mali dvorani Narodnega doma. Na sporedu je uvodni prizor Pavliha se predstavi«, trodejanka Ukradeni prašiček.", in enodejanka »Pav-lihove živali«. a— I/ gledališke pisarne. Radi vpokPcev nekaterih igralcev je prevzel voj. kapelnik kapetan g. Jiranek dirigiranje operet »Habakuk in »Caričin Amazonk«, g. Gorin-pa vlogo Galganova v ;Amazonkah«. Potrebna je bila tudi prezasedoa nekoliko manjših vlog. a— Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 22. t. m. bo že 17. predstava letošnjega operetnega sšlagerja« »Habakuka«, v nedeljo popoldne pa se ponove priljubljene Parmove »Carlčine Amazon-ke« v delni prezasedbi. Pri obeh teh predstavah veljajo znižane cene. V nedeljo in ponedeljek zvečer pa bosta zadnji gostovanji Podgorske in Nučiča v Begovičevi prodorno uspeli trodejanki »Brez tretjega«. Na vrsto prideta reda B in C. a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 24. t. m. bo predaval dr. Zeljko Jirovšek, univ. asistent iz Zagreba, o italijanskem baročnem iluzionističnem slikarstvu. Prikazal bo razvoj prostornega iluzionizma od renesanse preko baroka do slikarja Pietra de Cortone. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. a— Maistrovi borci! V torek 25. t. m. ob 10.30 sklicuje odsek ZMB v Slovenski Bistrici v mali dvorani hotela Beograd, redni letni občni zbor in vljudno vabi vse svoje čianstvo iz mesta in okolice, sosedne odseke, tovariše iz Maribora ter odposlanstva sorodnih organizacij, da se zborovanja udeležijo. a— 15 vozičkov treščilo na tla. Te dni se je pretrgala žica žične železnice tovarne lepenke na Sladkem vrhu, in sicer med £t. lijem in šauerlom. 15 vozičkov je treščilo na tla, k sreči pa ni bilo človeških žrtev, pač pa je nastala občutna materialna škoda. a— Obsojen gostilničar. Mariborsko sre-sko sodišče je obsodilo gostilničarja Adol-fa Spatzeka na 15 dni zapora, 2000 din denarne globe ter 500 din povprečnine zaradi tega. ker je lani v decembru prodajal porcijo goloža po 8 din in torej zahte- val za življenjske potrebščine višjo ceno, kot je tista, ki zajamčuje običajen in dovoljen trgovski čisti dobiček. Spatzek je bil obsojen po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. a— Povožen. Na državni cesti pri Framu je neki avto povozil 671etnega posestnika Franca Jeharta. ki je obležal s hudimi poškodbami po vsem telesu. Prepeljali bo ga v mariborsko bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. a— B*>g iz življenja. V Ločah si je pognal v samomorilnem namenu kroglo v srce 241etni Anton Brečko, ki je bil pri priči mrtev. Vzroki samomora niso točno znani. a— Preloženo. Pred mariborskim sre-skim sodiščem bi se morala danes dopoldne zagovarjati industrijec Valter Halbarth zaradi prestopka proti členu 2 uredbe o pobijanju draginje iu brezvestne špekulacije. Kakor smo že poročali, je bil g. Halbarth lani v novembru pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen na zaporno kazen in denarno globo v zvezi s svoječasno alero z usnjem, ki so ga oblastva zaplenila. Toda sodišče zaplembo usnja ni potrdilo, ampak ga je dalo Halbarthu spet na razpolago. Sedaj pa je Halbarth obtožen, da se je zagrešil proti navedeni uredbi, ker ni v določenem roku prodal svojo zalogo usnja, ki znaša okoli 66.000 kg v vrednosti okoli 6,000.000 din. Razprava proti Valterju Halbarthu pa se je preložila ker Halbartha ni bilo k razpravi in se še vedno nahaja v konfinaciji v Starem trgu ob Kolpi. a— Pretkana goljufinja. V neko mariborsko gostilno je prišla neka okoli 30 let stara ženska ter nagovarjala kuharico in služkinjo, češ da jima bo priskrbela boljšo službo v Cakovcu. Obe ženski sta ji izročili svoji poslovni knjižici. Gostilničar-ka je služkinji takoj izplačala mesečno plačo 250 din. ki jih je zatem služkinja shranila v omaro. Nato je za trenutek odšla iz kuhinje, ko pa se je vrnila, ni bilo več ne ženske in tudi ne denarja. Za pretkano tatico sedaj poizveduje policija. Organizacija ministrstva sa oskrbo in prehrano Istočasno z uredbo o pooblastilu za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdelitvi in potrošnji blaga in uredbe o cenah je bila objavljena tudi uredba o ureditvi ministrstva za oskrbo in prehrano. Ta uredba določa, da je ministrstvo za oskrbo in prehrano vrhovna uprava in nadzorstveno oblastvo v vseh poslih oskrbe in prehrane ki spadajo v pristojnost tega ministrstva, z uiedbo je določeno da ima minister tudi svojega pomočnika. Ministrstvo je razdeljeno na štiri oddelke. ni sicer: 1. splošni oddelek s personal-mm, administrativno-pravnim, statističnim in ekonomsko-računsk!m oddelkom; 2. oddelek za prehrano z odsekom za prehrano. komercia;nim odsekom in s finančnim odsekom; 3 oddelek za kontrolo cen z odsekom za proučevanje in določanje cen in odsekom za kontrolo cen; 4. oddelek za oskrbovanje in notranji promet blaga z x!sekorn za tarcvine c!"Tiačcga izvora, od-stckont za inozemske suiovine, odsekom za razdelitev surovin in promet blaga in odsekom za evidenco in koordinacijo poslovanja prehranbene industrije. Nn.dalje določa uredba, da sp lahko pri vsakem »reškem načelstvu postavi referent za promet blaga In kontrolo cen, ki je referent sreskega načelstva v vseh poslih iz področja ministrstva za oskrbo in prehrano Posli takega referenta se lahko povenio tud; enemu od uradnikov sreskega načelstva Po potrebi lahko minister postavi svojega referenta za promet blaga in kontrolo cen tudi v avtonomnih mestih in v Beogradu, ki je neposredno podrejen banu, v Beogradu pa nvnistru. Mestna poglavarstva morajo takemu referentu in eventualnemu pomožnemu osebju dati na razpolago potrebne prostore, pisarniški material, kurjavo in razsvetljavo. O dolžnostih in poslovanju teh referentov pri avtonomnih občinah bo minister predpisal podrobne določbe s pravilnikom. Pri vsaki bansk| upravi s« ustanovi poseben odsek za oskrbo in prehrano, ki je neposredno podrejen banu in vrši vse posle b. področja ministrstva za oskrbo in prehrano. Tudi o delokrogu in poslovanju tega odseka bo minister predpisal podrobnejše določbe s pravilnikom. Posvetovalni organi V ministrstvu je odbor za sestavo in izvajanje gospodarskega načrta, ki ga sestavljajo predstavniki zainteresiranih ministrstev, znanstveniki, gospodarstveniki in drugi strokovnjaki. Predstavnike ministrstev določijo pristojni ministri, ostale člane odbora pa postavi in razreši minister za oskrbo in prehrano v soglasju z ministrskim svetom. Točnejše določbe o tem odboru, o nagradah in povračilu potnih stroškov članov odbora bo predpisal s pravilnikom minister za oskrbo in prehrano v soglasju s finančnim ministrom. Minister lahko pri oddelku za kontrolo cen ustanovi svet za prezkuševanje in kontrolo cen, sestavljen iz predstavnikov. potrošnikov, proizvajalcev. ' predelovalcev in trgovcev. Pravtako lahko minister ustanovi take svete pri odsekih za oskrbo in prehrano pri banskih upravah, kakor tudi pri oblastvih. kjer so postavljeni referenti za promet blaga in kontrolo cen Minister sme postaviti po enega svojega predstavnika v naslednjih gospodarskih odborih in svetih- pri svetu za zunanjo trgovino, pri izvoznem in uvoznem odboru direkcije za zunanjo trgovino, pn odboru za normalizacijo, pri upravi zn-jednice proizvajalcev oliaric. pri upravi zajedniee predelovalcev olja. pri banovin-skem odboru za prehrano, sreskih in mestnih odborih 7,a prehrano po čl. 20 zakonn o državni obrambi in pri posvetovalnem odboru za bombaž Minister za oskrbo in hrano bo postav1! svoje predstavnike v uoravah poslovnih central posameznih industrijskih panog, ki se bavijo s proizvodnjo in predelavo predmetov za prehrano. Pri ministrstvu se ustanovi vrhovni svet za oskrbo in prehrano, ki ga sestavljajo pomočnik ministra, načelniki ministrstva, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino, načelnik oddelka za industrijo in obrt v trgovinskem ministrstvu, dva predstavnika banske oblasti banovine Hrvatske in predsedniki ter glavni ravnatelji Prizada v Beogradu. Pogoda v Zagrebu in Prevoda v Ljubljani. Sejam tega sveta za oskrbo in prehrano predseduje minister, v njegovi odsotnosti pa pomočnik ministra. Naloga tega vrhovnega sveta ie. da daje mnenja o razdelitvi vseh važnih proizvodov in surovin v državi in o drugih vprašanjih, kjer to zahteva minister. Ta vrhovni svet. lahko priredi tudi konference s predstavniki gospodarskih re-sorov, gospodarskih ustanov in organizacij o vseh vprašanjih oskrbe in prehrane. Točnejše predpise o poslovanju vrhovnega sveta, o nagradah in povračilu potnih stroškov njegovih članov bo s pravilnikom predpisal minister v sporazumu s finančnim ministrom. Direkcija 7.a prehrano Vse pravice in dolžnosti kmetijskega ministra in vsi posli kmetijskega ministrstva (odnosno direkcija za prehrano) po uredbi o rezervah živil, po uredbi o ustanovah za oskrbovanje, in odlokih ministrskega sveta št. 1176 od 30. IX. 1939. št. 1372 od 25. X. 1939 ln št. 758 in 1. VII. 1940 preidejo na ministra za oskrbo in prehrano odnosno v pristojnost ministrstva, kolikor s to uredbo ni drugače določeno. Na ministrstvo za oskrbo in prehrano preide tudi centralni semenski fond jfri direkciji za prehrano. Posli dosedanjih oddelkov za statistiko, za delovno moč, za proučevanje in preizku-ševanje in ostali j>osli dosedanje direkcije za prehrano, kolikor po tej uredbi ne spadajo v pristojnost ministrstva, se vračajo v pristojnost kmetijskega ministrstva. Prav tako se vračajo v pristojnost kmetijskega ministrstva vse ustanove, ki so bile dodeljene direkciji za prehrano po čl. 11 uredbo o ustanovitvi direkcije za prehrano. Uvoz 1200 vagonov sladkorja že v januarju smo poročali, da bo >Po-god« v Zagrebu uvozil 1200 vagonov sladkorja iz Ceškomoravske, da je sladkor že kupljen in da bo v kratkem uvožen. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet že v začetku februarja izdal odlok, s katerim je bil »Pogod« pri uvozu teh 1200 vagonov sladkorja oproščen plačila uvozne carine. Sladkorja pa doslej Pogod ni mogel uvoziti, ker so nastopile težkoče v zvezi z zahtevo po znižani državni trošarini za uvoženi sladkor. Sedaj pa je vsa kupčija prenešena na sladkorno tovarno državnega posestva Belje. Celotna količina 1200 vagonov sladkorja bo razdeljena na posamezne kraje v državi, seveda pa bo banovina Hrvatska, ki se je za uvoz najbolj prizadevala in ji je preko Pogoda uspelo kupiti sladkor v Ceškomoravski, dobila potrebne količine za kritje svoje potrebe. Zato je ministrski svet 7. marca sprejel na predlog finančnega ministra uredbo, s katero se na 1200 vagonov sladkorja v kockah in prahu, kj ga bo uvozilo državno posestvo Belje, ne 1x3 plačal skupni davek na poslovni promet. Obenem je s to uredbo pooblaščen finančni minister, da na gori označeno količino 1200 vagonov uvoženega sladkorja zniža stopnjo državne trošarine v toliko, kolikor bo potrebno zaradi izenačenja cene uvoženega sladkorja domače proizvodnje. Vprašanje povišanja železniške blagovne tarife Pretekli teden smo poročali o seji ple-nimia tarifnega odbora, ki je bila 7. t. m. in na kateri je železniška uprava predložila načrt za ponovno povišanje železniške blagovne tarife za 10«/o. Člani tarifnega odbora so na tej seji poudarjali, da tako povečanje ne bi bilo v skladu s prizadevanjem kraljevske vlade, da se ustalijo cene in se stabilizirajo na sedanji višini. Zato tudi železniška uprava ne bi smela računati z nadaljnjim dviganjem cen in ga vzeti za podlago svoje kalkulacije. Nekaj dni za tem je bila objavljena uredba o cenah, po kateri je v notranjem prometu do 1- avgusta prepovedano vsako zvišanje cen blaga, kakor tudi cen za prevoz potnikov in blaga. S to uredbo je država prevzela tudi obveznost, da do 1. avgusta ne bo povišala cene monopolskih proizvodov, da ne bo povišala cen monopolskih proizvodov, ki služijo prehrani, in da se ne bodo povišale cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žita in tudi ne državne in samoupravne trošarine na kurivo in na predmete, ki služijo prehrani. Na seji tarifnega odbora je železniška uprava sicer pristala na to, da se od povišanja izvzame jo žito, krompir, živinska krma in drva, za vse ostale predmete pa je vztrajala na tem, da se tarifa poviša za 10%. Kakor poročajo sedaj »Novosti-, to povišanje tarife, ki bi moralo stopiti v veljavo 1. aprila, še ni objavljeno, ker je z uve-ljavljenjem uredbe o cenah nastopil nov položaj. Po informacijah iz Beograda se nadalje vodijo pogajanja o vprašanju povišanja. železniške blagovne tarife. Cuiejo se tudi informacije, po katerih je bila sprožena akcija, naj se železniška tarifa ne zviča za 10%, nego samo za 5%. O tem pa še ni prišlo do končne odločitve. Dopolnitev odločbe o kontroli prevoza drv Trgovinski minisiter je lani v novembru izdal odločbo, s katero je bil prevoz drv v območju dravske, vrbaske, drinske, mora vske in dunavske banovine postavljen pod kontrolo Centrale za kurivo, in sicer tako. da mera imeti vsaka pošiljka od-premno dovolilo Centrale za kurivo. Na osnovi čl. 2., odstavka 1 uredbe o ustanovitvi ministrstva za sikrbo in prehrano in na osnovi čl. 3., odstavka 2. uredbe o Centrali za kurivo je sedaj minister za oskrbo in prehrano odločil, da se odločba prej pristojnega ministra za trgovino in in- dustrijo od 31. novembra 1940 dopolni takole: Prvi točki, ki določa, da se prevoz drv stavi pod kontrolo, se doda na&ilednji odstavek. Kot drva za kurjavo se v smislu te uredbe smatrajo bukova, gabrova cero- va. j esc nova, brestova, hristova, mešana drva in drva ostalih trdih Iistničarjev. nadalje drva od divjega sodnega drevja, lipova, vrhova, topolova in osta'a drva mehkih listničarjev, cepljena, okrogla, brez skorje, sežagana in cepljena; nadalje bukova drva brez skorje (za izde'avo celuloze), žagarski odpadki, trdi in mehki, vezani in nevezani, kakor tudi oglje. Drugi točki določbe, po kateri smejo državne in javne železnice ter druga prevozna podjetja, sprejemati drva v odpremo samo tedaj, če ima pošiljka odpremno dovolilo Centrale za kurivo, se z nova odločbo doda da to velja brez ozira na to. ali se drva pošljejo do železni.šk h postaj v naši državi ali pa sc namenjena za izvoz. Gornja odločba je objavljena v »Službenih novmah od 20. t in Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne Dan ko od 15. t. m. zaznamuje povečanje obtoka bankovcev za 220 na 14.281 milijonov din (lani 10.179). To pbvečanje je nastalo izključno zaradi znatnih dvigov žirovnih vlog in ostalih naložb na pokaz. V celoti so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 419 na 3068 milijonov (lam 1961). med obveznostim na pokaz so nazadovale žirovne naložbe za 203.2 na 1396.6 milijona din (lani 1018). Z namenom, da se zmanjša obtok je Narodna banka izdala za nadaljnjih 200 milijonov din s blagajniških zapisov, ki so s tem narasli ua 1100 milijonov. Na strani aktiv je zlata podlaga narasla za 0 9 na 2792 1 milijona stabilizac V ->kih din (lam 2036.9) v stvarni vrednosti 1467.5 milijona din Devize, ki se ne vštejejo v podlago so nazadovale za 39.1 na 916.9 milijona din (lan) 909) Menična in lornbardna posojila sc ponovno narasla za 52.1 ns 1897.is milijona din (lani 1790). Glede na stvarno vrednost zlate podlage, je znašalo 15. t. m zlato kritje obtoka bankovcev m obveznosti na pokaz 75".,-, nasproti 25.53'/c v prejšnjem tednu. GoModarsMe vesti = K ustanovni skupščuii združenja hmeljarjev za Slovenijo. Iz Žalca smo prejeli- Za torek 25 mai ca ob 9 uri dopoldne je sklican v dvorano Ljudske posoiiln ce v Celju ustanovni občni zbor združenja hmeljarjev za Slovenijo. Med hmeljarji, kakor tudi med Žalčani je vzbudilo pozornost da ustanovni občni zbor ni sklican v Žalcu, temveč v Celju. Pravilnik o hmeljarskih društvih izrecno določa, da mora biti občni zbor v kraju ki leži v pridelovalnem središču hmelja dotičnega okoliša. Vsem pa je znano, da je od nekdaj in je še danes Žalec nesporno središče savinjskega hmeljarstva, kjer ima sedež tudi hmelj-ska komisija in kjer je vrhu tega sredince hmeljske trgovine. Ne glede na to, pa bi bilo v interesu hmeljarjev, da bi se občni zbor vršil v Žalcu, kjer se hmeljarji občnega zbora laže udeležijo kakor v Celju. = Znižanje prijavljenih količin petroleja. Trgovinsko-industrijska zbornica v Ljubljani oove.šča vse interesente, da je znižanje prijavljenih količin petroleja posameznim tvrdkam izvedla sama uprava državnih monopolov, ki v nobenem primeru ne dovoljuje povišanja količine, ki jo je že enkrat določila. Uprava državnih monopolov priporoča upora)>o trihloretilena. ki hko uspešno nadomesti petrolej. Z ozirom na. to naj se ne pošiljajo na zbornico nikake prijave za povečanje prvotno določene količine petroleja. = Plačilo kuponov Seligmanovega posojila. Državna hipotekama banka obvešča lastnike 7»/„ založnic ameriškega posojila v letu 1927 (emisija Seligman) da se kuponi teh obveznic od 1. aprila izplačujejo v dinarjih. Od tega dne se izplačuje kupon št. 28. Kuponi se vnovčujejo tako pri centrali, kakor pri vseh glavnih podružnicah v državi. = Prošnje za dovolitev kompenzacijskih poslov. Direkcija za zunanjo trgovino opozarja interesente, da morajo prošnje za dovolitev kompenzacijskih poslov predložiti neposredno direkciji za zunanjo trgovino, oddelek za trgovinske sporazume. = Društvo industrijeev ln veletrgovcev v Ljubljani bo imelo v četrtek 27. t. m. 15. redni občni zbor, in sicer ob 10. dopoldne v društveni sejni dvorani, Tyrševa lb II. Borze 21. marca Na jugoslovenskih borzah je bilo tudi danes povpraševanje za grške bone po 37.50. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni Na zagrebškem efektnem tržšču je bilo za Vcjno škodo pri nespremenjen tendenci povpraševanje Po 477.50 (v B .ogradu prav tako do 477.50). Do prometa ie prišlo v 6°'« dalmatinskih agrarnih obveznicah po 79.75 in v delnicah Trboveljske po 390. UEVIZB. LJubljana. Oficietni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4435, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215 90 — 219.10. Ne\v York 5480 — 5520. Curih 1271.10—1281 10 Privatni klirine: Berlin 1772 — 1792. crški boni 37.50 den. Curih. Beograd 10. Pariz 8 30. London 17.35. New York 431. Bruseli 69. Mfan 21.7250. Madrid 39.50. Amsterdam 229, Berlin 172.50 Stockholm 102.7250. Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50. Sofija 425. Lisabo-na 17.27. Budimpešta 85 50. Atene 3.00, Carigrad 3.3750 .Bukarešta 2.00. KFEMTI i Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 477.50 den.. 4*/o agrarne 56 den.. 4% severne agrarne 56 den., 6% begluške 85 — 86, 6a,o dalm. agrarne 79.75 — 80 (79 75), 6°/» šums>ke 80 bi.. 7°/o stabiliz 98 bl„ 7°/o invest. 99 den. 7°/o Seligman 101 den.. 7°/o Blair 100 den.. 8° « Blair 104 den; delnice: PAB 206 den.. Trboveljska 390 — 395 (390) Becgrad. Vojna škeda 477.50 den.. 6n/o begluške 85 — 85 75. 6°'« dalm. affra-ne 79.75 den. (79.75) 6% šumske 79.75 — 80 53 7"/o invest. 100 den.. 7% Blair — (100). Narodna banka 6450 den., PAB 210 den ! + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena Oves: tiaSkl, sremski in slavonski 415 — 420. Ječmen: baški in sremski 557.50 — 562.50. Koruza: ča su primerno suha z 20«/« vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 dim umetno sušena koruza s 14° • v ase 25«• din MoB» franko vaeon ali šlep v dunavsK*. oanc^ vinu ošenična »Oea« m »Og« 723 70 L>reseiana oienična moka 358 enot- na ošenična rr.c ka 382 25 neore^eiana ošenična moka 351 oreseiano Koruzna moka ali koruzni zdrob z n^iveč <4U/* yla-t»e 121 oreseiana koruzna mof.a iz času urimerno suhe koruze 250 neprese ana 230 Otrobi (franko vasoo ali šlep dunav-ska oanovmai ošemčni 2U0 teoruzn: t Kalmi «50 bre? kali ?0 Fižol: oaški :p sremski 640 — 642.50 Kulturni pabsrki Is dolenjske metropole Novo mesto. 21. mar a. Kulturno življenje v našem mes u j b|-lo prve mesce v novi sezoni precei ^ bano Med najboli marljivimi sta oOi<-.'l in Prosvetno društvo ki sta p kaza a £A sedanje razmere lepo število prireditev. Poživijenie ie nastopilo oo N vem Vu. ko ie Pred ustanovitvijo Mu e.i?"-e ;a dr -štva priredil pripravljalni odbor iepu število predavani in filmov o n ši Do eni ki in nien !ejx>ti. Videli smo No « "-esto m Dolenjsko v besedi in s!:ki Pr dr.a^elji gg prof Janko J:irc ekademsk :l kar Božidar Jsk"c. ume+nostni zgodovinar pr-f. Jože Gregor c m univ p-of dr Fran - M> sesnel so razgrnili rr »d n-is za i^vo 11 mesta in okolice Eo4'd r Jakac n^š ri-iak. je pri tei priliki p- edv z">i'-> občnih zborih naših društev. Neknt°r" mariuvo in vztrajno de'ujejo in so pokaz,!-3 d t' tihega del;- Posebno humanita-m ustanove so se izkazale saj so za zimsko j^c^-i č nabrale ieoo vsoto Za sta"še učencev meščanrke š ne b'l roditeljski sestanek v risalo;ri pi^čan^-e šole. kjer ie ob odlični tid?Iežb: okoličanov in meščanov zanimivo o^ec1-^'?' š~f banovinske svetovalnice 2 dr Šm; '1 ir Ljubliane in povedal staršem, narsr-ai. kar b^do mo^al'" uvaževati Pri izb:r poklica svrjih otrok. Na splošno lahko rečemo, da je b:' začetek sezone, kar se tiče kulturnih prireditev. prav len. Kljub današnjim lež'-im časom se najde med dru?tven;m; čiani, mestno inteligenco in oigcvorn mi čio4te-lii polno ideaMzma Pocre^amo ka' šnih razstav naših umetnikov sl;k-riev V podeželskem mestu. ki?r že dolgo ni bi-o kaj takega, bi tudi umetniške razstave dv:gni-le kulturno raven in s tem doprinesle svol delež h kulturnemu poživljenju našega mesta. —an. Blagovna tržišča CITO 4- Chicago. 21. marca Začetni tečaji: pšenica: za mai 87.75. za julij 85. za se^t. 85.50; koruza: za maj 64.75. za julij 61.75. + Winn»peg. 21. marca. Začetni tečaji: ! pšenica: za maj 78. za julij 79.625. i Cerkvena miš se je ujela Ljubl;ana, 21. marca Pred malim kazenskim senatom se je brezposelni trgovski potnik Josip Ko'.ehc zagovarjal, da je vlamljal v ceric 'f-nc nabiralnike in iz njih pobiral dr-mr jvo dogovoru z nekim Francem K~č:čnikom iz Trbovelj, ki da ga je k takšnim tatvinam rag.V' rad in se je takoi začel igrati z njeno pisano ogrlico. Videti je bilo. da mu kmečki zrak d-Zredil se ie bil. in niecrove s'rrie "č1' -ro^n^fo lička so bila slika cvetočega zdravi"' DeVlet: s'a ga nekai časa molče opazovali Po1o5a; io postala! boli nanet. w«>to se je Pong o^r^brila »Prosim, gospodična ... res nisem hotela ničesar v veti.« Dai^v ip TvTa form Sol- cp ii ie zdelo bolie. iih ne izreče dob^o K?te. nikar več ne govoriva o tem .. Hotela bi. da mi vi rvnrtapa+e« »Rada. gospodična ... zelo rada, če morem.« »Odootovati hočem!« Pong jo je presenečeno pogledala »Odpotovati hočete, gospodična? To bo Da gospodi žal.«. »Saj to ie tisto, Kate Rada bi šla a vs< mi bodo prigovarjali, naj ostanem in tako mi je težko r~č ne. Toda iti moram, čeprav skrivaj.« Pong je imela seveda posebne m si i o tem Kakor vsi drugi, je bila tudi ona opazila vsak dan tesnejše prijateljstvo med nečakinjo in nečakom Carterjevih — in ie od dne do dne pričakovala zaroke. Očitno sta se bila sprla. Bili je bil šel sam po svozih potih gospodična Rosemarv pa je govorila o odhodu in celu o skrivnem odhodu Misel na mučno presenečenje pred komodo gospodične Rosemaryjc je opominjala Pongico, naj bo dekletu na voljo. »Zelo dobro vas razumem gospodična,« je diplomatsko začela »Tu ie tako mirno; nič izpremembe ni. še kina ne Kdai pa kdai kak pogreb, in liudie so ga kar veseli. Strašno enolično se vam mora zdeti tu. ko ste vaieni Pariza in takih reči.« • Prav imate Kate Vrniti se hočem v Pariz.« »Tn potem mi«lim. da tudi Oasterjeve malce težko nrcnašat.e.« Pong ie bila drbro opazila pogoste nesporazume in ie hotela nakazati, kam se obrača niena simnatiia Al^se in Mihaela ni mogla trpeti živa duša v hiši »Srce mi np ^o noč-ilo ako ve* ne vidimo drug rl-mrppa i o Da'sv priznal* »Torei iV|s1,*Saite. K"atp N'komur -np cniPto n;č omejiti do'*l°r ne od^otui^m — in še dva para nogavic in zlato na-nremn iglo varn dam č° mi nomag^e Samo ti to gre. da snravim svoie kovče^e iz lrše. ne da bi kdo opaž1'!: najraiši skozi tale vrtiček pa tia do velike seči. Za njo, na poljski poti. bo potem- čakal človek z vozom, ki ga naročim za jutri. Kakor h;tro bom v Sali?buryju ali Beurnemouthu po-šliem brzojavko da tu ne bodo v strahu zarad'1 mene. In potem bom seveda tudi pisala Iz Sou-thamptona lahko udobno pridem na F ancoško. Ali hočete storiti, kar vas prosim?« »Rade volje, gospodična Rosemary. Toda, ali ne bosta stric in teta zelo huda na vas?« Ko prejmeta moje pismo, ne več.« »Sami morate najbolje vedeti, gospodična, kajr je prav in kaj ni. Storila bom, kar je v mojih močeh.« Pong se je bila namenila, da takoi po odhodu gospodične Rosemaryje obvesti gospo Carterjevo; če pojde vse po sreči, ne bo potem nikjer zamere. Zdaj je mali Dorie. ki se je čutil zanemarjanega. potegnil za ogrlico; nit se je pretrgala, in p sani biseri so se razsuli po travi. »Ploc!« je zavreščal. »Ni — ni!« Daisv ga je posadila na tla. in vsi trije so jeli iskati bisere. Bili je bil ta čas onravil oreceišno pot Zatoo-lien v svoie misli, ie bil prišel Ho Tolnuddla. nekai milj daleč od posestva gospe Warralyjeve. Moral je izpremeniti ves svoj pogled na Rosemarvio — ne. na Daisyjo — in to ni bilo lahka stvar. Nob^n moški nima rad. da ga vodiš za nos. Kjdar scde kdo na klobuk, se smejmo — a le tedai, če to ni naš lastni klobuk. In tako bi se bil mo^da smehljal nad dvojno vlogo mladega dekleta, ko bi bili prizadeti samo drugi liudie in se ne bi bil sam čutil osmešenega Najhujše je bilo pa to, da io je bil vzljubil. Njena odločnost pri napadu na Doreja mu je bila šla do živega in tudi njeno nesebičnost je bil opazil. Med tem, ko sta Gaster in njegova žena skubla strica Dorana, kolikor sta ga le mogla, ni ona nikoli ničesar prosila, ampak je celo z vidnim odporom spremljala razna mala presenečenja in pozornosti. »Vrata žalosti« ©b Rdečem morju - Perim, Britska Somalija In Džibnti Z zavzetjem Berbere, glavnega mesta Britske Somalije, je stopila borba za Aden-ski. zaliv v novo faz>. Ko so Italijani v avgustu po jedva sedemnajst dni trajajoči vojni zasedli Britsko Somalijo, so postali s tem gospodarji celokupne afriške obale ob Adenskem zalivu. To je pomenilo, da je postala pot v Indijo za britske konvoje nevarna. Aderski zaliv meri v dolžino 850 km. v girii.o pa kakšnih 300 "o. Glob-, k .'e tudi dovolj, saj so na nekaterih mestih izmerili do 3300 m globočine. Najvažnejša točka v tem odseku je Bab el Mandeb, »vrata žalosti«, prehod v Rdeče morje, najtoplejše slano morje na svetu. Bab el Mandeb je 26 km širok preliv, ki loči Afriko od Arabije. Ob t: i jc na obeh ctrnvch skalovita. Sredi najožjega dela te morske poti leži nekaj majhnih otokov, med katerimi je najvažnejši Perim, britan- Domišljiji rasejo krila Fantastičen načrt o vdoru v Ameriko »Washington Times Herald« je objavil dne 3. februarja iz peresa nekega Roberta Conmaya »odkritje«, ki vsebuje podatke o dozdevnih namerah osiščnih držav za vdor na ameriško ozemlje, posnemamo po nemških listih naslednje podrobnosti: Prva bo ogro:i'a ameriške Zedinjene države Rusija, ki bo iztegnila svojo roko po Aljaski in Ksnadi ter pri tem prekoračila Beringov preliv. Z zasedbo teh dežel bo skušala Rusija onemogočiti ameriško po-mo* Veliki Britaniji. Ob istem času bo Nemčija udarila na akar in čez Zapadno Afriko z letali v Južno Ameriko, da bi tam — zl?.sti v Argentini — zanetila upor proti Zedinjenim državam. Sledil naj bi napad na G braltar, in sicer na tak način, da bi si italijanska mornarica izs lila izhod v Atlantski ocean. Ladje naj bi odplule pred Panamski prekop, kjer bi poiskale priložnrst za spopad z ameriško vojno mornarico. Drugi del ameriške vojne mornarice pa nai bi bil izročen na milost in nemilost združenim Rusom in Japoncem, ki naj bi skušali zmrviti moč Amerike na morju ... V teku dogodkov bi se pridružila napadalcem tudi Španija. Ta na; bi z moralno podporo Rusije in Japonske skušala razširi svoj vpliv na južne ameriške države in tako pripraviti njih zasedbo. Conway navaja celo neke poda,tke o času, ko bi se ta načrt moral izvesti ter pravi: V marcu naj bi se začel totalni napad na Veliko Britanijo in na Gibraltar, obenem pa naj bi se ojačila propaganda v Južni Ameriki. Naslednje tri mesce naj bi v državah latinske Amerike izbruhnile revolucije. V zvezi s temi dogodki bi se razčistilo tudi kitajsko vprašanje. Po pisanju nemškega tiska je prvi re-produciral to vest rimski »Giornale d'It.a-lia-r, ki sprašuie \ svojem komen*ar,L kaj je nameraval pisec s to objavo. Ali gre za kriminalno senzacijo, za nesramno in pod- lo obrek<~-».Vi e o3;ščnih držav ?li celo aa dejanje nevednosti? Italijanski list še pristav'■'a d{. je "eveda po^Oj ?a inve/ijc v Ameriko P« polno uničenje Anglije m njenega svetovnega imperija. še tri leta vojne Vodja angleške liberalne stranke Sinclair je bil nedavno vprašan, kako dolgo bo še trajala vojna. Sinclair je izjavil, dani prerok, zaradi resnice pa mora povedati, da bo vojna trajala najbrže še tri leta. Po tem se bosta Anglija in Amerika z združenimi močmo posvetili obnovi sveta. Te še ne veš, zdaj izveš: da ima Velika Britanija v Washingtonu poleg veleposlanika lorda Halifaxa še dva poslanika v ministrskem činu; da je povzdignil kancelar Hitler kapitana Guntherja Priena v čin korvetnoga kapitana; da je trdnjava Gibraltar pripravljena na obrambo in obleganje, v katerem lahko vzdrži osemnajst mescev; da so Italijani skromni mesojedci, kajti vsak Italijan porabi, kakor kaže neka statistika, letno 19 kg mesa, le v Lombardiji pojedo večjo količino mesa, in sicer 31.8 kg letno; da so te dni splovill v Bostonu dve novi ameriški matični ladji za letala: »Hum-bold« in »Matagorda«. Prenos petnadstropne hiše v Moskvi »Tass« poroča iz Moskve, da je popolnoma uspel prenos petnadstropne hiše v ulici Gorkega v Moskvi. Hišo so premaknili za 26 m. Uporabili so v ta namen 1100 jeklenih valjarjev. Povsod je pričujoč ako oporišče s pristaniščem, v katerem najde zavetje cela majhna mornarica. Perim je utrjen. Utrdili so ga Angleži že med leti 1799 do 1801 iz strahu, da ne bi Napoleonu šinil d v glavo tod mimo korakati proti Indiji. Na afriški strani Adenskega zaliva leži Pritsha Somalija, v njen. bližini pa Francoska Somalija z Džibutljem, ki je izhodno pristanišče za pot v Abeslnijo. N p. drugem bregu Ad^nsKCga zaliva je britsko utr-eno pristanišče A den, kateremu pravijo tudi »arabski Gibraltar« Tukaj so Angleži na prostoru 825.000 če-tvorn'h km površine sezidali mesto, ki Ima kakšnih 4» tisoč prebivalcev. Ta kraj je til znan že starim Grkom in Rimljanom. Angleži pa so ga zatrdno osvojili pred dobrimi sto leti Aden je pusto mesto s pičMmi padavinami. Vodo hranijo v ogromnih rezervoarjih n v vodnjakih Nekateri izvirajo se iz dobe Perzijcev ln Ptolomeja, Angleži so jih samo modernizirali. Vodo pa morajo pred porabo filtrirali, sice: bi ne bila užitna. Ker vlada v Adenu podnevi strašna vročina, se življenje v tem mestu začne šele proti večeru, razvname pa ponoči. Za britski Imperij ima Aden prav ta^ ko velik pomen kakor Gibraltar, Malta, Suez in Singapur. Zapečatena vrata Zapečaten vhod v prostore angleškega konzulata v Konstanci, kjer so prevzele zar Sčito angleških koristi Zedinjene države A N E K DO T A Cesar Domicia.n se je vsak dan po obedu umaknil v svoje sobane, kjer se je zabaval s tem, da je lovil muhe in jih natikal na koničasto črtalo. Nekega dne se je pojavil prosilec in vprašal, da-li je kdo pri cesarju. »Ne verjamem«, je odgovoril Vibius Kri-spus. »Na vsak način pa ni nobene muhe.« Dva nemška bombnika na poletu proti angleški obali Bombe na plesišča Londončanov ne more ustrahovati niti smrtna nevarnost »Največ smrtnih primerov je bilo ugotovljenih na enem samem kraju«, pravi poročilo glavnega stana o bombardiranju Londona prošli teden. Ta kraj je bil, kakor se zdaj zanesljivo doznava, neko plesišče. 2e nedavno je nemška bomba udarila v neki gosposki »dancing« ter napravila ogromno škodo. To je bilo v Westendu. Topot pa je bomba pogodila ne gosposko, ampak ljudsko zabavišče, v katerem so plesali municijski delavci, mladi vojaki in girlsi. Vsi ti so iskali utehe in pozabe od utrudljivega vsakdanjega življenja na plesu. Kakor poročajo očividci, je bomba, ki je razdejala gosposki dancing, eksplodirala naravnost na parketu sredi plesalcev. Luči so ugasnile, note, ki so ležale pred godci na pultih, so sfrčale na vse strani, instrumenti so se razleteli na kose — skratka, prizor je bil grozen. Toda veseljaki se niso dali ugnati. Niti rešiti se niso skušali. Nasprotno, nihče ni pokazal sebičnosti ln šampanjec, ki je bil v čašah in steklenicah, so porabili gostje za izpiranje ran nesrečnih žrtev. Svilene večerne toalete odličnih dam in fine srajce gospodov pa so raztrgali, da so lahko obvezali ranjence. . Prošlo soboto se je na ljudskem plesišču zbralo kakšnih 50 parov mladih plesalcev. Nihče se ni zmenil za alarm, ki je bil dan. Mladina je plesala kar naprej. Tedajci je pridrdral pred plesišče avtobus. In trenutek zatem je dvakrat zaporedoma zagr-melo — dve težki bombi sta se raztreščili v neposredni bližini plesne dvorane. Ena je pogodila avtobus, ki je bil nabito poln potnikov. V trenutku je bilo vse mrtvo. Na plesišču so čez trenutek ugasnile vse luči. Orkester, ki je ravno sviral »Riding Ligh«, je nenadoma utihnil. Sledila je močna eksplozija. Steno dvorane, v kateri so bili zbrani plesalci, je zračni pritisk odtrgal, mnogo plesalcev je vrglo po tleh. Strop se je sesul in ko so posvetili med razvaline, so ugotovili, da so tri mladenke ubite. Tudi v sosednem lokalu, kjer ni bilo nič manj veselo, je bila odtrgana stena. šipe so popokale, nekaj ljudi je bilo ranjenih, toda množica, ki je ostala živa, je začela prepevati in je nadaljevala z ve- seljačenjem dokler niso prispeli reševalet V obeh primerih, naglašajo, je pač izven dvoma, da bi mogli letalci ciljati ravno na plesišča. Ampak važno pri tem je samo eno: morala ljudi. Ne v prvem ne v drugem primeru niso ljudje izgubili glave. Nihče se ni dal oplašiti po dogodku, vsak je ostal na svojem mestu. Londončani so, pravijo, postali fatalisti. Komur je namenjena smrt, ga doleti na plesišču, na cesti ali v zaklonišču. Samo bati se nihče ne sme, naj pride kar hoče! Most preizkušujejo V nekem d^Iu Londona je bomba izvrtala lijak takšnega obsega, da so moral« prtko odprtine postaviti most. Na sliki vidimo predstavnike londonske mestne občine pri poizkusu i obtežilni vožnji Preskrba ob Donavi Aden, „arabski Gibraltar" WVnston Churchill konferira v glavnem stanu britske admiral i tete VSAK DAN ENA Napad z ognjem ... (»Humorist«) Razdeljevanje tople hrane nemškim vojakom ob Donavi / BELEŽKE Zunanjepolitična seja vlade V četrtek zvečer je bila triurna seja vlade, ki se je končala šele opolnoči. O seji je bilo izdano naslednje obvestilo: ■ Pod predsedstvom predsednika vlade in zastopnikom notranjega ministra Dragiše Cvetkoviča je bila necoj seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi člani vlade. Seja se je pričela ob 21. in je trajala do 24. Posvečena je bila razmotiiva-nju aktualnih vprašanj v zvezi s sedanjim zunanjepolitičnim položajem. Prvi komentar k nočni seji vlade prinaša snočnji Hrvatski dnevnik«, glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka. List poroča iz Beograda, da smatrajo v tamkajšnjih političnih krogih, da bo sedaj javnost v najkrajšem času obvei: v »o važnih odločitvah zunanjepolitičnega značaja«. Dalje pravi list, da so bila na seji vsestransko razjasnjena vsa zunanjepolitična vprašanja in da »bosta neodvisnost in teritorialna neokrnjenost države slej ko prej ostali temeljni kamen zunanje politike Jugoslavije.« -»Bodimo zreli!" Tak je naslov uvodnika političnega tednika »Dubrovnik«, članek opozarja, da je nastopil že skrajni čas. da »prestaneta v si bsko-hrvatskih odnošajih malenkostna sebičnost in večno nezaupanje, čas je že. da zavladata med nami razum in ljubezen. Pozabimo tragično preteklost! Poglejmo trezno in v zavesti svoje odgovornosti pred zgodovino v našo resno sedanjost in mislimo na megleno bodočnost.« ?Danes imajo — nadaljuje list — vsi resni jugoslovanski rodoljubi, pa naj so potem Srbi, Hrvati ali Slovenci, samo eno dolžnost: biti v prvi vrsti Jugoslovani in potem šele Srbi, Hrvati in Slovenci. To je v interesu ne samo jugoslovanske celote, temveč tudi slehernega Srba, Hrvata in Slovenca. Kdor hoče današnje težke zunanjepolitične prilike izkoriščati v malenkostne plemenske namene, je škodljivec ne samo jugoslovanske celote, temveč tudi Srbije. Hrvatske in Slovenije, ki bodo osta-1p neokrnjene in močne samo. če bo močna in neokrnjena cela Jugoslavija.« Za reformo železniške uprave Revija >;Naš saobračaj* objavlja članek inž. Petra Senianoviča o potrebi reorganizacije v upravi naših železnic. Najprej ugotavlja inž. Senjanovič, da je uprava naših železnic osredotočena v generalni direkciji državnih železnic in v prometnem ministrstvu v Beogradu. Oblastne železniške direkcije so polagoma izgubile vso oblast in postale skoraj brez pomena. Danes odločata o vseh, tudi najmanjših zadevah materialnega in osebnega značaja ministrstvo in generalna direkcija v Beogradu. Posledica je, da se zavlačujejo vse odločitve in se odrejajo ukrepi, ki cest« več škodujejo kakor koristijo. Inž. Senjanovič. ki je sam stal nekoč na čelu naše železn'ške uprave, nadaljuje potem: :>V teku časa smo dobili v generalni direkciji državnih železnic ogromen uradniški birokratski aparat in danes so prilike v našem železniškem prometu take, da kličejo po temeljiti reviziji. Predvsem je treba izločiti vse elemente, ki nimajo nobene st\arne zveze s koristnim in pravilnim železniškim prometom. Treba je pričati takoj z likvidacijo centralizma v naši železniški službi in namesto njega zgraditi sistem, ki bo zagotovil povezanost in rirekovno sodelovanje pokrajinskih železniških mrež in zajamčil enakopravno čuvanje in podpiranje gospodarski, socialnih in prosvetnih interesov poedinih delov aaše države.« O zbiranju Srbov na Hrvatskem Zabeležili smo nedavno pismo senatorja in glavnega tajnika Samostojne demokratske stranke g. Save Kosanoviča pristašem .riranke. V pismu je vabil g. senator predvsem Srbe v banovini Hrvatski v vrste SDS. češ da je ravno ona tista stranka, ki najbolje čuva srbske interese med Hrvati in skrbi za složno sodelovanje z njimi. Sedaj se je oglasilo > Srbsko ognjište«, okoli katerega se zbirajo pristaši Jugoslovenske radikalne zajednice v banovini Hrvatski. V svojem odgovoru g. Kosanoviču pravi >• Srbsko ognjište-', da pristaja na zbiranje Srbov v banovini Hrvatski, vendar pa samo na medstrankarski osnovi. Nato nadaljuje: Treba je izvoliti vodstvo Srbov v "banovini, vendar to ne smejo biti predstavniki kake stranke. Predlagamo, naj se vse organizacije s strankarskim značajem med Srbi v banovini Hrvatski temeljito reorganizirajo in zamenjajo svoj strankarski značaj z idejami splošnega srbskega prosvetnega in gospodarskega pokreta. Dokler ne bomo pristopili k organiziranju takega nadstrankarskega srbskega pokreta v banovini Hrvatski, ni misliti na kako rspešno zbiranje Srbov pod eno zastavo in okoli enega vodstva.« Ameriška pomoč v nemški presoji Pod tem naslovom objavlja berlinski poročevalec švicarskega lista »Basler Nach-richten« daljši dopis, v katerem z nemške perspektive razmotriva o učinkovitosti ameriške pomovi Veliki Britaniji. Poročevalec poudarja med drugim, da nemški vojaški strokovnjaki niti najmanj ne podcenjujejo objektivnih težav in dobro vedo, da ne moreta niti protiblokada Anglije niti letahka ofenziva biti uspešni, ako ne izkažeta v kratkem času udarnih učinkov-. Nevtraln' opazovalci v Berlinu govore o treh štirih mescih v katerih da ima Nemčija najboljše izglede na uspeh. Vse nemške priprave kažejo vsekakor na to, da zbira Nemčija vsa s^-oja najboljša sredstva da bi z njimi izvojevala nagle in prepričevalne uspehe. Neročiia bo poskušala.^ tako rekoč vse. tudi navidezno nemogoče, * da bo dose2'a svoj cilj. namreč prepreče-nje nadaljnjega ameriškega dovoza ter izločitev angleškega otoka iz sedanje vojne kot vojnega činitelia Na vprašanje, ali Amerika lahko pomaga Angliji, odgovarjajo v Berlinu z vso od^nostjr negativno, češ da bo ameriška pomoč prišla prepozno. Glasilo Nemcev v Rumuniji Po nemških listih posnemamo, da je 16. t. m. začel izhajati kot organ vseh Nemcev v Rumuniji dnevnik »Siidostdeutsche Zeitung«, ki ima posebno izdajo za rumun-ski Banat in posebno za Transilvanijo. Oba lista pa izhajata pod istim imenom in sta tudi enotno urejevana kot glasili vodstva nemške narodne skupine v Rumuniji. Madžarska miselnost danes Nemška agencija madžarskih poročil za inozemstvo »Budapester Nachriehten« poroča o pomenu in možnostih razvoja madžarsko-ruski h gospodarskih odnošajev. Informacije so zanimive zaradi tega, ker se nanašajo tudi na ostalo podunavsko-bal-kansko področje. Predvsem bo že te dni uveden direkten železniški promet med Rusijo in Madžarsko, in sicer po železnici Munkacs-Lvov. Sedaj pa se vodijo razgovori tudi o tem, da bi se zaradi neposredne zveze Rusije z Balkanom uvedla še druga železniška zveza preko prelaza Ko-roresmezo. Baje bo tudi ta zveza vzpostavljena že prihodnje dni, znabiti okoli 25. t. m. Doslej predvidena izmenjava blaga med obema državama bo znašala okoli 5 milijonov dolarjev po vrednosti. Agencija pripominja, da je Rusija istočasno zelo povečala svoj promet tudi z ostalimi državami evropskega jugovzhoda. Kakor se doznava, bo Rusija v dunavskih lukah zgradila svoja posebna skladišča. Madžarsko-ruski gospodarski odnošaji Madžari veljajo za rojene juriste in politike. Sedaj pa opažamo v madžarskih listih prizadevanja, da bi to pravno in politično miselnost madžarskega naroda zamenjala nova miselnost, ki naj bi se bolj zanimala za socialna in gospodarska vprašanja. Današnja madžarska mladina, piše na primer »Pester Lloyd«. pozna samo še iz knjig državnopravn borbe v prejšnji av-srtro-ogrsfci monarhiji. Ona se danes zanima predvsem za vprašanja naših dni, med njimi v prvi vrsti za socialna vprašanja. Nobenega dvoma ni, da je na to spremembo madžarske miselnosti vplivala predvsem pridobitev nekaterih novih pokrajin, ki so že zaradi svoje posebne socialne strukture morale vpl-vati na večje zanimanje za socialna vprašanja pri Madžarih, saj je socialni sistem te države v marsičem zaostajal za onimi v sosednih pokrajinah., Vemški konzulat v Tangerju Italijanski in nemški listi poročajo', da jc španska vlada odpravila zasitopstvo maroškega sultana v Tangerju, tako zvani »mendub«, ki je imelo po prejšnjem tan-gerskem statutu preccjšnje upravne m policijske funkcije To zastopstvo je bilo od svetovne vojne dalje nastanjeno v poslopju nemškega konzulata. Nemški konzulat v tem mestu je namreč po določbah versajske pogodbe prenehal delovati. Sedaj pa je španska vlada spet dovolila otvoritev nemškega konzulata, ki se jc 17. t. m. spet naselil v svojem starem poslopju. Zamenjava franka v Alzaciji šef civilne uprave v Alzaciji, ki je bila vključena v Veliko Nemčijo, je izdal uredbo o zamenjavi francoskega franka za nemško marko. Zamenjava se mora izvršiti do 1. maja t. 1. in sicer po tečaju 20 frankov za eno marko. Od 1. maja dalje francoski frank v Alzaciji ne bo več plačilno sredstvo, temveč se bo smatral za tujo valuto in bodo zanj veljale vse devizne odredbe. Velesejma na Dunaju in v Pragi Dunajski velesejem. ki je bil te dni zaključen, je bil do poročilih nemških listov zelo uspešen. Kakor vedno ie bilo tudi to pot največ interesentov in kupcev iz jugovzhodne Evrope, ki so se zlasti zanimali za Dieselove m,:torje. Skupno število obiskovalcev je znašalo 34°.000, za 25.000 več kakor povprečno v zadnjih letih pred vojno. Obiskovalci so Dripadali 23 državam. Razsrtavljalcev je bilo 2400. Živahen ie bil tudi promet z usnjem. V nedeljo je bii otvorjen 42 praški velesejem. obenem prvi po vključitvi Češke in Moravske v nemško carinsko ozemlje. Na sejmu ie 1789 razstavljalcev. Med razstavljenim blaeom prevladujejo stroji, industrijsko in obrtno orodje, steklarski izdelki. izdelki iz porcelana in keramike ter tekstilno blago. Udeležba iz Nemčije je porasla tako po razstavljalcih kakor po obiskovalcih. Kupci in drugi interesenti se javljajo pretežno iz jugovzhodnih držav. Dobiček tvornice Fiat Italijanski listi objavljajo poročilo o bilanci znane avtomobilske in motorne tvornice Fiat. ki spada med največja italijanska industrijska podjetja, obenem med največja podjetja italijanske voine industrije. Sedaj zaposluje tvornice okrog 70.000 delavcev, izdeluje pa poleg avtomobilov v glavnem motorie za avtomobile in letala ter druge aparate za vojaške potrebe Bilanca za leto 1940. izkazuje čisti d biček 55 milijonov lir. za 12 milijonov več. kakor v letu 1939. Dividenda ie določena na 10°/o, vendar se mora po zakonu zmanjšati za eno osmino. Znašala bo 17.50 lir za akcijo, katere nominalna vrednost je 200 lir. Iz Brežic br— Gradimo napajallšča za živino! Na Gorenjskem, kjer so gospodarske razmere kolikor toliko dobre, srečujemo ob cestah vse polno higieničnih zidanih napajališč, dočim jih v brežiškem okraju ne vidimo nikjer. Ne bomo Iskali vzrokov tega ne-dostatka, gotovo pa je, da bi z malimi sredstvi lahko zgradili nešteto javnih na-pajališč za živino, ki jo sedaj po večini napajajo na studencih, iz katerih uporablja ljudstvo vodo tudi za kuho. Jasno je, da je taka voda za kuhanje neprimerna, ker jo žc pri izviru onesnaži živina. Le malo dobre volje in nekaj malte, pa bi s cenenimi sredstvi Imeli hlglenlčna napa-jališča in zdravo pitno vodo! SOKOL Novi sokolski domovi V Otočcu imajo že napol dozidan sokolski dom in se pripravljajo, da ga letos do-gotove, ker bo samo tako zagotovljeno delovanje društva v sedanjih razmerah. V Hvaru so si bili zastavili nalogo v okviru SPP, da zberejo potrebna sredstva za lastno streho sredi mesta. Namera se je v polni meri posrečila, nakup velike hiše sredi mesta je bil izveden in preureditev v sokolski dom je veljala skoraj četrt milijona dinarjev. še o tretjem domu v banovini Hrvatski moramo poročati. V Milni na otoku Braču so bili tudi brez doma. Ali sokolska vztrajnost je tudi tukaj pokazala svojo veljavo: sredi Milne stoji nov sokolski dom in društvo je s tem najbolj pokazalo svojo življenjsko silo. Sokol3ka Petrova petletka je sploh sprožila gradbeno delavnost med Sokoli povsod v Jugoslaviji. Tudi v Kačaniku v skopljanski župi so imeli bratje srečno zamisel in si postavili v okviru SPP svojo hišo, ki je tudi že pod streho. V okolici Subotice deluje že večje število sokolskih čet in je med njimi ona v Lju-tovu kaj delavna, saj je priredila lansko leto celo vrsto najrazličnejših prireditev in se pripravlja tudi na postavitev svojega doma. četa spada v področje matičnega društva Subotice. Društvo Veliko Gradište ob Dunavu si je zgradilo veliko letno telovadišče, ima zbrano pa že precejšno vsoto tudi za svoj dom. Okolica je preprežena s sokolskimi četami, ki jih vodijo večinoma učitelji. Tudi veliko število bratstev in poverjeništev že deluje v okolici tega kraja. ★ Sokolska župa Ljubljana, župni prosvetni odbor vabi vse društvene in četne pro-svetarje, naj se jutri ob 9. uri dop. zanesljivo udeležijo zbora prosvetarjev v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Ker bodo na dnevnem redu važna vprašanja, naj vse edinice zanesljivo pošljejo svoje delegate. Zdravo! ^♦♦♦♦♦♦MKMMMM>MM«MM«M> INSERIRAJTE V „JUTRU"! Zakaj naj M se mestal policijski kapitan ukinil? Na zadnji seji mestnega sveta je bil iznešen in sprejet predlog, naj bi se mestni kapitanat ukinil ter naj bi se poveril nadzor nad mestno policijo mestni upravi ali pa naj bi se doseglo to, da se ustanovi drž. policijsko predstojništvo. če bi se ustanovilo drž. predstojništvo policije, bi to samo pozdravili, vsako drugo spremembo pa smatramo za korak nazaj. Zato smo mnenja, da dokler se ne ustanovi drž. predstojništvo policije, bomo morali biti zadovoljni s kapitanatom. j— Zvočni kino predvaja v soboto ob 20. In v nedeljo ob pol 16., pol 19. ln pol 21. url film >:• Otrok ljubezni« pustolovščina v mongolski stepi. Za dodatek filmski žur-nal. Iz Slovenjega Gradca sg— Posledice pustnih norčij nosi med drugimi tudi Franc 2ohar, hlapec v Misli-nji, kateremu je pri postavljanju plohov padel eden na nogo in mu jo zlomil. Poškodovani se je zdravil dalj časa v domači oskrbi, slednjič so ga morali prepeljati v bolnico. sg— Otrok se je opekel. V Vel. Mislinji je Verona Grosova pustila svojo lSmesečno hčerko Mihelco samo v kuhinji, ko je šla po vodo. V materini odsotnosti je deklica splezala na okno nad štedilnikom ter od tam padla na vroč štedilnik. Dobila je težke opekline. sg— Nogo si je zlomil 281etni Maks Go-renšek iz Kotel j, delavec v goštanjski tovarni. 17. t. m. se je mudil po opravkih v Slovenjem Gradcu ter se zvečer vračal domov. Na zledeneli poti pa mu je spodrsnilo ter je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Iz Kamnika ka— Na nocojšnjem konceriu »Lire«, ki oo v sokolski dvorani, bodo zastopani skladatelj Adamič, Grobming. Ačko, Prelovec, Venturini, Vremšak, Mirk, Dev, Tome, Pregelj, Schwab in Marolt. Pester spored bo gotovo zadovoljil vse poslušalce. »Lira; je imela doslej še vedno pri svojih koncertih polno hvaležne publike, zato ni ni-kakega dvoma, da bo tudi danes dvorana popolnoma razprodana. ŠPORT Pestra nogometna nedelja Prijateljska tekma SK Ljubljane in vrsta tekem za pokal SNZ Na štirih straneh bodo jutri v Ljubljani tekali za žogo, znak, da se je že na veliko začela nogometna sezona tudi pri nas, čeprav še nikjer ne gre za točke in naslove. Ljubljanski ligaš se marljivo pripravlja za skorajšnje nastope v državni ligi, ostali klubi pa bodo do otvoritve novega pivenstva zaposleni v posebnem pokalnem tekmovanju, ki ga je na zadnjem občnem zboru sklenila organizirati naša nogometna zveza. Spet trening SK Ljubljane Jutri popoldne igra proti moštvu Eedarstvenega h Zagreba Kmalu bo konec prijateijsKin srečanj, ki jih je organiziral naš nogometni predstavnik, da pripravi moštvo za finalne nastope. Danes se bomo malo ozrli po enajstorici naše Ljubljane. Obrambni trio Rožič-Ceglar Jerman je precej soliden in nc zaostaja za ostalimi nasprotniki. Priporočali bi Jermanu malo več temperamenta; z rokavicami se veliko ne opravi v težkih borbah. Pomožna linija: Pupo, Šercer, Pelicon bi lahko bila najboljši del moštva, seveda s pogojem, da bo šercer kot srednji krilec res držal svoje mesto. Pelicon kot novinec v tej vrsti mora postati bolj siguren v odvzemanju žoge. Njegova hitrost in požrtvovalnost, ter tudi veselje do nogometa so najboljše jamstvo, da se bo obnesel. Napadalna vrsta je najbolj ranljiva točka moštva. Dve krili Smole in Erber sta kakor dva antipoda. Prvi je sicer malo prepočasen, toda preračunljiv v vsaki potezi, naj po nepotrebnem ne zadržava žoge. Drugi hiter in nagel v odločitvah, tako da večkrat škodujejo celoti. Ahilova peta je vodja napada. Vovk je talentiran igralec, kar pa ne zadostuje. Manjka mu 10 m sprinta in precizen strel na gol, kar je vsekakor pogoj za vodjo napada v moderni nogometni igri. Vse lepo in dobro, toda borbe, ki čakajo našega ligaša, bodo hude in treba bo pridno delati za vsak najmanjši uspeh. Jutrišnji trening z Redarstvenim iz Zagreba bo eden zadnjih pred startom v veliko konkurenco. Tri pokalne tekme v Ljubljani V jutrišnjem prvem kolu pokalnega tekmovanja bodo samo na Ljubljano odpadla tri srečanja, na katera opozarjajo prireditelji sami, kakor sledi: Hermes—Grafika Dopoldne ob 10. na Hermesovem stadiona Nogometna igrišča so se odprla in oživela. Lahko bi rekli, da je tudi pri nas nogometni šport že skoraj v polnem razmahu. Kot prvi izžrebani par v tekmah za pokal SNZ se bosta jutri dopoldne spogledala Hermes in Grafika na Hermesovem stadionu. Tekma bo zanimiva, saj sta navedena kluba najvidnejša predstavnika ljubljanskega prvega razreda ter bosta zastavila vse svoje sile, da si pridobita pravico sodelovanja v nadaljnjih kolih. Tekma se prične ob 10. Jadran—Svoboda Popoldne ob 15. na igrišču Jadrana žreb je odločil, da se takoj v prvem kolu srečata stara rtvala v novo razpisanem pokalnem tekmovanju SNZ. Dobra je ta zamisel, saj naši prvorazredni klubi nimajo pred prvenstveno sezono skorajda nikakih resnejših srečanj razen nekaj prijateljskih, ki pa še zdaleka niso tako zanimive in tudi ne dajo prave slike našega nogometa. S spremenljivo srečo so se doslej kon-čavala srečanja jutrišnjih tekmecev. V jesenskem delu tekmovanja je Jadran spravil skromno zmago, sedaj pa Svobodaši obetajo izdaten revanš. Toda Trnovčani niso držali križem roka in so se odločili, da nikomur ne bodo dopustili vstopa v nadaljnje kolo. ne da bi si to tudi temeljito zaslužil. * Razen gornjih dveh tekem bo v tej konkurenci na ljubljanskih igriščih še ena, in sicer med Korotanom in Mostami, katere začetek je določen za 13.30 na igrišče Korotana. Razen zgoraj navedenih so po odredbi tehničnega odbora SNZ danes na vrsti še tile pari: Kamnik—Disk v Kamniku, Brežice— Hrastnik v Brežicah, Mura—Lendava v Murski Soboti, Drava—Ptuj v Ptuja, Slavija—Rapid v Mariboru in Slovan—Slovenj Gradec v Guštanju. Izbira je torej precej pestra in prijatelji nogometa bodo že to zgodnjo pomladansko nedeljo marsikod lahko prišli na svoj račun. Pokalne tekme med Celjem in Atletiki ne bo! Zaradi odpovedi Atletikov jutri ne bo napovedane pokalne tekme na celjski Gla-ziji. SK Celje opozarja vse svoje igralce, da bo namesto pokalne tekme ob 14. obvezen trening I. in H. moštva. Pred prvim nastopom slovenskih atletov Jutri dopoldne tek čez drn in strn v Izvedbi SK Ilirije Prvič v letošnji sezoni se bodo jutri zbrali na startu naši atleti ter v teku čez drn in strn pomerili svoje moči. Ta prvi letošnji nastop je bolj propagandnega značaja in pa dobra priprava za cross-country prvenstvo Slovenije ter nadaljnja tekmovanja v slovenski atletski ligi, ki bodo na sporedu v letošnji sezoni. Seveda na tem mestu ne moremo mimo znanega spora v slovenski atletiki, ki še zmerom ni urejen in, da celo tako je zdaj, da so se razmere skorajda še nekoliko poostrile, kar bo predvsem v škodo atletom nekaterih klubov, ki ravno zaradi tega spora ne bodo mogli niti smeli nastopiti na teh tekmovanjih. Zato bi bilo v interesu vseh, da bi se ta spor za zeleno mizo čimprej spravil s sveta in bi se potem složno vsi lotili dela za letošnje naloge slov. atletike. Za cross-country, ki ga priredi jutri dopoldne SK Ilirija s startom ln ciljem pred teniškim igriščem SK Ilirije, vlada veliko zanimanje, posebno še med našim naraščajem, ki se marljivo pripravlja za novo sezono. Ne smemo pa pozabiti tudi naših starih »kanonov«, ki že od mesca januarja dalje prav pridno trenirajo ln bodo jutri gotovo močno zastopani. Z vseh strani se torej pričakuje številna udeležba tekmovalcev, ki bodo poskrbeli za dober športni užitek ln — upajmo vsaj — tudi za prav dobre rezultate. Tekmovanje se prične točno ob 10.30, na kar še prav posebno opozarjamo našo športno javnost, ki si želi ogledati to lepo tekmovanje. ★ Zbor slovenskih lahkoatletskth sodnikov (službeno). Za jutrišnji cross country, ki ga priredi SK Ilirija so določeni v sodniški zbor naslednji gg. Gorjanc, Megušar, dr. Nagy, dr. Bradač, Soukal, Stropnik, Ste-pišnik. Banko in Glavnik. Imenovani morajo biti najkasneje ob 10. v teniški garderobi Ilirije. V nekaj vrstah Kdo bo igral z Jutrišnja nedelja nam bo torej prinesla prve mednarodne uspehe ali neuspehe v nogometu. - Za prvega nasprotnika v letošnji sezoni smo dobili Madžare, proti katerim morajo jutri nastopiti tri naše enaj-storice, in sicer prva in mladinska v Beogradu, druga pa v Pešti. Ta preizkušnja našega nogometa je brez dvoma precej huda, ne glede na to, da so se naši nasprotniki za vsa ta srečanja pripravljali vse bolj temeljito kakor naši, ki pojdejo na teren dobesedno brez vsakega treninga in samo v zaupanju na formo, ki so jo posamezni igralci pokazali v prvenstvenih nastopih s svojimi klubskimi moštvi. Savezni kapetan Kika Popovič je dolgo okleval, preden je izdal sestavo posameznih enajstoric, včerajšnji beograjski listi pa že objavljajo skoraj dokončno obliko naših enajstoric razen mladinske, ki je bil« že pred dnevi odrejena in objavljena. Kakor vse kaže, bo naše A-moštvo nastopilo v tejle sestavi: Mrkušič, Brozovič, Dubac, Manoia, Jazhinšek, Djanič, Cimerniaiičič, Valjarevič, Božovič, VVolfl, Nikolie. Kot rezervi sta določena Lovrič in Vujadinovič. Kakor zagotavljajo, je ta zasedba precej nespremenljiva, razen morda na desnem krilu, za katero je Cimermaneič zaradi poškodbe manj siguren. Naša B-garnitura, ki bo potovala na tekmo v Budimpešto, bo igrala s temi-le igralci: l"rh. Kramcr, Sto-jiljkovič, Atauackovič, Brooio, Čirie. Savič, Aca Petrovič, Lesnik, Frane Matošič, Alu-jevič. Kot rezerve bodo šli z njimi: Mosin-der, Popescu, Pavletič in Muradori. Izmed madžarskih reprezontantov. ki so bili izbrani in v treningu že pred dnevi, navajamo samo sestavo prve garniture, ki bo igrala na beograjskim igrišču. Reprezentanco sestavljajo: Csiko.«, Sziics, Biro, Sarosi III, Polgar, Lazar, Kincses, Bcrecz. Zsengeller, Bodola. Gyetvay. Tekmo bo sodil italijanski sodnik Scor-zoni, pomagala pa mu bosta naša dva: Mli-narič in Stefanovič. SK Brežice—SK Krško 5:0 (2:0). Pred številno publiko so nogometaši iz Brežic sprejeli v sredo na praznik športnike iz Krškega. Na sokolskem igiišču so odigrali prijateljsko nogometno tekmo in pokazali, da so dobro pripravljeni za skorajšnje prvenstvene tekme, saj so Krščane odpravili v dokaj lepi igri z visokim rezultatom 5:0. Morda rezultat ne bi bil tako visok, če bi bili gostje vso igro odigrali z vsemi igralci. Sredi tekme se je ponesrečil igralec s Krškega, ki so ga morali s prebitim kolenom odpeljati k zdravniku. Po končanem tekmovanju v hrvatski ligi objavljajo listi seznam najboljših strelcev v letošnji sezoni. Prvo mesto je v množici hrvatskih napadalcev zasedel znani strelec Gradjanskega Lešnik s skupno 27 goli. tesno za njim pa je nevarni napadalec Concordije Muradori s skupno 26 ustreljenimi zgoditki. Hajdukovec Kacjan se je mogel z 19 goli spraviti na tretje mesto v tem vrstnem redu. Reprezentančne tekme med Hrvatsko in Ostmarkom, ki so jo pripravljali v Zagrebu in o kateri smo na kratko pisali tud: mi, ne bo, ker jo je nemška nogometna zveza zaradi pomanjkanja terminov za enkrat odpovedala. Razpis propagandnega gozdnega teka. ki ga priredi SK železničar v Mariboru dne 23. t. mu. s startom in ciljem na letnem telova-dišču Sokola Maribor I (Jerovškova ul.) Start tekačev je določen za 10. Zbirališče tekmovalcev je na letnem telovadišču Sokola Maribor I. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverificirani atleti (atletinje), člani športnih klubov in telovadnih društev, vs prijatelji telesne vzgoje, ki so stari več kakor 14 let. Dolžina proge za tekmovalce: 1) Za se-nlorje, srednje- in dolgoprogaše 4 km, 2) za metalce, skakače, sprinterje, nogometaše in ostale športnike 1500 m, 3) za mladino od 16 do 18 let 1500 m, 4) za mladino od 14 do 16 let 1000 m in 5) za dam? 800 m. Prijave sprejema tajništvo SK železničarja do vključno danes. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ASKJ. OBČNI ZBOR JTK Občili zbor ljubljanske podružnice Jug osi. Touring-kluba bo v ponedeljek dne 24. t. m. ob 20. v restavraciji »činkolec na Poljanski cesti 21. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Volitev zapisnikarja ln dveh overovateljev zapisnika. 3. Foročile tajnika in blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Predlog glede razrešnice upravnemu odboru. 6. Proračun za leto 1941. 7. Volitev članov upravnega odbora. 8. Volitev delegatov za upravni odbor centrale v Beogradu. 9. Predlogi in slučajnosti. Ce ob določeni uri ne bi bila navzoča četrtina vseh članov, bo nov občni zbor pol ure kasneje ne glede na število prisotnih. Samostojni predlogi morajo biti predloženi upravnemu odboru najmanj 5 dni pred občnim zborom.. Celjska nogometna podzveza (Službeno). Redne seje se pričnos ponedeljkom 24. t. m. ob 19. Prosim vse odbornike za točno in polnoštevllno udeležbo. Predsednik. SK Mars. Komb. moštvo igra jutri pred-tekmo s komb. moštvom Ljubljane. Vsi določeni Igralci naj bodo ob 14. v garderobi. Sestava je razvidna na oglasni deski. Ju-niorji igrajo tekmo az trening ob pol 10. s Slavijo na igrišču za Kolinsko tovarno. Ob 9. naj bodo v garderobi. Sestava moštva na oglasni deski. Načelnik. SK Jadran. Drevi zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek ne bo občnega zbora, pač pa bo ob 20. kratek sestanek igralcev I. In juniorske skupine zaradi jutrišnji tekem Dan občnega zbora bo predčasno objavljen. Predsedstvo. »Ilustrovane sportske novosti« št. 23 so izšle. Vsebina: Vrstni red hrvatske lige za 1940/41 in poročila o vseh petih tekmah zadnjega kola v tem tekmovanju). — Se 1,600.000 je treba za dovršitev Marathono-vega športnega parka na Savi. — Revolucija v načinu teka. (Iz predavanja za-gbreškega atletskega trenerja Kaltenba-cha.) — Madžari pričakujejo remis na jutrišnji tekmi v Beogradu. — Itd. V številki je še mnogo zanimivega gradiva, v glavnem takšnega, ki se nanaša na jutrišnji nogometni nastop naših proti Madžarom. Posamezne številke so po 1 din. Dvignimo naše sadjarstvo! Važnost napredka našega sadjarstva je zelo velika. Saj spada sadjarstvo med tiste panoge našega narodnega gcspodar-stva, ki ob umnem negovanju sadnega drevja more nositi bogat vir rednih letnih dohodkov že v sedanjem stanju, ki pa bi se še znatno dvignili, če bi naši sadjarji upoštevali vse strokovne nasvete in se po njih ravnali. Toda žal naše sadjarstvo šc od daleč ni na tisti stopnji, kot bi moralo biti, da bi nosile bogat vir dohodkov. Koliko je pri nas še danes zanemarjenih sadovnjakov, za katere se neuki sad-jerejec vse premalo briga, jih ne oskrbuje, niti ne čisti, ne gnoji, temveč mu je te glavna skrb, da jeseni otrese ali obere sia-bo sadje, ki po sili dozori, in to sadje skuša vmovčiti ali pc rabi ti za domačo potrebo. Res je sicer, da se večina naših sadjarjev v tem oziru cd leta do leta boljša, vendar še vedno ne v taki meri, kot sadovnjaki potrebujejo dobre nege in oskrbovanja. Sadje spada med one poljedelske pridelke, ki se najlaže in najbolj zanesljivo vnovčijo. Lepo in zdravo sadje najde vedno kupca in ima tudi primerno ceno. Tudi uporaba sadja je od leta do leta večja, ker ga sedanje zdravilstvo smatra ket važen činitelj v človeški prehrani. Sadje je človeku potrebno bodisi v presni ali predelani obliki zaradi zdravju koristnih snovi. Naša država ima za razvoj sadjarstva zelo ugoden položaj, ker ima ugodno zemljišče in ugodno klimo. Zato bi bila velika narodna škoda, če ne bi tega izrabili v našo narodno gospodarsko korist. Potrošnja sadja je že v sedanjih razmerah zelo velika, ima pa sadjarstvo v bližnji bodočnosti vse razvojne možnosti, zato moremo pričakovati, da bc potrošnja sadja po sedanji končani vojm še mnogo večja. kar bo sigurno dvignilo tudi ceno dobrega m zdravega sadja. Ce raz motri varno položaj in stanje našega sadjarstva, ki ga kaže statistika, pridemo dc ugotovitve, ki ni za naše sadjarstvo nič kaj razveseljiva. Ona namreč kaže, da v zadnjem desetletju nismo nazadovali le kvantitativno, temveč tudi kvalitativno. Komaj četrtina našega sadnega, zlasti jabolčnega pridelka, je sposobna za prodajo kot namizno sadje, tri četrtine jabolk pa je sposobno le za industrijsko sadje, ki se izkorišča pretežno za izdelovanje sadjevca, ki se tudi že izvaža. Potrošnja sadja je od leta do leta večja. Toda že pri sedanji majhni potrošnji smo letno uvažali večje količine namiznega sadja, v bodoče pa bomo prisiljeni uvažati še več, če se razmere našega sadjarstva ne bodo obrnile na bolje. Zgodi se lahko, da bomo postali iz izvozne uvozna država. Naše sosedne države se trudijo, da dvignejo sadjarstvo na čim višjo stopinjo in da bodo v stanu izvažati čim več prvovrstnega sadja. Zato tudi mi ne smemo zaostajati za našimi sosedi. Naša dolžnost je. da dvignemo naše sadjarstvo na potrebno višino z izboljšanjem obstoječih in z zasajanjem novih sadovnjakov, ker je primerne zemlje še vedno dovolj Ker je naše ljudstvo še vedno preveč konservativno in se le nerado oprijemlje potrebnega napredka, mu mora priskočiti država, oziroma banovina na pomoč. S strokovnimi tečaji in poljudnim' predavanji ter uvedbo strc.kovnega pouka že v osnovno šolo, s splošno uvedbo kmetijskih nadaljevalnih šol in urejanjem javnih vzornih sadovnjakov se bc med preprostim ljudstvom dvignila nujna potreba in uvidevnost koristi in dobičkonosnosti dobro urejenih in pravilno vzgojenih sadovnjakov. »Kneginja Zorka« pri delu za našo mladino Društvo oskrbuje internat s 45 gojenci fv Zvonarski ulici) Ljubljana, 21. marca. Danes popoldne ie bil v damski sobi »Emone« občni zbor pododbora društva »Kneginja Zorka«. ki ga je vzorno vodila predsednica g. Olga Pucova. Ob navdušenem klicanju in ploskanju ie bila Nj Vel. kralju poslana vd. mostna brzojavka. Iz poročil predsedn ee gg. Olge Pucove. tajnice Marjano Grassellijeve in blagainice Vere Veršecove posnemamo, da je bilo društveno delovanie osredotočeno .koli srednješolskega deškega internata v Ljubljani. ki ga društvo že 8. letr> vzdržuje in ki ie prvenstveno namenjeno nadarjenim, pridnim sredneiešolcem z našega podeželja. Internat oskrbuje 45 gojencev, a so mu prostori še vedno pretesni, čeprav je društvo pred letom uresničilo nalogo, ki si jo ie zadal zadnji občni zbor. in kupilo hišo v Zvcnarsk' ulici. Kupljena nepri-mičnina obsega ca. 600 m2. Polovica ploskve ie nezazidana in tvori lepo igrišče. V hiši ie 10 prostornih, svetlih sob. 2 udobni kopalnici in vsi potrebni stranski prostori. Nadzorstvo vodijo dežurne gospe, stalno sta v internatu zaposlena 2 prefekta-viso-košolca. ki so iim na ta nsčin tudi odvzete vse materialne skrbi. V internatu se goji iskreno tovarištvo, duh ljubezni in požrtvovalnosti za našo zedinjeno domovino. Učni uspehi so prav dobri in odlični. V zavod se sprejemajo dečki samo v I-razred, tako. da ie mogoča enakomerna vzgoja. Prehrana, ki se daje v treh obrokih, je preprosta, a zdrava in zadostna Zdravstveno stanje je prav dobro Denarni promet v zadnji upravni dobi. to je od 1. jan. 1937 do 31 decembra 1940 je znašal 1.380000 dinarjev. Vso upravo in vse posle izvršujejo odbcrniee same, da skrčijo upravne stroške na minimum Primankljai na oskrbovalnicah pokrije društvo z članarinami, mesečnimi pr spev-ki članic, zbirkami, podporami dobrotnikov in oblastev ter z dohodki od prireditev. Pododbor sodeluje z vsemi humanitarnimi in patriotskimi udruženji. Po dopolnilnih volitvah se je konstitural odbor tako: upravni odbor predsednica Olga Puc, podpredsednice Ružica Djinovski in Meta Mačkovšek. tajnica Marjana Grass-lli, bla-gajnica Vera Veršec. odbornice Ljuba Ma-šič. Ela Lukič. Desanka Knez in Bela Šu-bic. Nadzorni odbor: predsednica Fernan-da Majaron, tajnica Lepša S'ojičevič. cd-bprnice Božena Bradač. Marija P rkmajer in Marta Verčon. Delegatki za skupščino gg. Puc. Grasselli, Veršec. Knez in Alba Mohorič. Za zasluge ob nakupu nepremičnine in za vsestransko pomoč v dobi zadnjih 4 let ie zbor izvolil za častne člane gg. soprogo industrijalca Antonijo Tomažičevo, Angelo Agnolovo, dolgoletno društveno blagajnico in veletrgovko. ter gospode Ljubomira Djinovskega, direktorja Jadran-sko-podunavške banke. Zdenka Kneza, industrijalca in bivšega bana g. dr. Dinka Puca. Posestne spremembe in druge novice Pišece. 21. marca Kakor vsepovsod, so bile tudi pri nas v zadnjem času važne spremembe pri posestvih. Skoda je, da so graščino razkosali kar na štiri dele. Bilo je to lepo zaokroženo posestvo. Del pišečke graščine, večinoma sklenjene hoste. k' ga je zdražil Pokojninski zavod, je kupil g. Jakob Ma*ek. lesni trgovec iz Dolnjega Logatca Mariborska občinska hranilnica, kateri je pripadel drugi del, pretežno ekonomita z gradom, je dala popraviti grad. Kakšne namene ima z gradom še ni znano. Po svoji legi bi bil grad še najbolj pripraven za kakšen s^na-torij. Ekonomijo daje hraniln'ca v zikup. Tretji kos je zdražil g. Ivan Preskar, domačin, zdai trgovec v Zagrebu. So to travniki in sadonosnik. Njemu 'e pripadel hlev, medtem ko je marof z vinsko kletlo in kastami ostal "mariborski obč nski hran"ln'cl. Graščinske vinoeTade pa ie zdražil g. Ivan Truoej, sevniški župan, ki je te vinograde poprej imel v zakupu že 6 let. Tr^ba je bilo več let trdega in smotrnega dela z mnogimi investicijami, da so se ti zapuščeni in zanemarjeni vinogradi dvignili na normalno stanje in donos. drugimi spremembami naj omenimo še dve v Podgorju, v našem najboljšem vinskem predelu. Nekdanji Gerečev breg, velik vinograd, je kupil g. Peter Setina, trgovec v Sevnici. Del nekdanjega Kostev-čevega posestva pa g. Ivan Urek župan v Globokem. Ker oba nova posestnika izpolnjujeta ln deloma povečujeta vinograde, so imeli naši delavci celo zimo delo in zaslužek. v kolikor jih vreme ni oviralo. Delo v obeh vinogradih se zdaj neumorno nadaljuje. Ker se zasaia^o samo izbrane sorte trsja, se bo v bodoče v Plšecah pridelalo več kvalitetnega vina, ki smo ga do zdaj imeli vedno premalo. Od januarja napeljujejo elektriko. O veliki noči bo baje že zasvetila. Pozimi smo imeli dve božičnicl. Obda-rovanih je bilo dokaj revnih otrok. Na pustno nedeljo pa so naši diletanti pri gasilski četi uprizorili pod vodstvom g. Srečka Vutkoviča Finžgarjevo igro »Naša kri«. Igra je za naše razmere dobro uspela v vsakem pogledu, tako da so lahko povsem zadovoljni vodstvo, igralci in blagajnik. Ker je miril, mora v grob Prvi poboj v prijazni gorenjski vasi Jesenice, 21. marca V mirnem p'aninskem naselju Poljanah, v gorski dolinici med Jesenicami in Gor-jami je prišlo na Jožefovo okrog 2!. ure v gostilni do pretepa, v katerem je bilo uničene nedofižno življenje, več fantov pa je bilo ranjenih. V gostilni so se zbrali fantje z Jesenic, Gorja in Hrušice. Veselo so plesali z dekleti ob igranju domače godbe. Zvečer pa je nenadne nastal prepir in po sobi so začeli frčati stoli in steklenice. Da bi pomiril duhove, je vmes posegel 39-ietni oženjeni tovarniški delavec Alojz Krive iz Podmežaklje. Ker je torej mirili pretepače, je v plačilo dobil strahovit udarec. Nekdo ga je tako udaril s stolom po glavi, da se je nesrečni Krive zgrudil z razbite lobanjo nezavesten na Ha. Njego- va žena je takoj odhitela po zdiavnika dr. Kržana na Jesenice, ki je prihitel z rekordnem času v Poljane Nudil je nezavestnemu prvo pomoč, nato pa je dal ranjenca prepeljali v bolnišnico Bnatovske skladnice na Javorniku. Ves trud je žal bil zaman. Ranjenec se ni več zavedel in je včeraj v četrtek opoldne, izdihnil. To je prvi poboj v prelepi planinski vasi Poljanah pod Kamenito babo. Kot žrtev je padci orjaški, priden delavec, ki ni nikdar nikomur storil nič žalega. Pretepači so se po uboju razbežali. Gorjanski orožniki so pridno na delu, da izsledijo vse sokrivce. Največ pa so seveda krivi: alkohol, ljubosumnost in objestnost. Baje je 7 udeležencev pretepa ranjenih, zato jih bodo orožniki tem lažje dognali. Zločinski zaklad pod podom Zanimiva razkritja policije v Veliki Kiklsula Beograd, 21. marca Policija v Veliki Kikindi je nedavno prijela nekega sumljivca. Ko so ga med zasliševanjem pustili za trenutek samega, se je neznanec usmrtiL Pri njem so našli legitimacijo na ime Jovana Lauša, mizarja iz Mastorta v okraju Jaša Tomič. Policija si je bila seveda takoj na jasnem, da se samomorilec ne piše tako. Pri njem so namreč našli mnogo dragocenega nakita in nekaj takih gumbov, ki se odpirajo in posebno dobro služijo tihotapcem mamil ali žlahtnih kamnov. Preiskava je kmalu pokazala, da je samomorilec zloglasni razbojnik Peter Nagy. Zaradi nekaterih zločinov, ki jih je bil izvršil na Rumunskem, je pobegnil in je ru-munska policija za njim izdala tiralico. Med drugim je imel na vesti umor nekega Rumuna. Pred tedni je pobegnil iz policijskega zapora v Temešvaru in je s samokresom ustrelil nekega rumunskega orož-niškega kapetana. Preiskava je nadalje dognala, da je Peter Nagy v času legio-narskega upora v Rumuniji brž zbral razbojniško družino in izropal vrsto trgovin v Erdelju. Seveda je tudi ta žalostni »narodni« junak predvsem izkoristil priložnost, da se je s svojimi pajdaši vrgel na brezpravne žide. Policija v Veliki Kikindi je kmalu našla pravega Jovana Lauša, čigar legitimacijo ao našli pri Nagyju. Lauš je že precej časa znan obmejnim organom kot nevaren tihotapec. Bil je že nekajkrat prijet in obsojen. Po daljšem oklevanju je Lauš priznal, da je skrival Nagyja pri sebi v Ma-stortu, ko je ta pribežal iz Rumunije. Ponoči sta skupaj kradla in tihotapila različno blago iz Rumunije v Jugoslavijo, Obenem z aretacijo je policija izvršila hišno preiskavo pri Laušu. Policija je bila kar močno presenečena, ko je pod podom v Lauševi hiši našla skladišče razne robe. Poleg drugega so policijski organi našli 7 krasnih radijskih aparatov, katerih vsak je vreden 6 ali 7 tisočakov. Dalje je bil tu pravcati zaklad starfega nakita, dragocenih oblek, ženskega perila in svilenih nogavic. Celotno skladišče je vredno daleč nad 150.000 din, še prav posebno, če ga vrednotimo po današnjih cenah. Cim je bilo skladišče razkrito je Lauš priznal, da sta s Petrom Nagyjem opleni-la Krauterjevo trgovino v Veliki Kikindi in da sta iz nje odnesla za kakih 50 tisočakov robe. Nadalje sta vlomila v trgovino usnjenih izdelkov Jurja Kerna in pobrala za 70.000 din plena. To robo sta prodala v Rumuniji, kakor tudi del plena iz Krauterjeve trgovine. Radijske aparate in nekaj drugih stvari sta pa prinesla iz Rumunije. Policija v Veliki Kikindi, ki ji na-čeljuje Branisl. Milanovič, je takoj stopila v stike s policijo v Temešvaru in Zombo-lju, da se čimprej razjasni obseg zločinov Petra Nagyja in Jovana Lauša. Posavski obrtniki za svoje pravice Brežice, 21. marca V nedeljo dopoldne je imelo Združenje obrtnikov v Brežicah v veliki dvorani Narodnega doma redno letno skupščino, ki jo je namesto zadržanega predsednika vodil podpredsednik združenja g. Franjo Florjan-čič. V letu 1940 se Je število članstva dvignilo od 38 na 319 članov. Velik porast članstva je pripisati dejstvu, da so se združenju priključila še ostala, doslej samostojna strokovna združenja. Da uprava v teku leta ni držala križem rok. je razvidno iz tega, da je bilo rešenih nič manj ko 272 dopisov in 403 različne dmge vloge, poleg tega pa je bilo treba še mnogo truda za reorganizaelio združenja vsled fuzioniranja raznih združenj v eno samo stanovsko organizacijo. Obsežno in stvarno tajniško in blagajniško poročilo je prečital g. Josip Lisec, nakar se je pohvalno izrazil nad delovanjem združbene uprave nadzorni odbor. Cl. 14 pravil se je spremenil tako. da bo odslej iz vsake stroke odnosno odreka izvoljen delegat, ki bo zastopal svojo stroko r.a letni skupščini. Pri debati je bil sprejet predlog, naj se pošlje predstavka dravski finančni direkciji za oprostitev plačevanja da\ kov tistim mlinarjem, ki imajo mline ob nestalnih vodah. Zborovalci so protestirali proti nameravani spremembi zakona o zavarovanju delavcev, da bi se ukinila hranarina delavcem, ki so bolni en teden, katero plačuje zdaj OUZD. Razumljivo je, da bi nameravana sprememba zakona gmotno zelo občutno prizadela delavce, ki bi v času enega tedna trajajoče bolezni — in teh je največ — ne prejemali od OUZD nobene hranarine, kljub temu, da so se prispevki za OUZD močno zvišali. Zborovalci so odposlali ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje tudi zadevno resolucijo. Uprava je morala pod težo razmer za bodoče zvišati letne doklade za člane ra 30 din. pa tudi vajenci bodo morali odslej plačevati po 10 din letno. S tem bi se nekako kril primanjkljaj nove poslovne dobe. Iz življenja na deželi POLTCANE. Te dni Je vzel slovo od Polj-čan orožniški narednik, komandir tukajšnje orožniške postaje g. Jože Jezernik. Premeščen je bil po službeni potrebi v Ribnico na Pohorje. V Poljčanah je služboval kot komandir 8 let. Zaradi nepristranskega, vnetega in vestnega delovanja v službi so ga vsi spoštovali in cenili, pa tudi izven službe se je g. komandir s svojim korektnim nastopom povsod priljubil. Zanimal se je tudi za gospodarska vprašanja posebno ga je zanimalo čebelarstvo. G. Je-zerniku želimo ob odhodu na novem mestu čim več uspehov, sem premeščenemu g. Francu Skoku pa, da bi se med nami kar najbolje počutil. PODČETRTEK. V sredo 14. t m. smo spremili k večnemu počitku Jerico Kobale, soprogo upokojenega šolskega upravitelja. Kako priljubljena je bila pokojnica, je sve-dočil veličasten pogreb, katerega ae je udeležilo veliko spoštovalcev in prijateljev ne sartio lz trga, ampak tudi iz okolice ter tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino. Pokojna se je rodila v romantični Olimski vasi 1866. 1., kjer je preživela svoja mladostna leta, se tem tudi poročila in se potem s svojim soprogom napotila v Ameriko. Po povratku je kupila s soprogom v Podčetrtku lepo posestvo in vodila dolgo let gostilno, kamor so radi zahajali vsi. Tu jo je zadel prvi bridki udarec usode — postala je vdova in se potem po več letih ponovno poročila z učiteljem g. Karlom Kobaletom. Opustila je gostilno ter se povsem posvetila gospodarstvu, ki ji je odlično uspevalo. Vedno je imela odprto srce in roke. Zato jo bodo ohranili vsi v hvaležnem spominu. —S. SKOPICE. Preteklo nedeljo so se zbrali koroški borci k občnemu zboru svoje krajevne postojanke. Poslovanje krajevne organizacije je bilo razvidno iz poročila marljivega tajnika g. Ignacija Crnologarja. Tudi ostala poročila društvenih funkcio- narjev so pokazala prav razveseljivo sliko, za kar se je navzoči zastopnik glavnega odbora g. Anton Gril iz Ljubljane prav toplo zahvalil ter jim v obširnem govoru obrazložil namene in cilje organizacije. Na številna vprašanja jim je dajal tečna pojasnila. Tudi za novo poslovno dobo je bil izvoljen stari upravni odbor s predsednikom tov. Teršeličem ter tajnikom Č?m»logarjem na čelu. S pozivom na slogo ia tesno sodelovanje je bil Občni zbor zaključen. I Sobota, 22. marca Ljubljana. 7: Jutraji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče brez napovedi. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13 02: Plošče. _ 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Stri- ček Matiček kramlja in prepeva. — 17.30: Otroški svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radi.ski orkester. — 18.40: Vojna in kreditno gospodarstvo (dr. Jos. Mihelak). — 19: Napovedi, poročila. — 19 25: Smarsko-roga- Sko-kozjanski okraj (dr. P. Strmšek). — 19.40: Pisana šara (plošče). — 20: O »» tsnji politiki (dr. A. Kuhar). — 2030: Iz Celja v Celje (potovanje po šmarsko-roga-ško-kozjanskem okraju). — *2: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd. 20 30: Reportaža iz Subotice. _ 22: Orkestralni koncert. — 22 50: Vesela muzika in ples. — Zagreb. 17.15: Orkester. — 20.30: Plošče. — 23: Viol nske skladbe. — Prara. 1915: Petje. — 21.30: Koračnice. — 23 30: Pester glasbeni spored. _ Sofija. 19: Narodna glasba. — 21: Orkester in solisti. — 2130- Operetna muzika. — 23: Bolgarska glasba. — Berlin. 19.15: plesni večer. — 21.10: Orkester in solisti. — 23.10: Nočni koncert. — Rhn 20 30: Orkester. — 21.20: Prenos op?— »Štirje kiobijini Iz Murske Sobote ms— Združenje trgovcev za srez Mursko Soboto je sklicalo za ponedeljek 31. t. m. svojo 20. redno glavno skupščino, ki bo v prostorih »Grajskega kina« v Murski Soboti s pričetkom ob pol deseti uri dopoldne. MALI OGLAS CENE ALI OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 5.— davita sa vsa* ogla« in enKratno pn stojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščej« službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, tn ženitve ae zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davk* sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 -Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.- davka ■a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje islovov Najmanjši znerek za enkratno objavo oglasa Din 20.- Kupim VSAKOVRSTNO zimo SPEBOO - PLBTINO BR1LJPNTE SMRBB60E SRFIR3I SUIIME »ISERE ITD STRBIKiKE NHKITS TIR UHETMIMt PO NAJVIŠJIH CEHflH iTRR« TVRDK« Jos EBERLE UUBIJRNR TYRSEVA 2 HOTE LON ■ REAMTE1A* • posestna posredovalnic* ; v Ljubljani j« sano J * PREŠERNOVI ULICI 84 Nasproti glavne poite Telefon 44 - 20 Krasno posestvo z vpeljano trgovino m hotelom, vse v najbolj šem stanju, naprodaj za 2 do 3 milijone Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Savinjska dolina« 6027 20 Trgovska hiša v centru LJubljane, — ob Tyrševi cesti — enonadstropna, s tremi trg. lokali ln več pisar nlškimt lokali naprodaj. Cena 280.000 din. Pro daja Zajec Andrej, po sredovalnica nepremič nln. Ljubljana. TyrSeva cest*, tei. 35-64. ^ ^ Hiša v St. Vidu naprodaj. Dvoje dvosobnih stanovanj s prt tlkllnarr.l. vodovodom in elektriko. Vrta 800 kv. m. Zelo lepa lega. Cena din 250 000. Prodaja Zajec Andrej, posredovalnica. Tvrševa cesta — tel. 3564; Stanovanje: Vižmarje 78, tel. 768. St. Via. 6269 20 Vila na Bledu naprodaj, 5 minut od postaje Bled - Jezero. Enonadstropna z man-sardo. z devetimi sobami Poleg vile. lovska koča. Zemljišča 4681 kv m. Cena din 400.000. VILA NA BLEDU. 5 minut do poŠte. Eno naastropna, podkletena, z devetimi sobami in pritiklinami. Kompletno opremljena z ameriškim borovcem (clberl). Park meri 1400 kv. m. Vila je popolnoma prenovljena in v najboljšem stanju. Cena din 450.000. VILA NA BLEDU. 2 minuti od postaje Bled Jezero, enonadstropna. nekak penzijon s 13 sobami. Delno opremljena. Park meri 1965 kv. m. Cena din 270.000. — Prodaja: Zajec Anarej, posredovali s* ca nepremičnin. LJubljana, Tav Carjeva ul. 10, tel. 3546 (začasno). 6271-20 Parcele naprodaj po ugodni ce nI v Sliki med remlzo in policijsko stražnico. Zelo ugodna lega, ob tramvaju. PARCELE v St. Vidu ln Vižmarjih. PARCELE na Viču v bližini tovarne Peka te te PARCELA ob Celovški cesti pri remlzl. Proč a Ja: Zajec Andrej, posre dovalnlca nepremičnin, Ljubljana. Tav»iarjeva ul. 10, prt«., tel. 3564 fzaiasno), stanovanje: Vižmarje 78, tel. 768. St. Vid-_6270-20 Vinogradno posestvo 4 Johe. hiša v Imenski gorel 30. se proda na Javni dražbi 26. marca ob pol 9. url na sodišču v Kozjem. — Najmanjši ponudek 15 604 din. 6226-20 Lepo posestvo nova hiša, hlev, 40 jo-hov gozda, zaraščenega z bukovtao ln smreko-vlno. 38 Johov njiv ln travnikov naprodaj. Vae zemljišče skupno. Leži 1 uro oddaljeno od Ra deč prt Zid. mostu. — Naslov v vseh posl. Jutra. 6201 20 Prodajalko peciva in II. sobarico išče Hotel Kontinental Sušak. Ponudbe s sliko poslati na upravo ho tela 6202 1 Gospodinjsko pomočnico veščo vseh hišnih del m ki Ima daljša spričevala sprejmem s takojšnjim nas topol Ponudbe na dr Drnovšek, Brežice. 6222 1 Brivskega pomočnika sprejme Lenara Pire brivec. Kranj. 6195 1 Fotografsko pomočnico prvovrstno retušerko — Išče za takoj renomlra nI foto atelje v večjem mestu Slovenije. Služba stalna. Ponudbe poslati podružnici Jutra Marl bor poo značko »Prvo vrstna moč«. 6206 1 Posredovalnica OGBINC, Aleksandrova c. 7-II, — nujno rabi hoteL-ko sobarico. gostUnlške bla sajnJčarks, natakarice, točtlca, kuharice ln služkinje. Za pismen odgovor znamko. 6242 1 Krojaško pomočnico samostojno v izdelavi plaščev. sprejme takoj atelje »Dorca«. Tavčarjeva 3-1. 6263 1 Sluga ki ni vojaški obveznik dobi takoi mesto. Dro gerija Emona, Ivan Kane. Ljubljana, Nebo tlčnlk. 6272-1 Službe išče Odeje lz vate ln puha. stare ln nove, prevzamem v prvovrstno delo. Hribar, Marijin trg 2-OT. ___ 6192-2 Puškar z dolgoletno prakso, — z-nožen vseh v stroko spadajoMh del, l*če pre mestltve. F. Frakelj, Klane 43, Kranj. 6265 2 Fant star 25 let. vojaščine prost. govori nekoliko nemški Išče službo sluge ali ra znašal ca. Naslov v vseh posl. Jutra. 62802 "afenei(ke) Frizersko vajenko takoj sprejme frizerski salon »Mira«, Rožna dolina, C. VIH. 6252 44 Potniki Trgovski zastopnik kolonialne stroke. oo uro vpeljan, išče provi zijsko zastopstvo. Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Dobro vpeljan« 6284 5 V najem Špecerijsko trgovino s koncesijo prooam a! t dam v najem sar-fkl osebi. Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »PDtreb no 22.000 din«. 6194 17 Kuhinjsko kredenco ln malo mizico poceiU prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6209 12 Prodam 20 nizkih vrtnic očarljivo lepih novih barv. na prostem vzgo i ene sadike din 140 — franko. Sadjarstvo Do ilnšek, vamnica prt Mariboru 6203 6 20 nizkih vrtnic številne, izredno krasne sorte, s poštnino vred din 140. Nekaj šibkejše -adlke din 95 Sadjar stvo Dollnšek. Kamnica pri Mariboru. 6056 6 Vrtnice visoke, nizke, plezalke, marelice, breskve, hruške, ribize. orjaške ja gode. špargelj, Iiguster ter razne vrtne sadike dobite — Vrtnarija Je-mec, Maribor, Prešerno va. 5999 6 Česen, čebulo in čebulček nudi Sever St Komp . Ljubljana. 6251-6 Kupim Ekshaustor rabljen, za prostornino 16 kub. m kupimo. — Ponudbe na Dolničar & Richter, LJubljana 124 7 Ležeči gater ~Srkularko in vagviner. vse v popolnoma dobre vse dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na Martin G ran, Vlrovltlca. 6291-7 Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa d&mska oblačila se bo vršil od 10 do 31 mar<-a 1°41. V«" ™devn<; ^pojasnila dobite na pojasnila dobite na ob lstveno dovoljeni krojni šoli Teodor Kune LJubljana. Aleksandrova c. 5- II. Za pismen odgo vor priložite znamko. 4418 4 INSERIRAJ V ..JUTRU"! BMW mali avto 5 skoraj novo gumo naprodaj za din 6500. — Lovše. DvW zastopstvo Celovška 93. 6281-10 Stanovanja Dvo- ali trosobno sstanovanje v centru ali v bli^rj iščem za kro s oosebnim vhodom. Po nudbe na o-! oad Ju tra pod »Krojač« 6119 "la Stanovanje 3—4 sobe. izš em za ta koj ali kasneje. Pon"'d be na ogl. odd. Jutra t>od »3 06ebe*. 6293 21 a Elegantno sobo v centru, poseben vhod. mirno, solnčno, oddam Naslov v vseh posl. Ju tra. 6210 23 Mlad inteligent želi izrednega pri'atolJ-stva z mlado gospodično do 18 let iz Maribora Naravna lepota pred nost. izobražena in lju biteljica narave. Ponud be po možnosti s sliko po&ružnici Jutra Maribor pod »Izredno lepai 6058 24 Na praznik dopoldne 19. t. m. se je izgubila na potu od Mestnega trga — tromofitovje — kino Union — Daj da i pozlačena mo?ka zapc .t na ura. Najditelj naj > odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 6297 28 U MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidne in po nizki cenj R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. „Ka-Ie-£luid" pojačute sekretarno delovanje vseh žlez, snaži organizem in pojačuje živčni sistem. Detajlna literatura brezplačno. Naročiti: Beograd, Maaarykova 9, Miloš Markovič. S. Br. 10537-33. f Do trpel je naš dragi oče, stari oče, tast in stric, gospod Karol Erber delovodja drž. žel. v pokoju K večnemu počitku ga spremimo v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4. uri pop. z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1941. ŽALUJOČI OSTALI 11 m -n ■ Mestni pogrebni savoc Občina Ljubljana Oavorto Ravljen. - tsdaja m konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekaroarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.